Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla

Transkrypt

Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2
OD AUTORA:
Niniejsza publikacja jest pierwszą próbą napisania słoweńsko-polskiego słownika tematycznego z
przeznaczeniem dla szerokiego grona odbiorców, w szczególności dla uczniów i studentów. Rok temu
powstała znacznie okrojona darmowa wersja, która jednak zawierała drobne błędy i była bardzo
ograniczona pod względem słownictwa. Wersja komercyjna została poprawiona - każde słowo było
sprawdzane w "Słowniku języka słoweńskiego". Dzięki temu w poszczególnych hasłach zamieszczono
akcenty, co jest szczególnie przydatne dla studentów słowenistyki.
Hasła zostały zaczerpnięte z wielu źródeł, w szczególności ze słowników języka słoweńskiego, korpusu
języka słoweńskiego "Nova beseda" oraz słoweńskiej prasy. Słownik w całości został napisany w Polsce;
powstał bez żadnych dotacji. Zakres opracowanego materiału powinien wystarczyć do opanowania języka
słoweńskiego na poziomie A1-B1. Jeśli chodzi o język słoweński, to możliwości prowadzenia badań
leksykalnych są ogromne, lecz jest to działalność niedochodowa, w związku z czym na rynku jest bardzo
mało publikacji do nauki tego języka. Oprócz tego słownika w planie jest opracowanie kilku innych
słowników mających wypełnić tę lukę.
W kilkunastu hasłach oznaczonych * nie ma akcentów - haseł tych nie było w "Słowniku języka
słoweńskiego". Zdjęcia pochodzą ze zbiorów własnych autora, a układ tekstu został dobrany w taki sposób,
aby był jak najbardziej czytelny.
Dariusz Sieczkowski
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3
SPIS TREŚCI
1.KOLEJE ŻYCIA
1. Rodzina
2. Czynności codzienne
3. Dom i mieszkanie
4. Sen
5. Ciąża i dzieciństwo
6. Młodość i życie dorosłe
7. Starość
8. Śmierć
9. Życie towarzyskie
10. Miłość
11. Małżeństwo
12. Szkoła
13. Studia
14. Problemy
6
8
11
13
14
15
15
16
18
20
21
22
24
26
2. CZŁOWIEK
1. Dane osobowe
2. Cechy charakteru i osobowości
3. Emocje i uczucia
4. Ciało
5. Wygląd
6. Inteligencja
7. Nałogi
8. Zmysły
9. Zdrowie
10. U dentysty
30
31
33
35
37
39
41
43
45
47
3. HANDEL I USŁUGI
1. Zakupy
2. Artykuły spożywcze
3. Gastronomia
4. Mięso
5. Napoje
6. Odzież
7. Obuwie
8. Owoce i warzywa
9. Drogeria
10. Artykuły AGD
11. Artykuły RTV
12. Komunikacja miejska
13. Poczta
14. Telekomunikacja
50
52
54
56
57
58
60
61
63
64
65
66
67
68
4. PODRÓŻ
1. Podróż pociągiem
2. Podróż drogą powietrzną
3. Podróż drogą wodną
4. Podróż samochodem
5. Nocleg
6. Kemping
7. Granica
71
73
75
76
78
80
81
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4
5. CZAS WOLNY
1. Film
2. Konkursy i hazard
3. Teatr
4. Muzyka
5. Instrumenty muzyczne
6. Taniec
7. Sztuka – pojęcia ogólne
8. Malarstwo
9. Fotografia
10. Literatura
11. Zwierzęta domowe
85
87
88
90
92
93
94
95
96
97
100
6. NAUKA
1. Pojęcia ogólne
2. Astronomia
3. Fizyka
4. Optyka
5. Chemia
6. Matematyka
7. Geometria
8. Filozofia
9. Językoznawstwo
10. Gramatyka
11. Genetyka
103
105
107
109
111
113
115
116
117
119
120
7. TECHNIKA
1. Budownictwo
2. Komputer
3. Internet
4. Oprogramowanie
5. Przemysł
6. Elektrotechnika
7. Energetyka
8. Samochód
124
125
126
127
128
129
131
132
8. BIZNES
1. Pieniądze
2. Bankowość
3. Gospodarka
4. Giełda
5. Handel
6. Przedsiębiorstwo
7. Praca
8. Zawody
9. Ubezpieczenia
135
136
137
139
140
142
143
145
147
9. PRZYRODA
1. Pogoda
2. Przestrzeń
3. Ssaki
4. Ptaki
5. Drzewa
6. Ekologia
7. Materiały
8. Pierwiastki
9. Rolnictwo
150
152
154
156
158
159
160
161
162
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5
10. SPOŁECZEŃSTWO:
1. Pojęcia ogólne
2. Polityka
3. Wybory
4. Religia
5. Protest
6. Media
7. Miasto
8. Migracja
9. Państwa
10. Miasta
11. Narody
167
170
172
173
175
176
178
180
181
183
184
11. SPORT:
1. Dyscypliny sportowe
2. Rywalizacja
3. Piłka nożna
4. Hokej na lodzie
5. Lekkoatletyka
6. Skoki narciarskie
7. Tenis
8. Koszykówka
9. Boks
188
189
191
192
193
194
195
196
197
12. PRZESTĘPCZOŚĆ
1. Przestępczość pospolita
2. Przestępczość zorganizowana
3. Przestępczość gospodarcza
4. Sąd
5. Więzienie
200
205
207
209
213
13. SIŁY ZBROJNE
1. Wojsko
2. Broń
3. Woina
4. Służby specjalne
217
219
221
223
14. KATASTROFY I KLĘSKI ŻYWIOŁOWE
1. Wulkan
2. Powódź
3. Trzęsienie ziemi
4. Pożar
5. Katastrofa - pojęcia ogólne
6. Wypadek
7. Katastrofa ekologiczna
226
228
230
231
232
234
235
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1. KOLEJE
ŻYCIA
1.1 RODZINA
adópcija
adoptirana hči
adoptíranje
adoptírati
bábica
bil je potomec ameriških priseljencev
biti iz dobre družine
bližnji sorodnik
bràt
brátec
bratje in sestre
brátranec
četvórček
člani družine
daljni sorodnik
dati otroka v posvojitev
dedek in babica
družína
družina brez otrok
družina je osnovna celica družbe
družínica
družínski
družinski album
družinski prijatelj
družinsko srečanje
dvojajčna dvojčka
dvójček
edínec
edínka
enojajčna dvojčka
hčerin mož
hčérka
hči je odrasla
ima brata
ima dve sestri
izgubil je oba starša
je oče dveh otrok
kakršna mati, taka hči
máma
mámica
máti
mlada mati
mlajša sestra
nájdenček
nájdenka
najpomembnejša stvar v življenju
nečák
nečákinja
ni mogla imeti lastnih otrok
nima ne brata ne sestre
adopcja
adoptowana córka
adopcja
adoptować
babcia
był potomkiem amerykańskich imigrantów
pochodzić/być z dobrego domu
bliski krewny
brat
braciszek
rodzeństwo
kuzyn
czworaczek
członkowie rodziny
daleki krewny
oddać dziecko do adopcji
dziadek i babcia
rodzina
bezdzietna rodzina
rodzina jest podstawową komórką społeczną
rodzinka
rodzinny
album rodzinny
przyjaciel rodziny
rodzinne spotkanie
bliźnięta dwujajowe
bliźniak
jedynak
jedynaczka
bliźnięta jednojajowe
mąż córki
córka
córka dorosła/córka jest dorosła
ma brata
ma dwie siostry
stracił oboje rodziców
jest ojcem dwojga dzieci
jaka matka, taka córka
mama
mama, mamusia
mama, matka
młoda matka
młodsza siostra
znajda /chłopiec/
znajda /dziewczyna/
najważniejsza rzecz w życiu
siostrzeniec
siostrzenica
nie mogła mieć (własnych) dzieci
nie ma brata, ani siostry
6
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
obiskati staro mater
ôče
ôčka
oddati v posvojitev
odločila se je za adoptiranje otroka
otroci iz prvega zakona
pólbràt
pólsêstra
posvojítev
posvojíti
potomci podedujejo lastnosti staršev
potómec
prábábica
prádéd
práprábábica
práprádéd
prava sestra
právnúk
právnúkinja
prédnik
rodila je trojčke
sêstra
sestríčna
siamska dvojčka
skrben oče
skrbna mati
snáha
soródnik
stara mama
starejša sestra
starejši brat
stari oče
stari starši
stárši
stríc
svák
svákinja
šestčlanska družina
ta družina stanuje v našem bloku
ta ura mi je družinski spomin
tást
tášča
têta
têtka
to je moj brat
trójček
újec
újna
ustvaril si je družino
v prisotnosti staršev
vnúk
vnúkec
vnúkinja
zanemarjati družino
zèt
odwiedzić babcię
ojciec
tata
oddać do adopcji
zdecydowała się na adopcję dziecka
dzieci z pierwszego małżeństwa
brat przyrodni
siostra przyrodnia
adopcja
adoptować
potomkowie dziedziczą cechy rodziców
potomek
prababcia
pradziadek
praprababcia
prapradziadek
siostra biologiczna
prawnuk
prawnuczka
przodek
urodziła trojaczki
siostra
kuzynka
bliźnięta syjamskie
troskliwy ojciec
troskliwa matka
synowa
krewny
babcia
starsza siostra
starszy brat
dziadek
dziadkowie
rodzice
stryj
szwagier
szwagierka
sześcioosobowa rodzina
ta rodzina mieszka w naszym bloku
ten zegar jest dla mnie pamiątką rodzinną
teść
teściowa
ciotka, ciocia
ciotka
to mój brat
trojaczek
wujek
wujenka
założył rodzinę
w obecności rodziców
wnuk
wnuczek
wnuczka
zaniedbywać rodzinę
zięć
7
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.2 CZYNNOŚCI CODZIENNE
bráti
brati na glas
brisati prah
česáti
česati lase
dajáti
dáti
dati sinu denar za kino
fotografírati
gledati film/televizijo
gledati se v ogledalu
gledati skozi okno
hodíti
hoditi ob berglah
hoditi peš v službo
hoditi sem ter tja po sobi
hoditi v cerkev
hoditi v šolo
igráti
igráti se
iskáti
íti
iti iz sobe
iti k frizerju
iti na delo
izkljúčiti
izlíkati
izpíti
izpolniti obljubo
izpolnjevati svoje obveznosti
izposodíti
izsušíti
jahati na konju
je in pije
je za tri
jésti
kúhati
kupováti
lagáti
líkati
mama češe hčerko
ménjati, menjáti
načŕt
načrtováti
načrtovati prihodnost
narediti kosilo
nazaj dati
neprijetno presenečenje
ni se mogel odločiti
nikoli ne pospravi za seboj
noče si umivati zob
o tem se bomo pogovorili kasneje
obísk
czytać
czytać na głos/głośno
ścierać kurze
czesać
czesać włosy
dawać
dać
dać synowi pieniądze na kino
fotografować, sfotografować
oglądać film/telewizję
oglądać sie w lustrze
patrzył przez okno
chodzić
chodzić o kulach
chodzić pieszo do pracy
chodzić tu i tam po pokoju
chodzić do kościoła
chodzić do szkoły
grać
bawić się
szukać
iść
wyjść z pokoju
iść do fryzjera
iść do pracy
wyłączyć
wyprasować
wypić
spełnić obietnicę
wypełniać swoje obowiązki
wypożyczyć
wysuszyć
jechać konno, jeździć konno
je i pije
je za trzech
jeść
gotować
kupować
kłamać
prasować
mama czesze córkę
zmienić, wymienić
plan
planować
planować przyszłość
przyrządzić obiad
oddać
niemiła niespodzianka
nie mógł się zdecydować
nigdy po sobie nie posprząta
nie chce myć zębów
porozmawiamy o tym później
wizyta, odwiedziny
8
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
obiskáti
obiskávati
obljúba
obljubil je, da bo prišel
obljubíti
obljubiti in dati je dvoje
obvéznost
odhájati
odločíti, odlóčiti
odpírati
odpréti
oglédati
opráti
oprati avtomobil
oprati lase
pazljivo poslušati
peljati psa na sprehod
pere in lika
péti
píti
plačeváti
plávati
plésati
počesáti
pogledala se je v ogledalu
pogovarjáti se
pogovarjati se po telefonu
pogóvor
pogovoríti se
pomágati
pomiti in pobrisati posodo
pomiti okna
pomiti skodelice
pomiti z vročo vodo
pomivati posodo
posanjáriti
posesáti
posláti
poslúšati
poslušati samo z enim ušesom
posodíti
pospráviti
posprávljati
pospremil je goste do vrat
pošalíti se
potrkati na vrata
povabíti
práti
prati pralnem stroju
prebral bom članek
prebráti
preglédati
prepír
prepírati se
presenéčenje
presenétiti
odwiedzić
odwiedzać
obietnica
obiecał, że przyjdzie
obiecać
łatwo obiecać, trudniej zrobić
obowiązek
odchodzić, wychodzić, odjeżdżać
zdecydować, zadecydować
otwierać
otworzyć
obejrzeć (się)
wyprać
umyć samochód
umyć włosy
uważnie słuchać
wyprowadzać psa na spacer
pierze i prasuje
śpiewać
pić
1. płacić 2. spłacać
pływać
tańczyć
uczesać
obejrzała się w lustrze
rozmawiać
rozmawiać przez telefon
rozmowa
porozmawiać
pomagać
zmyć/umyć i wytrzeć naczynia
umyć okna
umyć szklanki
umyć pod gorącą wodą
zmywać naczynia
pomarzyć (sobie)
poodkurzać
wysłać
słuchać
słuchać jednym uchem
pożyczyć
posprzątać
sprzątać
odprowadził gości do drzwi
zażartować
zapukać do drzwi
zaprosić
prać
prać w pralce
przeczytam artykuł
przeczytać
przejrzeć
kłótnia
kłócić się
zaskoczenie, niespodzianka
zaskoczyć
9
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
prezračiti sobo
prihájati
priti na obisk
prižgal je luč in šel odpirat
prodájati
rad bi ti nekaj povedal
razglédati se
sanjáriti
sedeči življenjski slog
sedel je pri mizi in jedel
sesáti
sesati s sesalnikom
sesati sobo dvakrat na teden
sestájati se
sestánek
sestanek je bil preložen
skúhati
sléči se
slovesno obljubiti
smúčati
spíti
sprehajati psa
sprehajati se ob jezeru
sprehòd
sprehod po trgovinah
sprehodíti se
stríči
stušírati se
sušíti
šalíti se
šívati
tako kot vsakič
uči se kuhati
umázati
umíti
umiva se z mrzlo vodo
umívati
umivati se z milom
vabíti
vadijo vsak dan
váditi
vrniti denar
vrniti se domov
vrniti se v sobo po ključ
vrníti, vŕniti
vsako jutro se dolgo češe
vsakodnevna rutina
zahvalíti se
zapírati
zapréti
zasanjáriti
zbírati
zlíkati
zna zelo dobro kuhati
že dolgo nas ni nihče obiskal
przewietrzyć pokój
przychodzić, przyjeżdżać
przyjść z wizytą
zapaliwszy światło, poszedł otworzyć
sprzedawać
chciałbym ci coś powiedzieć
rozejrzeć się
śnić, marzyć
siedzący tryb życia
siedział przy stole i jadł
odkurzać
odkurzać odkurzaczem
odkurzać pokój dwa razy w tygodniu
spotykać się
spotkanie
spotkanie zostało przełożone
ugotować
rozebrać się
uroczyście obiecać
jeździć na nartach
wypić
wyprowadzać psa
spacerować nad jeziorem
spacer
spacer po sklepach
pospacerować
strzyc
wziąć prysznic
suszyć
żartować
szyć
tak jak zawsze
uczy się gotować
pobrudzić
umyć
myje się zimną wodą
myć
myć się mydłem
zapraszać
codziennie ćwiczą
ćwiczyć
oddać pieniądze
wrócić do domu
wrócić do pokoju po klucz
zwrócić, oddać
każdego ranka długo się czesze
codzienna rutyna
podziękować
zamykać
zamknąć
zamarzyć (sobie)
zbierać
wyprasować
potrafi bardzo dobrze gotować
od dawna nikt nas nie odwiedził
10
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.3 DOM I MIESZKANIE
balkón
balkónček
bidé
centralna kurjava
dívan
dívanček
dvigálo
dvigalo se je ustavilo v sedmem nadstropju
enodružinska hiša
fotélj
fotéljček
garáža
híša
híšen
híšica
híška
hladílnik
hodník
izstopna vrata
jašek za dvigalo
jašek za smeti
kanapé
kávč
klét
ključ od stanovanja
ključávnica
ključavnična luknja
kljúček
kljúka
kopálnica
kopalnica z bidejem
kredénca
kúhinja
kuhinjska kredenca
kuhinjsko pohištvo
lastnik hiše
likálnik
lônec
majhno stanovanje
mešálnik
mêtla
míza
mízica
montirati polico
móp
nadstrópen
nadstrópje
ob steni je stala miza
obesiti ogledalo na steno
obrisati si čevlje na predpražniku
odkleniti s ključem
odselítev
odselíti se
balkon
balkonik
bidet
centralne ogrzewanie
tapczan
tapczanik
winda
winda zatrzymała się na siódmym piętrze
dom jednorodzinny
fotel
fotelik
garaż
dom
domowy, dotyczący domu
domek
domek
chłodziarka
korytarz
drzwi wyjściowe
szyb windy
zsyp
kanapa
tapczan
piwnica
klucz do mieszkania
zamek
dziurka od klucza
kluczyk
klamka
łazienka
łazienka z bidetem
kredens
kuchnia
kredens kuchenny
meble kuchenne
właściciel domu
żelazko
1. gar, garnek 2. doniczka
małe mieszkanie
mikser
miotła
stół
stolik
zamontować półkę
mop
piętrowy
piętro
przy ścianie stał stół
powiesić lustro na ścianie
wytrzeć buty o wycieraczkę
otworzyć kluczem
wyprowadzka
wyprowadzić się
11
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
ogledálo
ôkno
omára
omárica
otomána
otroci tekajo po stanovanju
otroška soba
pekáč
peljati se z dvigalom
pisalna miza
po moževi smrti se je odselila
pod predpražnikom je našla ključ od sobe
podstréha
podstrešna soba
pohíštvo
políca
pônev
póstelja
pràg
predprážnik
prèdsôba
preseliti se v novo stanovanje
pŕha
primakniti stol k mizi
pritisniti na kljuko
pritlíčen
pritlíčje
regál
sesti na divan
smetíšnica
soba ima dvoje vrat
soba ima tri okna
sôbica
sokóvnik
spraviti obleko v omaro
spustiti v stanovanje
stanovánje
stanovanje v bloku
stanovanjska hiša
stanovati v prvem nadstropju
stòl
stôlček
stopiti v dvigalo
stréha
stréšen
stréšica
strma streha
šop ključev
temen hodnik
usesti se na stol
usnjen fotelj
váza
vráta
vstati s stola
vtakniti ključ v ključavnico
začasno stanuje pri prijatelju
lustro
okno
szafa
szafka
otomana
dzieci biegają po mieszkaniu
pokój dziecięcy
piekarnik
jechać windą
biurko
wyprowadziła się po śmierci męża
pod wycieraczką znalazła klucz do pokoju
poddasze
pokój na poddaszu
meble
półka
patelnia
łóżko
próg
wycieraczka
przedpokój
przeprowadzić się do nowego mieszkania
prysznic
przysunąć krzesło do stołu
pociągnąć za klamkę
parterowy
parter
regał
usiąść na tapczanie
szufelka
pokój ma dwoje drzwi
pokój ma trzy okna
pokoik
sokowirówka
włożyć ubranie do szafy
wpuścić do mieszkania
mieszkanie
mieszkanie w bloku
dom mieszkalny
mieszkać na pierwszym piętrze
krzesło
krzesełko
wejść do windy
dach
dachowy
daszek
spadzisty dach
pęk kluczy
ciemny korytarz
usiąść na krześle
skórzany fotel
waza
drzwi
wstać z krzesła
włożyć klucz do zamka
tymczasowo mieszka u przyjaciela
12
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.4 SEN
bil je spočit in naspan
boriti se s spancem
budilka zvoni/ je zazvonila
budilka me je zbudila ob petih
dati otroke spat
dobro se naspati
drémanje
drémati
hoditi pozno spat
legati v posteljo
legel je in zaspal
ležati v postelji
miren spanec
nadstropna postelja
naspáti se
nastaviti budilko na šesto uro
ne morem spati
neprespana noč
ob nedeljah radi pospimo
otroci že spijo
otrok spi v svoji postelji
otroška/ zložljiva postelja
podremávati
pokríti
pomanjkanje spanja
póstelja
posteljnína
postlati posteljo
rad spi pri odprtem oknu
sladko spati
spal je vso noč
spánec
spáti
spi kot jazbec/klada
spi kot otrok
spi kot ubit/top
šel je malo dremat
tisto noč skoraj nisem zatisnila očesa
trdno spati
v hiši že vse spi
v sobi sta dve postelji
v vlaku je vso pot dremal
vsak dan spi do osmih
zaradi hrupa se pogosto zbuja
zaspáti
zazéhati
zbudíti se
zbujali so jih ob štirih
zbujati koga iz globokega spanja
zbujati se iz spanja
zehanje je nalezljivo
zehati od utrujenosti
był wypoczęty i wyspany
walczyć ze snem
budzik dzwoni/ zadzwonił
budzik obudził mnie o piątej
położyć dzieci do łóżka/snu
dobrze się wyspać
drzemka
drzemać
późno chodzić spać
kłaść się do łóżka
położył się i zasnął
leżeć w łóżku
spokojny sen
łóżko piętrowe
wyspać się
nastawić budzik na szóstą
nie mogę spać
nieprzespana noc
w niedzielę lubimy dłużej pospać
dzieci już śpią
dziecko śpi w swoim łóżku
łóżko dziecięce/ składane
podrzemywać
przykryć
brak snu
łóżko
pościel
pościelić łóżko
lubi spać przy otwartym oknie
słodko spać
spał całą noc
sen
spać
śpi jak suseł
śpi jak niemowlę
śpi jak zabity
poszedł się trochę zdrzemnąć
tej nocy prawie nie zmrużyłam oka/oczu
twardo spać
w domu wszyscy już śpią
w pokoju są dwa łóżka
w pociągu drzemał przez całą podróż
codziennie śpi do ósmej
często się budzi z powodu hałasu
zasnąć
ziewnąć
obudzić się
budzili ich o czwartej
budzić kogoś z głębokiego snu
wybudzać się ze snu
ziewanie jest zaraźliwe
ziewać ze zmęczenia
13
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.5 CIĄŻA I DZIECIŃSTWO
avtomobílček
bila je v sedmem mesecu nosečnosti
bodoča mamica
brati otrokom pravljice
brezskrbno/ zgodnje otroštvo
carski rez
cúcelj
dojênje
dojíti
igráča
imeti dudo v ustih
izbrati otroku ime
izvenmaternična nosečnost
jásli
mama treh otrok
materínstvo
mati doji otroka
mati poje otroku uspavanko
menjanje pleničk
naša mala že hodi
nezaželen otrok
niso vedeli, s kom je zanosila
nosečnost je potekala normalno
nositi plenice
novorojenček je tehtal tri kilograme
očetovski dopust
otroci so se igrali na dvorišču
otrok hodi v otroški vrtec
otrok si želi novo igračo
otrok z dudo v ustih
otroška domišljija
otroški voziček
otroško igrišče
pleníca
porod je potekal v redu
porodnišnica
prezgodnji porod
pripravljati se na porod
rodila je zdravega otroka
rodíti (se)
rojstni list
rôjstvo
skrb za otroke
spêrmij
tu je preživel svoja otroška leta
umetna oploditev
uspávanka
visoka nosečnost
vzgájati
vzgója
zanosíti
zíbelka
samochodzik
była w siódmym miesiącu ciąży
przyszła mama
czytać dzieciom bajki
beztroskie/ wczesne dzieciństwo
cesarskie cięcie
smoczek
karmienie piersią
karmić piersią
zabawka
mieć smoczek w ustach
wybrać imię dla dziecka
ciąża pozamaciczna
żłobek
mama trojga dzieci
macierzyństwo
matka karmi dziecko /piersią/
mama śpiewa dziecku kołysankę
przewijanie
nasza mała już chodzi
niechciane dziecko
nie wiedzieli, z kim zaszła w ciążę
ciąża przebiegała normalnie
nosić pieluszki
noworodek ważył trzy kilogramy
urlop ojcowski
dzieci bawiły się na dworze
dziecko chodzi do przedszkola
dziecko chce nową zabawkę
dziecko ze smoczkiem w ustach
dziecięca wyobraźnia
wózek dziecięcy
plac zabaw
pielucha, pieluszka
poród przebiegł bez komplikacji
szpital położniczy
przedwczesny poród
przygotowywać się do porodu
urodziła zdrowe dziecko
rodzić (się), urodzić (się)
akt urodzenia
urodzenie, narodziny
opieka nad dziećmi
plemnik
tutaj przeżył swoje dziecięce lata
sztuczne zapłodnienie
kołysanka
zaawansowana ciąża
wychowywać
wychowanie
zajść w ciążę
kołyska
14
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.6 MŁODOŚĆ I ŻYCIE DOROSŁE
bil sem star 50 let
mlad človek si želi samostojnosti
mlad po duhu
mlada generacija
mladína
mladost hitro mine
mladost je preživela na deželi
mladostni ideali
moški srednje starosti
nájstnik
odrásel
odráslost
odraščajoči otroci
odráščanje
odraščati brez staršev
revija za mladino
samostójnost
smisel življenja
sta vrstnika
svet odraslih
šolska mladina
teenager
v mladosti je veliko potoval
večna mladost
vrstník, vrstníca
vzeli so mi vso mladost
zgodnja mladost
zrèl
zrélost
miałem 50 lat
młody człowiek chce być samodzielny
młody duchem
młode pokolenie
młodzież
młodość szybko (prze)mija
młodość przeżyła na wsi
młodzieńcze ideały
mężczyzna w średnim wieku
nastolatek
dorosły
dorosłość
dorastające dzieci
dorastanie
dorastać bez rodziców
czasopismo dla młodzieży
samodzielność
sens życia
są rówieśnikami /oni dwaj/
świat dorosłych
młodzież szkolna
nastolatek
w młodości/za młodu dużo podróżował
wieczna młodość
rówieśnik/ rówieśniczka
zabrali mi całą młodość
wczesna młodość
dojrzały
dojrzałość
1.7 STAROŚĆ
bati se starosti
dom za ostarele/ za starejše občane/ dom za upokojence
hitro se stara
nagubana koža
osivéti
pokojnína
postárati se
prestàr
prezgodnje staranje
stàr
stárati (se)
stárec/ staríca
starost ni radost
univerza za tretje življenjsko obdobje
upočasniti proces staranja
upokojênec, upokójenec/ upokojênka
vsi se staramo
vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti
zelo se postarati
znaki prezgodnjega staranja
bać się starości
dom spokojnej starości/ dom emeryta
szybko się starzeje
pomarszczona skóra
osiwieć, posiwieć
emerytura
postarzeć się (z wyglądu), zestarzeć się (wiekiem)
za stary
przedwczesne starzenie się
stary
starzeć (się)
starzec/ staruszka
starość nie radość
uniwersytet trzeciego wieku
spowolnić proces starzenia się
emeryt/ emerytka
wszyscy się starzejemy
wszyscy myśleli, że nie doczeka starości
bardzo się postarzeć
oznaki przedwczesnego starzenia się
15
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.8 ŚMIERĆ
čas žalovanja je minil
dan žalovanja
družinski grob
gròb
grobar koplje grobove
gróbnica
igrati se s smrtjo
klinična smrt
kondolírati
kopati grob
kŕsta
lesena krsta
ljudje se rojevajo in umirajo
minuta molka
minuta tišine
molítev
mrlìč
mrliški list
mrtvášnica
naravna smrt
narodno žalovanje
nekateri se smrti bojijo
nesmrtnost
ni prišel na pogreb
nositi črnino
oblast je razglasila žalovanje
očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
od rojstva do smrti
od zibelke do groba
osmŕtnica
ostala je vdova
ovdovéti
pogrèb
pogrebci se počasi razhajajo
pogrébec
pogrebni govor
pogrebni zavod
pogrebnína
pogrebniška služba
pogrebno podjetje
pogrébščina
pokòp
pokopalíšče
pokopalíščen
pokopališka uprava
pokopalíški
pokopáti
pokopati z vojaškimi častmi
položiti venec na grob
poskrbeti za pogreb
posmŕtnica
priti na pogrebščino
czas żałoby minął
dzień żałoby
grób rodzinny/rodziny
grób
grabarz kopie groby
mogiła, grobowiec
igrać ze śmiercią
śmierć kliniczna
składać/złożyć kondolencje
kopać grób
trumna
drewniana trumna
ludzie się rodzą i umierają
minuta ciszy
minuta ciszy
modlitwa
trup, martwy, denat
akt zgonu
kostnica
naturalna śmierć
żałoba narodowa
niektórzy boją się śmierci
nieśmiertelność
nie przyszedł na pogrzeb
nosić żałobę
władze ogłosiły żałobę
dziesięć dni temu pochowaliśmy ojca
od narodzin do śmierci
od kołyski do grobu
nekrolog
została wdową
owdowieć
pogrzeb
żałobnicy powoli się rozchodzą
żałobnik
mowa pogrzebowa
zakład pogrzebowy
zasiłek pogrzebowy
zakład pogrzebowy
zakład pogrzebowy
stypa
pogrzeb
cmentarz
cmentarny, dotyczący cmentarza
zarząd cmentarza
cmentarny, dotyczący cmentarza
pochować
pochować z honorami wojskowymi
złożyć wieniec na grobie
zająć się pogrzebem
nekrolog
przyjść na stypę
16
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
rodili smo se, da bi umrli
skrivnost je nesel s seboj v grob
slamnati vdovec
smŕt
smŕten
smŕtnica
smŕtnik
spustiti krsto v grob
umírati
umirati za rakom
umréti
umreti v bolnici
umrl je naravne smrti
upepelítev
upepelíti
upepelítven
v tem grobu je pokopan njegov sin
vdóva
vdôvec
vdóvski
vênec
vsi bomo umrli
vsi so že pomrli
vzrok smrti
z eno nogo je že v grobu
zbudil se je v mrtvašnici
zdravnik je ugotovil smrt
žalna maša
žalovánje
žára
urodziliśmy się po to, żebyśmy umarli
tajemnicę zabrał ze sobą do grobu
słomiany wdowiec
śmierć
śmiertelny
śmiertelniczka
śmiertelnik
spuścić trumnę do grobu
umierać
umierać na raka
umrzeć
umrzeć w szpitalu
zmarł śmiercią naturalną
kremacja
skremować
kremacyjny
w tym grobie jest pochowany jego syn
wdowa
wdowiec
wdowi
wieniec
wszyscy kiedyś umrzemy
wszyscy już umarli
przyczyna śmierci
jedną nogą jest już w grobie
obudził się w kostnicy
lekarz stwierdził zgon
msza żałobna
żałoba
urna
17
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.9 ŻYCIE TOWARZYSKIE
bila sta dobra znanca
biti komu prijatelj
danes boste naš gost
darílo
dati darilo
dobiti darilo
dobrodošel gost
dogódek
družáben
družabno življenje
drúžba
ena od sosed
glasna drúžba
gòst
ignoríranje
ignorírati
imel je polno prijateljev
imeti goste
imeti zelo veliko prijateljev
iti na ples
izogibaj se njegove družbe
na zabavi je srečal zanimive ljudi
nakupovanje daril
nepovabljen gost
neznánka
ni preveč družaben
obísk
obiskáti
obiskávati
obiskavati prijatelje
obiskoválec
obiskováti
odkloniti vabilo
odnosi s sosedami
on je pri njih stalen gost
píknik
plés
popolnoma ignorirati koga
poskrbeti za zabavo
povabílo
povabíti
pozabila je, da jo čakajo
pozabíti
pozabiti na ves svet
predstavil mu je svojo znanko
premisliti si v zadnjem trenutku
pričakovati goste
prijátelj
prijáteljica
prijateljíti se
prijáteljski
prijáteljstvo
prijetno zabavo vam želim
byli dobrymi znajomymi (oni dwaj)
być czyimś przyjacielem
dzisiaj będzie pan naszym gościem
prezent
dać prezent
dostać prezent
mile widziany gość
wydarzenie
towarzyski
życie towarzyskie
towarzystwo
jedna z sąsiadek
głośne towarzystwo
gość
ignorowanie
ignorować
miał mnóstwo przyjaciół
mieć gości
mieć bardzo dużo przyjaciół
iść na bal
unikaj jego towarzystwa
na zabawie spotkał ciekawych ludzi
kupowanie prezentów
nieproszony gość
nieznajoma
nie jest zbyt towarzyski
odwiedziny, wizyta
odwiedzić
odwiedzać
odwiedzać przyjaciół
odwiedzający
odwiedzać
odrzucić zaproszenie
stosunki/relacje z sąsiadami
jest u nich stałym gościem
piknik
1. taniec 2. bal
całkowicie kogoś ignorować
postarać się o zabawę
zaproszenie
zaprosić
zapomniała, że na nią czekają
zapomnieć
zapomnieć o bożym/całym świecie
przedstawił mu swoją znajomą
rozmyślić się w ostatniej chwili
oczekiwać gości
przyjaciel
przyjaciółka
przyjaźnić się
przyjacielski
przyjaźń
życzę wam dobrej zabawy
18
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
prišli so vsi povabljeni
rojstnodnevno darilo
sestánek
sestanek je bil preložen
seznam gostov
sògovórnik
sôsed
soséda
spoznati koga s kom
sprejemati goste
sprejeti vabilo
sprijateljeváti se
sprijateljíti se
sprijateljiti se s sosedi
srečal je prijatelja
stari znanec
vabílo
vabíti
videva jo vsak dan
vidévati (se)
za družbo in zabavo
zabáva
zabávati
zabavati družbo
zahvaliti se za povabilo
zapreti se med štiri stene
znánec
znánka
žur
žurati*
žurerka*
przyszli wszyscy zaproszeni
prezent urodzinowy
spotkanie
spotkanie zostało przełożone
lista gości
rozmówca
sąsiad
sąsiadka
(za)poznać kogoś z kimś
przyjmować gości
przyjąć zaproszenie
zaprzyjaźniać się
zaprzyjaźnić się
zaprzyjaźnić się z sąsiadami
spotkał przyjaciela
stary znajomy
zaproszenie
zapraszać
widuje ją codziennie
widywać (się)
do towarzystwa i zabawy
zabawa, rozrywka
zabawiać
zabawiać towarzystwo
podziękować za zaproszenie
zamknąć się w czterech ścianach
znajomy
znajoma
impreza
imprezować
imprezowiczka
19
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.10 MIŁOŚĆ
bívša/ bívši
deklè
dogovoriti se za zmenek
dotík
fànt
flírt/ flírtanje/ flírtati
hormóni
imeti zmenek s kom
iti na zmenek
kokéta, kokétka/ kokéten/ koketeríja /koketírati
ljubézen
ljubezen gre skozi želodec
ljubezen med možem in ženo
ljubezen na prvi pogled
ljubézenski
ljubezenski sestanek
ljubezenski trikotnik
ljubezensko pismo
ljúbi
ljúbica
ljubímec/ ljubímka
ljubíti
opičja/slepa/ platonična ljubezen
pártner
pártnerica, pártnerka
plešejo in flirtajo
poljubiti na čelo
predstavil je svoje dekle
prekinila je s fantom
prekíniti
prisegal ji je večno ljubezen
prva ljubezen
púnca
rándi
romántičen
romántika
sréčati se
stara ljubezen ne zarjavi
storiti kaj iz ljubezni
tako mlada, pa ima že fanta
to je njen fant
vračati komu ljubezen
vzdrževati ljubico
zaljubila sta se drug v drugega
zaljubíti se /v koga/ do ušes/ na stara leta/ na smrt
zaljúbljati se
zaljúbljen
zaljúbljenca
zaséden
zatréskati se
zmének
zvéza
była/ były
dziewczyna
umówić się na randkę
dotyk
chłopak
flirt/ flirtowanie/ flirtować
hormony
mieć z kimś randkę
iść na randkę
kokietka, kokieteryjny. kokieteria, kokietować
miłość
przez żołądek do serca
miłość między mężczyzną i kobietą
miłość od pierwszego wejrzenia
miłosny
randka
trójkąt miłosny
list miłosny
luby
kochanka
kochanek/ kochanka
kochać
małpia/ platoniczna/ ślepa miłość
partner
partnerka
tańczą i flirtują
pocałować w czoło
przedstawił swoją dziewczynę
zerwała z chłopakiem
zerwać
przysięgał jej wieczną miłosć
pierwsza miłość
dziewczyna
randka
romantyczny
romantyka
spotykać się
stara miłość nie rdzewieje
zrobić coś z miłości
taka młoda, a już ma chłopaka
to jej chłopak
odwzajemniać czyjąś miłość
utrzymywać kochankę
zakochali się w sobie
zakochać się /w kim/ po uszy/ na stare lata/ na zabój
zakochiwać się
zakochany
zakochana para
zajęty
zakochać się, zabujać się
randka
związek
20
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.11 MAŁŻEŃSTWO
bil je edini moški v njenem življenju
bila mu je dobra žena
biserna/ zlata/ srebrna poroka
cerkvena/ civilna/ kraljevska/ pravljična poroka
deklíščina
dóta
fántovščina
izbranec njenega srca
izbránka
lóčenec/ lóčenka
ločítev
ločiti se
mátičar, mátičarka
medeni tedni
mládoporočênca
móž
možítev
možíti se
najpogostejši razlog za ločitev
našla si je drugega
nevésta
omožíti se
ostal ji zvest celo življenje
oženil se je z bogato vdovo
oženíti se
partnerska/zakonska zveza
po dveh letih zakona sta se ločila
podpisati ločitvene papirje
poročila sem se pri devetnajstih
poročíti
poročíti se
poročna dvorana
poročna noč
poročna obleka
poročni dan/ obred/ prstan
poročno darilo/ potovanje
povabilo na poroko
prevára
prevárati
príča
razpad zakona
skleniti/ uspešen zakon
spoznal je mlajšo žensko
sprejem za 600 ljudi
stopiti pred oltar
v dobrem in slabem
v zdravju in bolezni
vzela ga je za moža
z možem sva bila idealen par
žêna
žénin
ženítev
življenjska sopotnica/ življenjski sopotnik
był jedynym mężczyzną w jej życiu
była dla niego dobrą żoną
diamentowe/ złote/ srebrne gody
ślub kościelny/ cywilny/ królewski/ jak z bajki
wieczór panieński
posag
wieczór kawalerski
wybranek jej serca
wybranka
rozwodnik, rozwódka
rozwód
rozwodzić się, rozwieść się
urzędnik/urzędniczka udzielający(a) ślubu
miesiąc miodowy
młoda para, nowożeńcy
mąż
zamążpójście
wychodzić za mąż
najczęstsza przyczyna rozwodów
znalazła sobie innego
panna młoda
wyjść za mąż
pozostał jej wierny przez całe życie
ożenił się z bogatą wdową
ożenić się
związek partnerski/małżeński
rozwiedli się po dwóch latach małżeństwa
podpisać dokumenty rozwodowe
wyszłam za mąż w wieku dziewiętnastu lat
1. poślubić 2. udzielić ślubu
wziąć ślub
sala ślubów
noc poślubna
suknia ślubna
dzień ślubu/ ceremonia ślubna/ obrączka
prezent ślubny/ podróż poślubna
zaproszenie na ślub
zdrada
zdradzić
świadek
rozpad małżeństwa
zawrzeć/ udane małżeństwo
poznał młodszą kobietę
przyjęcie dla 600 osób
stanąć przed ołtarzem
na dobre i złe
w zdrowiu i chorobie
wzięła go za męża
z mężem tworzyliśmy idealną parę
żona
pan młody
żeniaczka
towarzyszka życia/ towarzysz życia
21
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.12 SZKOŁA
abituriènt
akademíja
bil sem med najboljšimi učenci
biti vprašan pred razredom
črtani/ karirasti zvezek
danes imamo šest ur pouka
diják
dijak je letel iz šole
dijak tretjega razreda
dijaki imajo dobre ocene
dijákinja
dijaška knjižica
dijaški dom
dnévnik
dobiti oceno
fotokopiranje iz učbenikov
gimnázija
hodil som v peti razred
hoditi v gimnazijo
iz matematike še nima ocene
izključiti iz šole
króžek
literarni krožek
marljiva dijakinja
matematični učbenik
matúra
maturánt/ maturántka
maturántski
maturantski ples
maturírati
mednarodna izmenjava
narediti domače naloge
naučíti
negativna ocena
obiskovati šolo
océna
opraviti maturo
osnovna/ srednja/zasebna šola
otroci obiskujejo šolo
pisati na tablo
po šoli je šel igrat nogomet
počítnice
pojdi v klop in se nauči
poletne počitnice
poučevati na osnovni šoli
poúk
pouk se začne septembra
pouka prost dan
predsednik razreda
pridobiti poklic
pridobivanje znanja
priprava na maturo
pripravljati se za pouk
abiturient
akademia
należałem do najlepszych uczniów
być odpytywanym przed klasą
zeszyt w linię/ w kratkę
dzisiaj mamy sześć lekcji
uczeń /szkoły średniej/
uczeń wyleciał ze szkoły
uczeń trzeciej klasy
uczniowie mają dobre oceny
uczennica /szkoły średniej/
dzienniczek ucznia
internat
dziennik
dostać ocenę
kopiowanie z podręczników
liceum
chodziłem do piątej klasy
chodzić do liceum
z matematyki jeszcze nie ma oceny
wyrzucić ze szkoły
koło zainteresowań
kółko literackie
pilna uczennica
podręcznik do matematyki
matura
maturzysta, maturzystka
maturalny
studniówka
zdawać maturę
wymiana międzynarodowa
odrobić zadania domowe
nauczyć
ocena negatywna
uczęszczać/chodzić do szkoły
ocena
zdać maturę
szkoła podstawowa/ średnia/ prywatna
dzieci chodzą do szkoły
pisać na tablicy
po szkole poszedł grać w piłkę
wakacje, ferie
usiądź/siadaj do ławki i naucz się
wakacje
uczyć w szkole podstawowej
zajęcia
zajęcia zaczną się we wrześniu
dzień wolny od zajęć
przewodniczący klasy
zdobyć zawód
zdobywanie wiedzy
przygotowanie do matury
przygotowywać się do zajęć
22
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
ravnátelj
ravnateljeva pisarna
rázred
razred je šel na izlet
razréden
razredna ura
razrédnica
razrédničarka
razrédnik
skoraj vsak dan zamuja šolo
slab učenec
splošna gimnazija
spomini na osnovno šolo
spominjati se dijaških let
stanovati v dijaškem domu
stare fotografije iz osnovne šole
stopiti v razred
stroga učiteljica
strokovni izpit
šola ima štiri razrede
šola ima tisoč dvesto učencev
šólar
šólarka
šolarske dolžnosti
šolska klop/ knjižnica/ mladina
šolska obveznost
šolska ura
šolske potrebščine
šólski
šolski zvonec
šolsko leto
špricati šolo
tábla
účbenik
učbenik za peti razred
učenci so pri pouku aktivni
učênec
učenec je popravil oceno
učenec moti pouk
učênka
učítelj
učitelj je popravil zvezke
učitelj je postavil prvo vprašanje
učíteljica
učiti se po zapiskih/ za ocene/ za šolo
učiti zgodovino
úrnik
v razredu je deset učenk
v šoli jim dobro gre
v šoli se tega še niso učili
včeraj so jo vpisali v šolo
vzoren dijak
zaključni izpit
zapísek
zimske počitnice
zrelostni izpit
dyrektor
gabinet dyrektora
klasa
klasa pojechała na wycieczkę
klasowy
godzina wychowawcza
dziennik klasowy
wychowawczyni klasy
wychowawca klasy
niemal codziennie spóźnia się do szkoły
słaby uczeń
liceum ogólnokształcące
wspomnienia ze szkoły podstawowej
wspominać szkolne lata
mieszkać w internacie
stare zdjęcia ze szkoły podstawowej
wejść do klasy
surowa nauczycielka
egzamin zawodowy
szkoła ma cztery klasy
szkoła ma tysiąc dwustu uczniów
uczeń / szkoły podstawowej/
uczennica /szkoły podstawowej/
obowiązki uczniów
ławka/ biblioteka/ młodzież szkolna
obowiązek szkolny
godzina lekcyjna
artykuły szkolne
szkolny
dzwonek szkolny
rok szkolny
wagarować
tablica
podręcznik
podręcznik dla piątej klasy
uczniowie są aktywni na zajęciach
uczeń
uczeń poprawił ocenę
uczeń przeszkadza w prowadzeniu lekcji
uczennica
nauczyciel
nauczyciel poprawił zeszyty
nauczyciel zadał pierwsze pytanie
nauczycielka
uczyć się z notatek/dla ocen/ do szkoły
uczyć historii
plan lekcji
w klasie jest dziesięć uczennic
w szkole dobrze im idzie
w szkole jeszcze tego nie uczyli
wczoraj zapisali ją do szkoły
wzorowy uczeń
egzamin końcowy
notatka
ferie zimowe
egzamin dojrzałości
23
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.13 STUDIA
biti oproščen šolnine
brúc
brúcka
častni doktorat
dekàn, dekán
dekanát
dekanatska pisarna
diplomirati iz mednarodnih odnosov
dobiti posebno štipendijo za nadarjene
dobivati štipendijo
doktorát
doktorski naslov
dopolnilni izpit
fáks
fakultéta
fakulteta za arhitekturo
fakulteta za strojništvo
filozofska fakulteta
índeks
izpít
izpraševálec
kolókvij
kolokvírati
končal je fakulteto
končati študij
lahko študira vsakdo
létnik
nadaljevati študij
nadarjena študentka
napraviti/narediti/opraviti izpit
nostrificirati tuji diplom
obesiti študij na klin
obvezna predavanja
odločati se za lažje študije
pasti pri izpitu
pismeni izpit
poletni semester
popravni izpit
poslušati predavanja iz slavistike
pravna fakulteta
predavanja in vaje
predávanje
predavátelj
predávati
prijaviti se k izpitu
pródekàn
profesor ga je vrgel pri izpitu
réktor
rektorát
réktorski
rok za izpit
seméster
sklad za štipendije
być zwolnionym z czesnego
student pierwszego roku
studentka pierwszego roku
doktorat honoris causa
dziekan
dziekanat
gabinet dziekana
ukończyć stosunki międzynarodowe
otrzymać specjalne stypendium dla uzdolnionych
otrzymywać stypendium
doktorat
tytuł doktora
egzamin wyrównawczy
1. wydział 2. studia
wydział
wydział architektury
wydział budowy maszyn
wydział filologii
indeks
egzamin
egzaminator
kolokwium
napisać kolokwium
ukończył studia
ukończyć studia
każdy może studiować
rok
kontynuować studia
uzdolniona studentka
zdać egzamin
nostryfikować zagraniczny dyplom
rzucić studia
obowiązkowe wykłady
decydować się na łatwiejsze studia
nie zdać egzaminu
egzamin pisemny
semestr letni
egzamin poprawkowy
słuchać wykładów ze slawistyki
wydział prawa
wykłady i ćwiczenia
wykład
wykładowca
wykładać
przygotowywać się do egzaminu
prodziekan
profesor wyrzucił go z egzaminu
rektor
rektorat
rektorski
termin egzaminacyjny
semestr
fundusz stypendialny
24
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
sprejemni izpit
šolnína
štipéndija
štipendije za nadarjene
štipendíjski
študènt
študent drugega letnika
študêntka
študêntski
študentski dom
študentsko naselje
študentsko življenje
štúdij
študij v Nemčiji
študijski program
študijsko leto
študírati
študirati ob delu
učiti se za izpit
univêrza
univerzitéten
univerzitetna knjižnica
ustni izpit
vpís
vpisal se je na višjo tehnično
vpisnína
zaprositi za štipendijo
zimski semester
egzamin wstępny
czesne
stypendium
stypendia dla uzdolnionych
stypendialny
student
student drugiego roku
studentka
studencki
dom studencki
osiedle studenckie
życie studenckie
studia
studia w Niemczech
program studiów
rok akademicki
studiować
studiować i pracować
uczyć się na egzamin
uniwersytet
uniwersytecki
biblioteka uniwersytecka
egzamin ustny
wpis
zapisał się na politechnikę
wpisowe
poprosić o stypendium
semestr zimowy
25
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
1.14 PROBLEMY
biti v slepi ulici
brezúp
brezúpen
brezúpno
čas celi rane
denarna pomoč
depresíja
depresíven
desperáten
diléma
dogóvor
doživljati krizo
govoriti o svojih težavah
grenki spomini
hladen tuš
hud prepir
izgubil je vsako upanje
izgubiti stik s stvarnostjo
je tvoj problem
krégati se
kríza
metati polena pod noge
motiti se je človeško
napáka
narediti napako
narediti samomor
nehajte se prepirati
nerešljiv problem
nèsporazúm
nèsporazúmek
nèuspèh
ni bilo druge izbire
nikoli ni prezgodaj
nikoli se ne prepirata
nima nobenega upanja
njenega sveta ni poslušal
obljubiti pomoč
odločítev
pameten svet
pametna odločitev
poglobiti se v problem
pojasnílo
pojasnítev
pojásniti
pojasnjeváti
pomagaj mi rešiti ta problem
pomágati
pomagati z denarjem
pomanjkanje denarja
pomóč
pomôči
poslédica
znajdować się/być w ślepej uliczce
beznadzieja
beznadziejny
beznadziejnie
czas goi rany
pomoc pieniężna
depresja
depresyjny
desperacki
dylemat
porozumienie
przechodzić kryzys
mówić o swoich kłopotach
gorzkie wspomnienia
zimny prysznic
karczemna awantura
stracił wszelką nadzieję
stracić kontakt z rzeczywistością
to twój problem
kłócić się, spierać się
kryzys
rzucać kłody pod nogi
mylić się jest rzeczą ludzką
błąd
popełnić błąd
popełnić samobójstwo
przestańcie się kłócić
problem nie do rozwiązania
nieporozumienie
małe nieporozumienie
niepowodzenie
nie było innego wyboru
nigdy nie jest za późno
nigdy się nie kłócą (oni dwaj)
nie ma żadnej nadziei
nie posłuchał jej rady
obiecać pomoc
decyzja
mądra rada
mądra decyzja
zagłębić się w problem
wyjaśnienie
wyjaśnienie
wyjaśnić
wyjaśniać
pomóż mi rozwiązać ten problem
pomagać
pomagać finansowo
brak pieniędzy
pomoc
pomóc
konsekwencja
26
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
posvetoválnica
posvetováti se
potrebovati pomoč
preden bo prepozno
predvideti posledice
prehodne težave
prepír
prepírati se
preživljati krizo
prihiteti na pomoč
problém
problemátičen
problémček
problémski
razžira ga brezup
rejniška družina
reševati probleme
rešítev
rešiti problem
samomòr
samomorílec
slaba novica
sprememba na bolje
sprememba na slabše
svèt
svetoválec
svetováti
težáva
težave v službi
turbolentno obdobje
úpanje
vprašati za svet
vse se je dobro končalo
vzròk
začeti pri sebi
zahtevati pojasnilo od koga
zahvaliti se za pomoč
znova je zapadel v krizo
žarek upanja
življenje se vrača v normalne tirnice
poradnia
poradzić się
potrzebować pomocy
zanim będzie za późno
przewidzieć konsekwencje
przejściowe kłopoty
kłótnia
kłócić się
przeżywać kryzys
pospieszyć z pomocą
problem
problematyczny
problemik
problemowy
zżera go beznadzieja
rodzina zastępcza
rozwiązywać problemy
1. ratunek 2. rozwiązanie
rozwiązać problem
samobójstwo
samobójca
zła wiadomość
zmiana na lepsze
zmiana na gorsze
rada
doradca
radzić, poradzić, doradzić
kłopot, problem
kłopoty w pracy
burzliwy okres
nadzieja
pytać o radę
wszystko dobrze się skończyło
przyczyna
zacząć od siebie
domagać się od kogoś wyjaśnień
podziękować za pomoc
znowu popadł w kryzys
promyk nadziei
życie wraca do normalności/na utarte tory
27
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
28
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH
1. Začelo se je novo šolsko leto
Za več kot 269.000 šolarjev in dijakov se je začelo novo šolsko leto. Šolski prag je prvič prestopilo
17.580 prvošolčkov.
Letos je osnovnošolcev 168.629, srednjo šolo pa bo obiskovalo 101.160 dijakov. Tako kot vsako leto pristojni
tudi letos opozarjajo na posebno skrb za šolarje na cesti, saj so ti v prometu zelo nepredvidljivi Ob tej
priložnosti sta minister za šolstvo Milan Zver in notranji minister Dragutin Mate v Ljubljani pospremila
prvošolčke v šolo, nato pa obiskala še osnovno šolo v Šiški.
V letošnjem šolskem letu bodo veljale spremembe pravilnika o državnem preizkusu znanja, spremenjen pa
je tudi pravilnik o ocenjevanju znanja. Tako 14 dni pred koncem ocenjevalne konference ne bo več pisnih
preizkusov, razen če gre za ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov. Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina
ali več izdelkov učencev v oddelku oziroma polovica ali več izdelkov v učni skupini za izvedbo nivojskega
pouka ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje še enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni
s pozitivno oceno in ponovnega ocenjevanja ne želijo. Velik poudarek je dan tudi javnosti ocenjevanja.
Prvo ocenjevalno obdobje bo trajalo do 30. novembra, drugo do 10. marca, 23. junija prihodnje leto pa se bo
pouk končal. Za učence 1. razreda prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 10. marca, drugo
ocenjevalno
obdobje pa od 11. marca do 24. junija. Splošna in poklicna matura se bosta začeli 27. maja. Jesenske
počitnice bodo potekala med 31. oktobrom in 6. novembrom, novoletne med 26. decembrom in 2. januarjem.
Otroci z območja Ljubljane in Maribora bodo odšli na zimske počitnice med 20. in 26. februarjem, preostali
pa teden dni pozneje. Prvomajske počitnice bodo med 27. aprilom in 2. majem. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
2. Učenje slovenščine na tujih univerzah. Tudi Siddharta je lahko razlog.
Na Univerzi v Tokiu je v povprečju od osem do deset študentov na leto, letos so imeli po navedbah lektorice
Jelisave Dobovšek Sethne tri slušatelje, na tokijski univerzi za tuje jezike pa je zdaj vpisanih pet
slušateljev. Na tokijski univerzi, kjer bodo danes gostili Nejca Gazvodo in si ogledali njegov film Osebna
prtljaga, je slovenščina izbirni predmet, drugi slovanski jeziki (češčina, poljščina in ruščina) so redni
predmeti. "Treba je veliko dodatnega dela in dogodkov, da se nas opazi!" še dodaja.
Lektorica v Argentini Mojca Jesenovec pravi, da so slušatelji v Buenos Airesu predvsem potomci slovenskih
izseljencev, partnerji Slovencev, pa tudi drugi, ki jih zanimata slovenska oziroma slovanske kulture. Na
lektoratu v Buenos Airesu je bilo na začetku leta vpisanih 95 slušateljev, leto jih bo končalo nekaj manj, v La
Plati pa je bilo vpisanih 13 slušateljev, leto pa jih končuje deset. Lektorata v Argentini sta v celoti financirana
od Slovenije, sicer pa prebirajo slovensko literaturo v najvišji skupini, v kateri so v glavnem rojeni govorci
slovenščine oziroma slušatelji, katerih znanje jezika je na izredno visoki ravni.
Na Univerzi v Bukarešti (Fakulteta za tuje jezike in književnosti) je po besedah lektorja Boštjana Božiča
trenutno na voljo zgolj izbirni oziroma fakultativni predmet, ki si ga lahko neobvezno kot tretji jezik izberejo
študentje matične fakultete, k njemu pa lahko pristopijo tudi zunanji slušatelji. Vsako leto pride namreč tudi
nekaj takih "entuziastov", ki so se za Slovenijo in slovenščino navdušili, ko so sami potovali skozi deželo in
kak dan bivali v njej ter potem na fakulteti videli oglas za tečaj. Božič omenja tudi primer študentke, ki se je
odločila za tečaj slovenščine, potem ko je odkrila skupino Sidharta in jo je pritegnil zven jezika, ki se ga zdaj
trudi naučiti. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
29
3. Umrl je Andrej Bajuk
Ponoči je v 68. letu starosti umrl nekdanji premier in nekdanji predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk.
Še včeraj se je Bajuk sicer udeležil slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah. Po prvih
neuradnih informacijah medijev je bila zanj usodna kap. Žalno knjigo bodo v parlamentu odprli v sredo.
Pred prihodom v Slovenijo živel v Argentini in ZDA
Bajuk se je rodil 18. oktobra 1943 v Ljubljani. Leta 1945 je njegova družina emigrirala, najprej živela v
taboriščih po Avstriji, leta 1948 pa se je naselila v Mendozi v Argentini, kjer je Bajuk odraščal in študiral. Prvo
diplomo iz ekonomije je opravil v Mendozi, nato v Chicagu naredil še magisterij iz ekonomije. Leta 1969 je
šel na univerzo v Kalifornijo, kjer je pridobil drugi magisterij in doktorat.
Leta 1973 se je vrnil v Mendozo, kjer je poučeval kot univerzitetni profesor. Leta 1975 je odšel v Washington,
kjer je opravljal različne funkcije: od ekonomista, zadolženega za analizo socialnih in industrijskih projektov,
do svetovalca izvršilnega podpredsednika banke. Zadnjih pet let službovanja v ZDA je bil direktor kabineta
predsednika Medameriške razvojne banke in član predsedniškega sveta banke. Med 1994 do 2000 je bil
premeščen v Pariz kot posebni predstavnik na predstavništvu IDB za Evropo. (ŹRÓDŁO: delo.si)
4. Pravi čas za nosečnost
Nosečnost med 20. in 24. letom
Gre za najbolj plodna leta in to starostno obdobje je verjetno najbolj primeren čas, da se ženska odloči za
otroka. Zakaj? Če nima večjih zdravstvenih težav, ima običajno redne menstruacije in kakovostne ovulacije,
kar predstavlja tudi večjo verjetnost za zanositev. Povprečna ženska med 20. in 24. letom ima vsak mesec
vsaj 20 odstotkov večjo možnost za zanositev od ostalih. Kasneje naj bi se ta možnost zmanjšala, kar
pomeni tudi več truda pri spočetju otroka.
Ker sta žensko telo in njena vzdržljivost več kot idealna za spočetje, je v tej starosti tudi možnost spontanega
splava precej nižja kot sicer. Glede na statistike je možnost za splav 9,5-odstotna. Prav tako je manjša
verjetnost, da bo mamica rodila otroka z zdravstvenimi težavami kot, na primer, otroka z Downovim
sindromom ali s kromosomskimi napakami. (ŹRÓDŁO: bibaleze.si)
5. Spanec otroka vpliva na razvoj inteligence
Znanstveniki z univerze v Montrealu so raziskavo izvedli v skupini 60 otrok, starih od enega do dveh let, in
se pri tem osredotočali na to, kako spanje vpliva na njihovo obnašanje, sposobnosti zaznavanja, logično
mišljenje in spomin.
Ko so bili otroci stari med 12 in 18 mesecev, so njihovi starši vodili dnevnik spanja, v katerem so iz ure v uro
beležili spalne navade svojih malčkov: koliko časa spijo čez dan in kolikokrat na noč se zbudijo. V starosti od
18 do 24 mesecev so v proučevanje vključili dejavnosti, na podlagi katerih je bilo mogoče izmeriti
intelektualne sposobnosti otrok.
Raziskovalci so ugotovili, da se otroci, ki ponoči spijo več, lažje spopadajo z nalogami, katerih reševanje
zahteva logično mišljenje, v nasprotju s tistimi, ki se v objemu noči pogosto zbujajo ali spijo več preko dneva.
Preprosto povedano: boljši nočni spanec pozitivno vpliva na razvoj logičnih sposobnosti otroških možganov.
Še en dober argument, zakaj naj bi otroci hodili v posteljo zgodaj in hitro potonili v spanec. Žal pa vsi starši
dobro ve, da na to, ali bo malček vso noč mirno prespal ali se bo pogosto zbujal, ni mogoče kaj dosti vplivati!
(ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2. CZŁOWIEK
2.1 DANE OSOBOWE
biti brez stalnega bivališča
biti slovenske narodnosti
bivalíšče
članska izkaznica
črkuj svoje ime
datum rojstva
dekliški priimek
državljánstvo
ima nepopolno srednjo izobrazbo
imé
ime ulice
imenováti se
izdati izkaznico
izgubljena izkaznica
izkáznica
izobrázba
kako ti je ime?
kraj bivanja
kraj rojstva
národnost
naslòv
ni hotel povedati imena
ni se mogel spomniti njenega imena
nižja/osnovnošolska izobrazba
očetov priimek
osebna izkaznica
osebni podatki
podpisal se je s celim imenom
poklíc
porêklo
pozabil se je predstaviti
poznati koga po vzdevku
prebivalíšče
predstavili so se drug drugemu
predstáviti se
preveriti podatke
priímek
sámska
sámski
skrivati se za psevdonimom
smešen vzdevek
splošna izobrazba
sprememba naslova
spremeniti priimek
srednja/srednješolska izobrazba
stárost
študentska izkaznica
visokošolska izobrazba
vozniško dovoljenje
vzdévek
začasno bivališče
zakonski stan
nie mieć bez stałego miejsca zamieszkania
być słoweńskiej narodowości
miejsce zamieszkania
legitymacja członkowska
przeliteruj swoje imię
data urodzenia
nazwisko panieńskie
obywatelstwo
ma niepełne wykształcenie średnie
1. imię 2. nazwisko
nazwa ulicy
nazywać się
wydać dowód/legitymację
zgubiony dowód, zgubiona legitymacja
legitymacja, dowód
wykształcenie
jak masz na imię?
miejsce pobytu
miejsce urodzenia
narodowość
adres
nie chciał podać imienia
nie mógł sobie przypomnieć jej imienia
wykształcenie podstawowe
nazwisko ojca
dowód osobisty
dane osobowe
podpisał się całym nazwiskiem
zawód
pochodzenie
zapomniał się przedstawić
znać kogoś po pseudonimie
miejsce zamieszkania
przedstawili się sobie
przedstawić się
zweryfikować dane
nazwisko
panna
kawaler
ukrywać się za pseudonimem
śmieszny pseudonim
wykształcenie ogólne
zmiana adresu
zmienić nazwisko
wykształcenie średnie
wiek
legitymacja studencka
wykształcenie wyższe
prawo jazdy
pseudonim
tymczasowe miejsce zamieszkania
stan cywilny
30
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.2 CECHY CHARAKTERU I OSOBOWOŚCI
agresíven
aktíven
ambiciózen
arogánten
arogántnost
bojazljív
bolestno ljubosumen
bolna ambicija
brezbrížen, brezskŕben
brutálen
brutálnež
cíničen
cínik
cinízem
črnogléd. črnoglédec
debelokóžen
délaven
delaven kot mravlja
dolgočásen
dolgočásnež
družáben
dŕzen
enêrgičen
fanátičen
fanátik
hipohónder
idealíst
imeti skupne interese
inteligénten
introvêrten
iskrén
iskrénost
izkúšen
izkúšenost
iznajdljív
iznajdljívost
karákter
karakterne lastnosti
komunikatíven
lahkomíseln
lastnóst
lén
len, da smrdi
lenôba, lénost
lenúh, lenúhar, lenôbnež
ljubosúmen
ljubosúmnež. ljubosúmnik
marljív
marljívost
míren
miren in tih človek
nadárjen
nadútež
naíven
naívnež
agresywny
aktywny
ambitny
arogancki
arogancja
bojaźliwy
chorobliwie zazdrosny
chora ambicja
beztroski
brutalny
brutal
cyniczny
cynik
cynizm
pesymista
gruboskórny
pracowity
pracowity jak mrówka
nudny
nudziarz
towarzyski
1. bezczelny 2. zuchwały
energiczny
fanatyczny
fanatyk
hipochondryk
idealista
mieć wspólne zainteresowania
inteligentny
introwertyk
szczery
szczerość
doświadczony
doświadczenie
pomysłowy
pomysłowość
charakter
cechy charakteru
komunikatywny
lekkomyślny
cecha
leniwy
śmierdzący leń
leniwość
leń, leniuch
zazdrosny
zazdrośnik
pilny, pracowity, staranny
pilność, pracowitość, staranność
spokojny
spokojny i cichy człowiek
uzdolniony
bufon, gbur
naiwny
naiwniak
31
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
naívnost
ne obstajajo dobri in slabi ljudje
nèhvaléžnež
nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi
nervózen
nervóznež
nèvzgojênost
njena lepota vzbuja zavist
nobenih ambicij nimam
občutek manjvrednosti
občutljív
občutljívost
oblikovanje karakterja
obnášanje
obnašati se kot majhen otrok
odgovóren
odgovórnost
odlóčen
odlóčenost
omejênost
optimíst
optimístičen
optimístka
osébnost
otroško naiven
pasíven
pesimíst
po karakterju se zelo razlikujeva
pogúm
pogúmen
pomanjkanje samozavesti
poštèn
potrpežljív
potrpežljívost
pozitivna energija
prednosti in slabosti
predŕzen
preobčutljív
preobčutljívost
prepirljív
razvoj osebnosti
realíst
smisel za humor
strahopétec
strahopéten
suróvež
toleránten
tŕden
verodostójen
vesél
volk v ovčji preobleki
zabáven
zavíst
zavísten
zavístnež
živeti v iluzijah
življenjska izkušenost
žre jih zavist
naiwność
nie ma dobrych i złych ludzi
niewdzięcznik
niektórzy ludzie są bardziej wrażliwi od innych
nerwowy
nerwus
niewychowanie
jej piękno budzi zawiść
nie mam żadnych ambicji
kompleks niższości
wrażliwy
wrażliwość
kształtowanie charakteru
zachowanie
zachowywać się jak małe dziecko
odpowiedzialny
odpowiedzialność
zdecydowany
zdecydowanie
ograniczenie
optymista
optymistyczny
optymistka
osobowość
naiwny jak dziecko
bierny
pesymista
bardzo różnią się charakterami /dwie osoby/
odwaga
odważny
brak pewności siebie
uczciwy
cierpliwy
cierpliwość
pozytywna energia
wady i zalety
bezczelny
przewrażliwiony
1. przewrażliwienie, 2. nadwrażliwość
kłótliwy
rozwój osobowości
realista
poczucie humoru
tchórz
tchórzliwy
brutal
tolerancyjny
twardy
wiarygodny
wesoły
wilk w owczej skórze
zabawny
zawiść
zawistny
zawistnik
żyć iluzjami
doświadczenie życiowe
zżera ich zawiść
32
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.3 EMOCJE I UCZUCIA
biti v skrbeh
brezmôčnost
bruhniti v jok
da te ni sram
domišljija nima meja
doživeti razočaranje
dušiti jezo
hihitáti se
histeričen jok
hotel jih je samo postrašiti
hvaléžen
hvaléžnost
imel je solze v očeh
imeti nekoga za smet
iznenáden
izraziti svoje občutke
jéza
jézen
jók
jókati
krokodilove solze
ljubíti
moralni maček
na jok mi gre
na to sem ponosen
najraje bi se v zemljo vdrl
nasméhniti se
navdúšenje
nemír
nemíren
neprijeten občutek
ni skrival svojega razočaranja
občútek
občutek odgovornosti
občutek praznine
olájšanje
osréčiti
pánika
pobesnéti
podzavestni strah
pomiríti
ponòs
ponôsen
postajati rdeč od sramu
postrašíti
presenéčen
prestrášiti (se)
prevzela ga je žalost
prijatelj ga je zelo razočaral
ranjen ponos
razbesníti (se)
razdražljívost
razjókati se
razočáranje
razočárati
martwić się
bezradność
wybuchnąć płaczem
że ci nie wstyd
wyobraźnia nie zna granic
doznać rozczarowania
tłumić gniew
chichotać się
histeryczny płacz
chciał ich tylko postraszyć
wdzięczny
wdzięczność
miał łzy w oczach
mieć kogoś za śmiecia
zaskoczony
wyrazić swoje uczucia
gniew
zły, rozgniewany
płacz
płakać
krokodyle łzy
kochać
kac moralny
zbiera mi się na płacz
jestem z tego dumny
najchętniej zapadłby się pod ziemię
uśmiechnąć się
zachwyt, entuzjazm
niepokój
niespokojny
nieprzyjemne uczucie
nie ukrywał swojego rozczarowania
odczucie, poczucie
poczucie odpowiedzialności
uczucie pustki
ulga
uszczęśliwić
panika
wściec się
podświadomy strach
uspokoić
duma
dumny
czerwienić się ze wstydu
postraszyć
zaskoczony
przestraszyć (się)
ogarnął go smutek
przyjaciel bardzo go rozczarował
urażona duma
rozwścieczyć (się)
rozdrażnienie
rozpłakać się
rozczarowanie
rozczarować
33
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
salve smeha
skušal ga je pomiriti
smejáti se
smejati se od sreče
smejati se skozi solze
sólza
solze sreče
sovražíti
sovrážnost
srám
sram me je
sramôta
sramôten
sréča
sréčen
stráh
strah me je
šlo mu je na jok
šók
šokánten
šokírati
trenutek slabosti
trenutki sreče
ustrašil se je in zbežal
ustrašíti (se)
utrújenost
v dobri veri
v njem se je vzbudil ponos
veselíti se
vliti komu strah v kosti
zadovóljen
zadovoljênost, zadovóljstvo
zapasti v apatijo
zaskrbljèn
zasovražíti
znebiti se občutka krivde
žálost
žalost jim je stiskala grlo
žálosten
živčni zlom
salwy śmiechu
próbował go uspokoić
śmiać się
śmiać się ze szczęścia
śmiać się przez łzy
łza
łzy szczęścia
nienawidzić
nienawiść
wstyd
wstyd mi
wstyd
sromotny
szczęście
szczęśliwy
strach
boję się
zbierało mu się na płacz
szok
szokujący
szokować
chwila słabości
chwile szczęścia
wystraszył się i uciekł
wystraszyć (się)
zmęczenie
w dobrej wierze
obudziła się w nim duma
cieszyć się
napędzić komuś strachu
zadowolony
zadowolenie
popaść w apatię
zatroskany
znienawidzić
pozbyć się poczucia winy
smutek
smutek ściskał im gardło
smutny
załamanie nerwowe
34
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.4 CIAŁO
bráda
čeljúst
čêlnica
čêlo
člének
človeška lobanja
črevó
debelo črevo
dlán
dlésen
dvanajstérnik
gláva
gléženj
golén
gŕlo
hrbteníca
jájčnik
jétra
jêzik
kíta
kljúčnica
koléno
komólec
kóst
kostni mozeg
krí
lás
ledvíca
líce
líkvor
lobánja
lopática
mali možgani
mándelj
medeníca
mehúr
míšica
možgáni
nôga
nóht
nós
nosna kost
nóžnica
obràz
obrazne kosti
obrazne mišice
obrazni deli
obŕv
odvódnica
okó
okóstje
osrednje živčevje
pálec
pénis
pêta
broda
szczęka
kość czołowa
czoło
staw
ludzka czaszka
jelito
jelito grube
dłoń
dziąsło
dwunastnica
głowa
kostka
goleń
gardło
kręgosłup
jajnik
wątroba
język
ścięgno
obojczyk
kolano
łokieć
kość
szpik kostny
krew
włos
nerka
1. policzek 2. twarz
płyn mózgowo-rdzeniowy
czaszka
łopatka
móżdżek
migdał
miednica
pęcherz moczowy
mięsień
mózg
noga
paznokieć
nos
kość nosowa
pochwa
obraz
kości twarzy
mięśnie twarzy
części twarzy
brew
tętnica
oko
układ kostny
ośrodkowy układ nerwowy
kciuk
penis
pięta
35
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pljúča
podaljšana hrbtenjača
požirálnik
prebavni sistem
príželjc
prsni koš
pŕsnica
ráma
ramenski sklep
rêbro
rôka
sápnik
sencè
sènčnica
slepo črevo
spodnja ustnica
spolni organi
srcé
stegneníca
stopálo
ščítnica
tanko črevo
temeníca
tkívo
trébuh
trebušna slinavka
trebušna votlina
trebušne mišice
trúp
uhó
ústa
ústnica
véka
vránica
vrát
zádnjik
zapéstje
zatílnica
zgornja ustnica
zób
želódec
živčni sistem
žívec
žléza
žolčni mehur
płuco
rdzeń przedłużony
przełyk
układ pokarmowy
grasica
klatka piersiowa
mostek
bark, ramię
staw ramienny
żebro
ręka
tchawica
skroń
kość skroniowa
ślepa kiszka
dolna warga
narządy płciowe
serce
kość udowa
stopa
tarczyca
jelito cienkie
kość ciemieniowa
tkanka
brzuch
trzustka
jama brzuszna
mięśnie brzucha
tułów
ucho
usta
warga
powieka
śledziona
szyja
odbyt
nadgarstek
kość potyliczna
górna warga
ząb
żołądek
układ nerwowy
nerw
gruczoł
woreczek żółciowy
36
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.5 WYGLĄD
barva las
bled kakor stena
blondínka
blondinka z modrimi očmi
brada mu raste
brada mu sega do pasa
bradáč
bradàt
brazgotína
bŕk
brkáč
bŕkast
črnoláska
dêbel
dobivati plešo
dolg nos
dolga brada
elegánten
fotogéničen
frizúra
goste obrvi
gŕd
grdi zobje
grdíti
gŕdost, grdôta
gúba
gubati čelo
gube okrog ust
ideal lepote
ima debele noge
imeti plešo
izpuliti si siv las
izraz obraza
konjski obraz
košate obrvi
kozja brada
krive noge
lasje mu hitro rastejo
lasje mu sivijo
lép
lepôta
lepotíca
lepotna operacija
lepotni ideal
májhen
mladostni videz
mrščiti obrvi
na čelu se mu delajo gube
na dlaneh se mu pozna, da težko dela
nagubančiti čelo
ni lepa, ampak zelo privlačna
nizko čelo
nos ji je grdila brazgotina
nosi nazaj počesane lase
obrázek
obrazna mimika
kolor włosów
blady jak ściana
blondynka
blondynka o niebieskich oczach
rośnie mu broda
broda mu sięga do pasa
brodacz
brodaty
blizna
wąs
wąsacz
wąsaty
brunetka
gruby
łysieć
długi nos
długa broda
elegancki
fotogeniczny
fryzura
gęste brwi
brzydki
brzydkie zęby
szpecić
brzydota
zmarszczka
marszczyć czoło
zmarszczki wokół ust
ideał piękna
ma grube nogi
mieć łysinę
wyrwać siwy włos
wyraz twarzy
końska twarz
krzaczaste brwi
kozia bródka
krzywe nogi
włosy szybko mu rosną
włosy mu siwieją
piękny
piękno
piękność
operacja plastyczna
ideał piękna
mały
młody wygląd
marszczyć brwi
na czole robią mu się zmarszczki
po dłoniach widać, że ciężko pracuje
zmarszczyć czoło
nie jest piękna, ale bardzo atrakcyjna
niskie czoło
blizna szpeciła jej nos
nosi włosy uczesane do tyłu
twarzyczka
mimika twarzy
37
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
obrise obraza
od pijače ima rdeč nos
okrogel obraz
orlovski nos
osivéti
ostala mu je globoka brazgotina
otroški obraz
ozek obraz
péga
pégast
plavoláska
pléša
pléšast
pobriti obrvi
podolgovat obraz
polne ustnice
posivéti
postáva
pot mu je lil po obrazu
prekomerna teža
pričéska
privlačen fant
pustiti rasti brado
raven nos
razpokane ustnice
siva brada
sivéti
skrbeti za videz
smejalna guba
spremeniti si frizuro
súh
suha je kot kost in koža
v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
vbrizgavati botoks
ves umazan je po obrazu
vídez
visoko čelo
zglajevanje gub
rysy twarzy
od picia ma czerwony nos
okrągła twarz
orli nos
osiwieć
została mu głęboka blizna
dziecięca twarz
wąska twarz
pieg
piegowaty
blondynka
łysina
łysy
zgolić brwi
twarz podłużna
pełne usta
posiwieć
sylwetka, figura
pot lał mu się po twarzy
nadwaga
fryzura
przystojny mężczyzna
zapuścić brodę
prosty nos
popękane wargi
siwa broda
siwieć
dbać o wygląd
zmarszczka mimiczna
zmienić fryzurę
szczupły, chudy
skóra i kość /ktoś bardzo chudy/
w jego rodzinie wszyscy wcześnie osiwieli
wstrzykiwać botoks
ma ubrudzoną całą twarz
wygląd
wysokie czoło
wygładzanie zmarszczek
38
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.6 INTELIGENCJA
ántitalènt
bolj star bolj nor
če me spomin ne vara
čustvena inteligenca
dobro si zapomniti
domišljíja
dvóm
dvómiti
fotografski spomin
glúp
glúpec
glúpost
imeti dober spomin
imeti nekaj v mislih
imeti sreče kot pameti
inteligénca
inteligenčni kvocient
inteligenčni test
inteligènt
inteligénten
inteligêntka
inteligêntski
izbrisati koga iz spomina
izgubiti spomin
iznajdljív
iznajdljívost
izobrázba
izobráziti
izobrážen
izvédeti
kretén
kritično mišljenje
mísel
mislil je in mislil
mísliti
mlad je še in neumen
mora še pomisliti
moški so inteligentnejši od žensk
nadárjen
nadarjen za jezike
nadárjenost
nadpovprečno inteligenten
narediti napako
ne bodi nor
nekaj je narobe
neúmen
ni nobenega dvoma
ničesar ne veš
nisem se mogel spomniti
nòr
nôrec
odkrivati nove talente
pámet
pámeten
plítek
pólinteligènt
antytalent
im starszy, tym głupszy
o ile mnie pamięć nie myli
inteligencja emocjonalna
dobrze sobie zapamiętać
wyobraźnia
wątpliwość
wątpić
pamięc fotograficzna
głupi
głupek
głupota
mieć dobrą pamięć
mieć coś na myśli
mieć więcej szczęścia niż rozumu
inteligencja
iloraz inteligencji
test inteligencji
inteligent
inteligentny
inteligentka
inteligencki
wymazać kogoś z pamięci
stracić pamięć
pomysłowy
pomysłowość
wykształcenie
wykształcić (się)
wykształcony
dowiedzieć się
kretyn
krytyczne myślenie
myśl
myślał i myślał
myśleć
jest jeszcze młody i głupi
musi jeszcze pomyśleć
mężczyźni są inteligentniejsi od kobiet
uzdolniony
uzdolniony językowo
uzdolnienie
ponadprzeciętnie inteligentny
popełnić błąd
nie bądź głupi
coś jest nie tak
głupi
nie ma żadnych wątpliwości
niczego nie wiesz
nie mogłem sobie przypomnieć
głupi
1. głupek, głupiec 2. wariat
odkrywać nowe talenty
rozum, mądrość
mądry
płytki
półinteligent
39
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pomanjkanje inteligence
pomanjkanje znanja
pomísliti
pomisliti na vse
pozabíti
pozábljati
pozabljív
razuméti
razvijati svoj talent
spomín
spomin za številke
spómniti se
sposóben
talènt
talentíran
tega ni mogel razumeti
uganíti
ugánka
védeti
vedeti iz izkušenj
vedeti tuje jezike
vizualni spomin
vprašánje
vprášati
vse vidi, vse sliši, vse ve
zapómniti si
znati na pamet
brak inteligencji
brak wiedzy
pomyśleć
pomyśleć o wszystkim
zapomnieć
zapominać
zapominalski
rozumieć
rozwijać swój talent
pamięć
pamięć do liczb
przypomnieć sobie
zdolny
talent
utalentowany
nie mógł tego zrozumieć
zgadnąć
zagadka
wiedzieć
wiedzieć z doświadczenia
znać języki obce
pamięć wzrokowa
pytanie
pytać
wszystko widzi, wszystko słyszy, wszystko wie
zapamiętać (sobie)
znać na pamięć
40
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.7 NAŁOGI
alkohól
alkohólen
alkohóličarka
alkohólik
alkoholízem
alkoholna pijača
cigaréta
cigarete s filtrom
cigarétka
cigaretni ogorki
čík
dávka
delírij
den brez cigarete
dóza
dróga
fájfa
gostje so že pijani
hášiš
heroín
iztrezniti
jemanje drog
jóint
kadi ko Turek
kadílec
kadílka
kadílnica
kadilski lokal
kadíti
kaditi cigareto
kaditi prepovedano
kajênje
kajenje je njegova navada
kajenje ubija
kokaín
kultura pitja
máček
malokdaj je trezen
mamílo
mamilo za posilstvo
marihuána
ne kadi in ne pije
nekadílec
nètrézen
odmérek
odpovedati se cigaretam
odvísen
odvísnik
odvísnost
ópij
opojna substanca
opustiti kajenje
pasivno kajenje
pijàn
pijan kot mavra
pijan smeh
alkohol
alkoholowy
alkoholiczka
alkoholik
alkoholizm
napój alkoholowy
papieros
papieros z filtrem
papierosik
niedopałki papierosów
pet, niedopałek
dawka
delirium
dzień bez papierosa
dawka
narkotyk
fajka
goście są już pijani
haszysz
heroina
wytrzeźwieć
branie narkotyków
joint
pali jak lokomotywa
palacz
palaczka
palarnia
lokal dla palących
palić
palić papierosa
palenie wzbronione
palenie
palenie to jego nałóg
palenie zabija
kokaina
kultura picia
kac
rzadko jest trzeźwy
środek odurzający, narkotyk
pigułka gwałtu
marihuana
nie pali i nie pije
niepalący
nietrzeźwy
dawka
rzucić palenie
uzależniony
nałogowiec
uzależnienie
opium
substancja odurzająca
rzucić palenie
bierne palenie
pijany
pijany jak bela
pijacki śmiech
41
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pijánček
pijánec
pijánka
pijánski
pípa
pítje
pobeg v alkohol
pod vplivom alkohola
pokaditi 40 cigaret za dan
preganjati mačka
prepoved kajenja
preprodajati mamila
prižgati cigareto
smrtna doza
strézniti
strežejo le treznim gostom
škatlica cigaret
tekli so potoki vodke
tobák
trézen
trézniti
tréznjenje
tréznost
trgovec z mamili
tríp
v trenutku se je streznil
vbrizgati mamilo
vodna pipa
vžigálnik
pijaczek
pijak
pijaczka
pijacki
fajka
picie
ucieczka w alkohol
pod wpływem alkoholu
wypalić 40 papierosów na dzień
leczyć kaca
zakaz palenia
handlować narkotykami
zapalić papierosa
śmiertelna dawka
otrzeźwić
obsługują tylko trzeźwych gości
paczka papierosów
wódka lała się strumieniami
tytoń. tabaka
trzeźwy
trzeźwieć
trzeźwienie, wytrzeźwienie
trzeźwość
handlarz narkotykami
trip
w jednej chwili wytrzeźwiał
wstrzyknąć sobie narkotyk
fajka wodna
zapalniczka
42
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.8 ZMYSŁY
aróma
aromátičen
barvna slepota
bolečína
bolést
brez barve
brezokúsen
brezzvóčen
čút
čut okusa
čut vida
čut za vonj
čúti
čutni svet
daljnovídnost
daltoníst
daltonízem
dišáti
dotakníti se
dotík
glás
glúh
gluh in slep
gluh kakor kamen
gluh na levo uho
gluhoném
gníl
grênek
grénkast
grenkôba
halucinácija
hrúp
hrupéti
imeti dober sluh
iz kuhinje je zadišal dim
iz sosednje sobe se je slišalo petje
izgubiti vid
izkričáti
izvóhati
kísel
kljub starosti še dobro sliši
kovinski zvok
kratkovídnost
kričáti
krík
kvariti si oči
lajanje psa
ljudje so krikoma bežali
na starost je oslepel
naglúh
nós
obvóhati
očála
okó
okús
okúsen
aromat
aromatyczny
daltonizm
ból
ból
bezbarwny
bez smaku
bezdźwięczny
zmysł
zmysł smaku
zmysł wzroku
zmysł zapachu
1. czuć 2. słyszeć
świat zmysłów
dalekowzroczność
daltonista
daltonizm
pachnieć
dotknąć
dotyk
głos
głuchy
głuchy i ślepy
głuchy jak pień
głuchy na lewe ucho
głuchoniemy
zgniły
gorzki
gorzkawy
gorzkość, gorycz
halucynacja
hałas
hałasować
mieć dobry słuch
z kuchni zapachniało dymem
z sąsiedniego pokoju słychać było śpiew
stracić wzrok
wykrzyczeć
wywęszyć
kwaśny
pomimo starości jeszcze dobrze słyszy
metaliczny dźwięk
krótkowzroczność
krzyczeć
krzyk
psuć sobie wzrok
szczekanie psa
ludzie uciekali z krzykiem
oślepł na starość
niedosłyszący
nos
obwąchać
okulary
oko
1. smak 2. gust
1. smaczny 2. gustowny
43
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
okúsiti
opazíti
opazováti
oslepéti
oslepíti
oslépljati
osmradíti
oster vonj
ovóhati
ovohávati
paša za oči
pes ga je povohal in tekel dalje
pes ima dober voh
plin brez vonja
poglèd
poglédati
povóhati
presládek
puščati za seboj neprijeten vonj
s prostim očesom
sládek
sladek glas
sladkôben
slán
slép
slépec
slišala je korake pred hišo
slíšati
slúh
smrád
típ
tipni čut
tišína
tŕpek
uhó
v sobi vonja po kavi
vedno slabše sliši
víd
víden
vídeti
vóhanje
vóhati
vónj
vonj prepotenih nog
vónjati
vonjàv
zadišáti
zakričáti
zavohati smrad
zvók
zvókoven
žalosten glas
zasmakować
zauważyć, zaobserwować
obserwować
oślepnąć
oślepić
oślepiać
zasmrodzić
ostry zapach
obwąchać
obwąchiwać
uczta dla oczu
powąchawszy go, pies pobiegł dalej
pies ma dobry węch
bezzapachowy gaz, gaz bez zapachu
spojrzenie
spojrzeć
powąchać
za słodki
pozostawiać po sobie nieprzyjemny zapach
gołym okiem
słodki
słodki głos
słodkawy
słony
ślepy
ślepiec
słyszała kroki przed domem
1. słychać 2. słyszeć
słuch
smród
dotyk
zmysł dotyku
cisza
cierpki
ucho
w pokoju pachnie kawą
coraz gorzej słyszy
wzrok
widoczny
widzieć
wąchanie
wąchać
zapach
zapach przepoconych nóg
pachnieć
pachnący
zapachnieć
zakrzyczeć
poczuć smród
dźwięk
dźwiękowy
smutny głos
44
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.9 ZDROWIE
anemíja
anestezíst
angína
aspirín
ástma, nadúha
bolán
bolan na pljučih
bolézen
dati bolniku morfij
depresíja
diagnosticírati
dríska
epidemija gripe
epilepsíja
grípa
huda bolezen
infékcija
injékcija
iti k zdravniku
izgubil je veliko krvi
izgubiti zavest
izpotiti bolezen
jemati zdravila
kášelj
kášljati
kíhati
kŕč
kri brizga iz rane
krvna skupina
krvni pritisk
levkemíja
ležati v postelji
lúskavica
medicinska sestra
migréna
možganski pretres
náhod
napótnica za bolnico
neozdravljiva bolezen
nizek pritisk
občutil je krč v želodcu
odprti zlom
odvzeti kri za preiskavo
okúžba
okúžiti (se)
operacija na črevesju
operacijska dvorana
operacijska miza
ozdraviti bolezen
poklicati zdravnika k bolniku
poklicna bolezen
postaviti diagnozo
prehlàd
prehladíti se
seneni nahod
skrbeti za zdravje
anemia, niedokrwistość
anestezjolog
angina
aspiryna
astma
chory
chory na płuca
choroba
podać choremu morfinę
depresja
diagnozować, zdiagnozować
biegunka
epidemia grypy
padaczka, epilepsja
grypa
ciężka choroba
infekcja
zastrzyk
iść do lekarza
stracił dużo krwi
stracić przytomność
wypocić chorobę
brać leki
kaszel
kaszleć
kichać
skurcz
krew tryska z rany
grupa krwi
ciśnienie krwi
białaczka
leżeć w łóżku
łuszczyca
pielęgniarka
migrena
wstrząs mózgu
katar
skierowanie do szpitala
nieuleczalna choroba
niskie ciśnienie
poczuł skurcz w żołądku
otwarte złamanie
pobrać krew do badania
zakażenie
zakazić (się), zarazić (się)
operacja jelita
sala operacyjna
sala operacyjna
wyleczyć chorobę
wezwać lekarza do chorego
choroba zawodowa
postawić diagnozę
przeziębienie
przeziębić się
katar sienny
dbać o zdrowie
45
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
slabo se počutiti
sladkorna bolezen
smrtna bolezen
spolna bolezen
srčni bolnik
srčni infarkt
učinkovito zdravilo
vnetje grla
vročína
zboleti za gripo
zdràv
zdravila mu niso pomagala
zdravílen
zdravílo
zdravilo za recept
zdráviti
zdrávje
zdrávljenje
zdravníca
zdravník
zdravnik pregleduje paciente
zdravstveno stanje
zdravstveno zavarovanje
zlomiti si roko
źle się poczuć
cukrzyca
śmiertelna choroba
choroba weneryczna
sercowiec
zawał serca
skuteczny lek
zapalenie gardła
gorączka
zachorować na grypę
zdrowy
lekarstwa mu nie pomogły
leczniczy
lek
lek na receptę
leczyć
zdrowie
leczenie
lekarka
lekarz
lekarz bada pacjentów
stan zdrowia
ubezpieczenie zdrowotne
złamać rękę
46
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
2.10 U DENTYSTY
beljenje zob
bolijo me dlesni
čeljúst
dlésen
fiksni aparat
implantát
iti k zobozdravniku
iti na pregled
izdredti zob
izpuliti zob
kanál
káries
krvavitev iz dlesni
lokalna anestezija
mlečni zobje
modrostni zob
mostíček
ortodontsko zdravljenje
osmíca
paradontoza*
plómba
plombíranje
plombírati
protétika
protéza
snemljiv aparat
spodnja čeljust
stalni zobje
stomatológ
stomatologíja
stomatolóški
strah pred zobozdravnikom
umetni zob
umivati si zobe
uravnavati zobe
ustna higiena
ustna votlina
vnetje dlesni
zaplombírati
zasebna ordinacija
zdravljenje zob
zlati zob
zob ga boli
zob je izpadel
zobarske klešče
zobki ga bolijo
zobna gniloba
zobna nitka
zobna obloga
zobna ordinacija
zobni aparat
zobozdravník
zobozdravniški stol
zobozdravstvena oskrba
zobozdravstvene storitve
wybielanie zębów
bolą mnie dziąsła
szczęka
dziąsło
aparat stały
implant
iść do dentysty
iść na kontrolę
wyrwać ząb
wyrwać ząb
kanał
próchnica
krwotok z dziąseł
znieczulenie miejscowe
zęby mleczne
ząb mądrości
mostek
leczenie ortodontyczne
ósemka /ząb/
paradontoza
plomba
plombowanie
plombować, zaplombować
protetyka
proteza
aparat ruchomy
dolna szczęka
zęby stałe
stomatolog
stomatologia
stomatologiczny
strach przed dentystą
sztuczny ząb
myć zęby
prostować zęby
higiena jamy ustnej
jama ustna
zapalenie dziąseł
zaplombować
gabinet prywatny
leczenie zębów
złoty ząb
boli go ząb
ząb wypadł
kleszcze dentystyczne
bolą go ząbki
próchnica
nić dentystyczna
osad nazębny
gabinet dentystyczny
aparat ortodontyczny
dentysta
krzesło dentystyczne
opieka dentystyczna
usługi dentystyczne
47
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
48
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH:
1. Srbija – država kadilcev uvaja prepoved kajenja
Beograd - Kajenje je bilo v Srbiji že doslej prepovedano v izobraževalnih ustanovah in bolnišnicah, poslej pa
bo prepoved veljala za »vse delovne prostore in skupne javne prostore«, torej tudi za gledališča in
kinodvorane. Zakon omogoča vzpostavitev prostorov za kadilce, če so ti ločeni od prostora za nekadilce in
opremljeni z ustreznim prezračevanjem. Kavarne, bari in restavracije, ki so manjši od 80 kvadratnih metrov,
pa se lahko sami odločijo, ali bodo kadilski ali nekadilski.
Zakon prinaša ostre kazni za kršitelje. Kadilcu, ki bo kršil zakon, grozi kazen v višini 5000 dinarjev (47
evrov), kar znaša okoli šestino povprečne srbske plače. Pravna oseba, ki bo kršila zakon, pa si lahko obeta
kazen od 500.000 do milijona dinarjev (od 4700 do 9400 evrov). Številni srbski kadilci so se na zakon, ki ga
razumejo kot kršitev svojih pravic, odzvali kritično. Po podatkih srbskega ministrstva za zdravje sicer v Srbiji
kadi tretjina prebivalstva, letno pa naj bi za posledicami kajenja umrlo 16.000 ljudi. Srbi zakon o prepovedi
kajenja uvajajo na svetovni dan boja proti odvisnosti. (ŹRÓDŁO: delo.si)
2. Mozart ne veča inteligence
Inteligenca otrok in odraslih zaradi poslušanja stvaritev glasbenega genija Mozarta ne bo rasla, prav tako ne
bodo bolje razvite kognitivne sposobnosti, kot je veljalo doslej, je pokazala najnovejša avstrijska raziskava.
»Tisti, ki so uživali v glasbi Mozarta, Bacha ali modernejših skupin, kot je Pearl Jama, so imeli pri reševanju
inteligenčnih testov boljše rezultate. Ne gre za nič nenavadnega, saj je že dolgo znano, da ljudje bolje
opravljajo naloge, kadar so stimulirani,« pravi vodja raziskave Jakob Pietschnig. Od 1993. prenapihnjen mit
Mozartovega efekta očitno ne drži, Pietschnig pa pravi, da poslušanje glasbenega genija sicer ne dviga
inteligence, zagotovo pa je tudi ne niža.
Seveda ne gre pozabiti na čustvene koristi glasbe, saj ta še posebno pri majhnih otroki niža stres, nervozo in
ne nazadnje otroke zaziblje v spanec, starejše pa sprosti in jih prisili v ples. Otrokova ušesa so povsem
oblikovana v 20. tednu nosečnosti, po 23. tednu možgani že reagirajo na zvoke, ki prihajajo od zunaj. Otrok
obrača glavo proti izvoru zvoka, spreminja izraz na obrazu, stiska prstke, sesa palec, se smeji. (ŹRÓDŁO:
slovenskenovice.si)
3. Prašičja gripa znova straši
Pandemska gripa se je vrnila: virus H1N1, ki se je lani plazil po svetu, je v Veliki Britaniji v zadnjih šestih
tednih zahteval deset življenj. Umrli so mlajši od 65 let, večina je bolehala za kroničnimi boleznimi, pet jih je
bilo cepljenih proti gripi. Poleg tega virusa so na Otoku zaznali še kroženje virusa B, so sporočile tamkajšnje
zdravstvene oblasti in še, da je nekaj ljudi močno zbolelo in so potrebovali hospitalizacijo, več izbruhov
bolezni so zaznali v šolah po vsej državi.
V Sloveniji je k sreči mirno: »V letošnji jeseni pandemskega virusa še nismo laboratorijsko potrdili, potrdili
smo prisotnost virusa influence A H3N2 in influence B. Nihče od teh bolnikov ni bil zdravljen v bolnišnici,« so
nam sporočili z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS in še, da se virus ni spremenil: »Virus influence A
H1N1 (2009) je enak kot v času pandemije, zato lahko pričakujemo enako klinično sliko kot v preteklem letu,
torej pri večini okuženih relativno lahek potek, pri nekaterih bolnikih težko klinično sliko pljučnice in celo
odpoved dihalne funkcije. Še vedno velja, da tudi mlajši odrasli lahko zbolijo s težko klinično sliko, posebno
če so kronično bolni, denimo sladkorni bolniki, astmatiki, izrazito predebeli ljudje in nosečnice.«
(ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
49
4. Pregled zob, obzobnih tkiv in ust brez strahu pred zobozdravnikom
Tudi kadar nas nič ne boli, so lahko v ustih prisotni karies in vnete dlesne. Na pregledu zato temeljito
pregledamo zobe, dlesni in ostale dele ust: notranjost lic, ustnic, trdo in mehko nebo, jezik in pogledamo pod
jezik. Pregled opravimo vizualno s prostim očesom ali po potrebi z lupo, pomagamo pa si z instrumenti. V
veliko pomoč nam je rentgenska diagnostika. Ali je zob živ, ocenjujemo z vitalitetnimi testi. Pri ugotavljanju
kariesa si pomagamo s presvetlitvijo s svetlobo, laserjem in posebnimi barvili za ugotavljanje kariesa (caries
marker).
Vsaj malo strahu pred zobozdravnikom občutimo skoraj vsi in običajno nam je pred pregledom rahlo
neprijetno in nelagodno. Tudi meni, čeprav dobro vem, kaj me čaka na zobozdravniškem stolu. Najbolj nas je
strah bolečine in tega, da ne vemo, ali bo neboleč poseg možen. Toda praviloma je neboleč poseg vedno
možen.
V naši ordinaciji se pogosto srečujemo s pacienti, ki prvič pridejo k nam v hudem strahu. Spoštujem pogum,
da so prišli, zato pri pacientih s hudim strahom pri prvem obisku opravimo le pregled in se veliko
pogovarjamo. O stanju, ki smo ga ugotovili s pregledom, o potrebni terapiji, o morebitnih napotitvah k
specialistu, o protetičnih rešitvah, o časovnih okvirih zdravljenja in o finančnih vidikih zdravljenja. Ob drugem
srečanju običajno že zaznam rahel nasmeh, ki z nadaljnimi obiski postaja vse bolj širok, prav tako kot moj in
asistentkin. (ŹRÓDŁO: zobozdravstvo.com/pregled-zob-in-obzobnih-tkiv.html)
5. Kaj vse bi estradnice storile, da se ne bi zredile?
Kdor pravi, da ima naravno dano lepo telo in da mu za to, da je "fit", ni treba storiti ničesar, gotovo laže. Tudi
če ima hitro presnovo in se mu maščobe ne kopičijo pretirano, je za lepo telo treba vsaj malce potelovaditi.
"Ne moreš samo ležati in čakati, da bos shujšal in da se ti bo telo samo od sebe preoblikovalo," meni
postavna pevka in mamica 8-letne deklice Anja Rupel. "Že od nekdaj nisem marala športa, vem pa, da je
treba za lepo postavo tudi kaj telovaditi in paziti na hrano," je še povedala pevka, ki kljub temu da že od
osnovne šole ne mara telovadbe, vseeno pridno kolesari v bližnjem studiu. Anja se občasno poslužuje tudi
kavitacije in ultrazvočnih terapij ter s pomočjo tega ohranja popolno telo.
Anja kot mamica opaža, da so dandanes otroci veliko preveč obremenjeni z vitkostjo. To je opazila tudi že pri
komaj osemletni hčerki. "Stara je komaj osem let, vendar opažam, da se tako ona kot njene vrstnice že
obremenjujejo. Ni čudno, če pa so v revijah razne deklice, kot recimo Hannah Montana, suhe, s popolnimi
zobmi, vedno naličene. Osebno ne spodbujam hujšanja, le zdravo življenje," je še povedala. (ŹRÓDŁO:
24ur.com)
6. Suzana Jakšič sovraži alkohol
"Alkohol je na žalost postal del našega vsakdanjika, a se ga nekako ne uvršča med droge, kot se ostale
omamljajoče substance. Pa vendar je ravno tako lahko zelo nevaren, saj veliko ljudi v pijanem stanju sede v
jekleni konjiček in s tem ogroža sebe ter ostale na cesti, saj večini nesreč botruje alkohol. Da ne omenjam
družinskih prepirov na agresivni ravni, ko labilni in primitivni moški svojo moč znašajo nad ženskami, ker je
drugje ne morejo. Poleg tega povzroča odvisnost, kot vsaka ostala droga."
"Včasih vidimo tudi dekleta v poznih večernih urah, ki se elegantno urejene majavo zibljejo na visokih petah
ter v pijanem smehu iščejo oporo pri hoji. Ne rečem, da se meni nikoli ni zgodilo tako stanje, vendar ne v
elegantni opremi in ponavadi raje pri kom doma. Vsakemu se to zgodi, zato v takem stanju pokličimo taksi in
pojdimo domov, da ne ogrožamo koga oziroma drug dan osramočeni sestavljamo koščke filma prejšnjega
večera." (ŹRÓDŁO: 24ur.com)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.
HANDEL I USŁUGI
3.1 ZAKUPY
antikvariát
asortimènt
bižuteríja
blagájna
blagó
blago z napako
bolšji trg
butík
céna
cene padajo
cene rastejo
cene se dvigajo
cenéjši
cvetličárna
čebelárna
denár
dokupíti
drág
draguljárna
drogeríja
galanteríja
galanterijsko blago
garancíja
glasbena trgovina
gotovína
iti po solato na trg
izdélek
izlóžba
juvelirska trgovina
kakóvost
kakóvosten
kêš
kiósk
knjigárna
kreditna kartica
kúpec
kupi mi časopis
kupíti
kupiti na razprodaji
kupiti zdravilo v lekarni
kupováti
kupuje otrokom igrače
kvalitéta
lekárna
mlekárna
na trgu prodajati sadje
nakupíti
nakupovalna košara
nakupovalni voziček
nakupovalno središče
nakupovánje
napisati reklamacijo
on je naša stalna stranka
antykwariat
asortyment
biżuteria
kasa
towar
towar z wadą, wadliwy towar
pchli targ
butik
cena
ceny padają
ceny rosną
ceny idą do góry
tańszy
kwiaciarnia
sklep pszczelarski
pieniądze
dokupić
drogi
jubiler
drogeria
galanteria
galanteria
gwarancja
sklep muzyczny
gotówka
iść na targ po sałatę
produkt
wystawa (sklepowa)
sklep jubilerski
jakość
jakościowy
gotówka
kiosk
księgarnia
karta kredytowa
kupiec
kup mi gazetę
kupić
kupić na wyprzedaży
kupić lek w aptece
kupować
kupuje dzieciom zabawki
jakość
apteka
mleczarnia
sprzedawać owoce na targu
zakupić
koszyk na zakupy
wózek na zakupy
centrum handlowe
zakupy
napisać reklamację
on jest naszym stałym klientem
50
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
papírnica
pekárna
plačal je v gotovini
plačati pri blagajni
pocéni
police trgovin
pólizdélek
popúst
posezonska razprodaja
pozamenteríja
prodája
prodajajo le za gotovino
prodajálec
prodajálka
prodajálnica
prodájanje
prodájati
prodajati po kosih
razprodája
razprodájati
razširiti asortiment
reklamácija
reklamacija ni bila pravočasna
ribji trg
sámopostréžba
samopostrežna trgovina
spletna trgovina
starinárnica
stránka
súpermárket
špeceríja
špecerijska trgovina
športna trgovina
tŕg
trgóvec
trgovína
trgovina s pohištvom
trgovina z mešanim blagom
trgovina z živili
trgovine se odprejo ob osmih zjutraj
trgovínica
upoštevati reklamacijo
velika izbira
vse kupi v samopostrežni trgovini
vstopiti v trgovino
začetek razprodaj
zelenjavna trgovina
znižati ceno
zvišati ceno
sklep papierniczy
piekarnia
płacił gotówką
płacić w kasie
1. tani 2. tanio
półki sklepów
półprodukt
rabat
posezonowa wyprzedaż
pasmanteria
sprzedaż
sprzedają tylko za gotówkę
sprzedawca
sprzedawczyni, ekspedientka
sklep
sprzedawanie, sprzedaż
sprzedawać
sprzedawać na sztuki
wyprzedaż
wyprzedawać
rozszerzyć asortyment
reklamacja
reklamacja była nieuzasadniona
rybi targ
samoobsługa
sklep samoobsługowy
sklep internetowy
antykwariat
klient
supermarket
artykuły spożywcze
sklep spożywczy
sklep sportowy
targ
handlarz, kupiec
1. handel 2. sklep
sklep meblowy
sklep wielobranżowy
sklep spożywczy
sklepy otwierają się o ósmej rano
sklepik
uwzględnić reklamację
duży wybór
wszystko kupuje w sklepie samoobsługowym
wejść do sklepu
początek wyprzedaży
warzywniak
obniżyć cenę
podnieść cenę
51
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.2 ARTYKUŁY SPOŻYWCZE
ajdov kruh
ajdova kaša
bonbón
bonbónček
bonboniêra
címet
čajni piškoti
četrt kruha
čokoláda
čokoláden
čokoládica
čokoládka
čokoladni bonboni
džém
gorčíca
grenka čokolada
hlebec kruha
hrèn
hrénovka
hrustljavo pečivo
jabolčni kis
jájce
ječmenova moka
jodirana sol
jógurt
káša
kéčup
kefír
kífeljc
kífeljček
kís
kisla smetana
kondenzirano mleko
koruzna moka
koruzni kosmiči
koruzni kruh
kozje mleko
kravje mleko
kristalni sladkor
kròf
krùh
kruh z maslom
krúhek
majonéza
makarón
margarína
marmeláda
maslena žemlja
máslo
méd
medenják
mentolni bonbon
mlečna čokolada
mlečni izdelki
mléko
mleko v prahu
chleb z mąki gryczanej
kasza gryczana
cukierek
cukiereczek
bomboniera, bombonierka
cynamon
herbatniki
ćwiartka chleba
czekolada
czekoladowy
czekoladka
czekoladka
czekoladki
dżem
musztarda
czekolada gorzka
bochenek chleba
chrzan
parówka
pieczywo chrupkie
ocet jabłkowy
jajko
mąka jęczmienna
sól jodowana
jogurt
kasza
keczup
kefir
rogal
rogalik
ocet
śmietana
mleko skondensowane
mąka kukurydziana
płatki kukurydziane
chleb z mąki kukurydzianej
kozie mleko
krowie mleko
cukier kryształ
pączek
chleb
chleb z masłem
chlebek
majonez
makaron
margaryna
marmolada
bułka maślana
masło
miód
piernik
cukierek mentolowy
czekolada mleczna
nabiał
mleko
mleko w proszku
52
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
móka
namazati kruh z maslom
oljčno olje
ovseni kosmiči
paradižnikova mezga
polnozrnati kruh
pôper
posneto mleko
prosena kasa
pšenična moka
pšenični kruh
rastlinsko olje
rogljìč
rogljíček
rženi kruh
sadni jogurt
saláma
sìr
sir s plesnijo
skúta
sladka smetana
sládkor
sladkor v kockah
slaščíce
sojino olje
sól
sončnično olje
tablica čokolade
testenína
topljeni sir
vanílja
vinski kis
vkuhano sadje
zavitek margarine
zavojček kave
želé
žémlja
žitni kosmiči
žlica sladkorja
mąka
posmarować chleb masłem
oliwa
płatki owsiane
przecier pomidorowy
chleb pełnoziarnisty
pieprz
mleko odtłuszczone
kasza jaglana
mąka pszeniczna
chleb pszenny
olej roślinny
rogal
rogalik
chleb żytni
jogurt owocowy
salami
ser
ser pleśniowy
twarożek
śmietanka
cukier
cukier w kostkach
słodycze
olej sojowy
sól
olej słonecznikowy
tabliczka czekolady
1. makaron 2. kluska
ser topiony
wanilia
ocet winny
konfitury
kostka margaryny
paczka kawy
galaretka
bułka
płatki zbożowe
łyżka cukru
53
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.3 GASTRONOMIA
angleški zajtrk
bár
bifé
biféjski
bóršč
bujón
búrek
cmòki
cvréti
cvreti na olju
cvŕtje
čebulna juha
čista juha
desertni krožnik
dodajati hrani začimbe
dodati žličko soli
dokúhati
dolgo vzdrži brez jedi
fižolova juha
glavna jed
globoki krožnik
gólaž
golaževa juha
gorčíca
gostílna
grahova juha
hladne predjedi
hrèn
hrenova omaka
jajca na oko
jéd
jedilni list
jedilni pribor
jesti z vilicami
jesti z žlico
júha
káviar
kosílo
kósiti
krompír
krompirjevi svaljki
króžnik
kúhati
mehko kuhana jajca
mlečna juha
nabosti meso na vilice
naliti juho na krožnike
napitnína
nòž
nôžek
obilno kosilo
ocvréti
omléta
palačínka
paradižnikova juha
píca
angielskie śniadanie
bar
bufet
bufetowy
barszcz
bulion
burek
knedle
smażyć
smażyć na oleju
jajecznica
zupa cebulowa
rosół
talerz deserowy
przyprawiać jedzenie
dodać łyżeczkę soli
dogotować
długo wytrzyma bez jedzenia
zupa fasolowa
danie główne
głęboki talerz
gulasz
zupa gulaszowa
musztarda
gospoda, zajazd
grochówka
zimne przystawki
chrzan
sos chrzanowy
jajka smażone
danie
karta dań
sztućce
jeść widelcem
jeść łyżką
zupa
kawior
obiad
jeść obiad
ziemniak, ziemniaki
kluski ziemniaczane
talerz
gotować
jajka na miękko
zupa mleczna
nadziać mięso na widelec
nalać zupę do talerzy
napiwek
nóż
nożyk
obfity obiad
usmażyć
omlet
naleśnik
zupa pomidorowa
pizza
54
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
piceríja
pikantna omaka
pívnica
pládenj
plitvi krožnik
pojesti dva krožnika krompirja
posóda
postaviti krožnike na mizo
postreči z večerjo
prèdjéd
prekúhati
pripraviti kosilo za dvajset oseb
pripravljene jedi
pŕt
prtìč
razkúhati
ríž
skléda
skúhati
sladíca
sladkórnica
sól
sol, poper in druge začimbe
solníca
tatarska omaka
tople predjedi
trdo kuhana jajca
večérja
večérjati
vílice
vroča juha
vsaka jed mu tekne
vzeti žlico v roko
za zajtrk bo kruh z maslom
začímba
zájtrk
zelenjavna juha
zmernost v jedi
zobotrébec
žlíca
žlica mu je padla iz rok
žlíčka
žlíkrof
pizzeria
sos pikantny
piwiarnia
półmisek
płytki talerz
zjeść dwa talerze ziemniaków
naczynie
postawić talerze na stół
podać kolację
przystawka
przegotować
przyrządzić obiad dla dwudziestu osób
dania gotowe
obrus
serwetka
rozgotować
ryż
salaterka
ugotować
deser
cukierniczka
sól
sól, pieprz i inne przyprawy
solniczka
sos tatarski
przystawki ciepłe
jajka na twardo
kolacja
jeść kolację
widelec
gorąca zupa
smakują mu wszystkie dania
wziąć łyżkę do ręki
na śniadanie będzie chleb z masłem
przyprawa
śniadanie
zupa warzywna
umiarkowanie w jedzeniu
wykałaczka
łyżka
łyżka wypadła mu z rąk
łyżeczka
pieróg
55
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.4 MIĘSO
biftek
bravína
divjáčina
gós
govédina
goveje meso
hrénovka
jétrca
jêzik
klobása
konjsko meso
kotlét
mêsen
mesni izdelki
mesni zvitki
mesó
nabodálo
odojek na ražnju
pečénka
perutnína
piščánec
plêče
prekajeno meso
purán
ráca
rad ima mesne jedi
radi jemo govedino
rêbrce
rostbif
stêgno
svinjska zarebrnica
svinjsko meso
šúnka
telečje meso
telétina
zrézek
befsztyk
baranina
dziczyzna
gęś
wołowina
wołowina
parówka
wątróbka
ozór
kiełbasa
konina
kotlet
mięsny
produkty mięsne
zrazy zawijane
mięso
szaszłyk
prosię z rożna
pieczeń
drób
kurczak
łopatka
wędlina, wędliny
indyk
kaczka
lubi dania mięsne
lubimy jeść wołowinę
żeberko
rostbef
udo, udko, udziec
kotlet schabowy, schab
wieprzowina
szynka
cielęcina
cielęcina
sznycel, kotlet
56
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
57
3.5 NAPOJE
alkohól
alkoholna pijača
bela kava
belo/ peneče/ namizno/ polsladko/ polsuho vino
brezalkoholna pijača
brezkofeínski
brínovec
cócktail
čáj
čaj z rumom
češnjev kompot
črna/ turška kava
črno/ svetlo pivo
fêrnet
gazíran
gin s tonikom
izpiti kozarec do dna
iztisniti sok iz limone
jabolčni kompot
kakáv
káva
kofeín
kompót
kónjak
kozárec
kozje/ kravje mleko
kuhati kompot
ledeni/ vroč/ zeliščni čaj
likêr
mineralna/ negazirana voda
njegova najljubša pijača je mleko
pelínkovec
pijača iz svežega sadja
piti čaj
pívo
pivopívec
pivova pena
pločevínka
pogasiti si žejo s čajem
pomarančni/ sadni sok
popil je pet piv
postreči z mrzlimi in toplimi pijačami
rdeče/ suho vino
sadni cocktail
skodélica
skodelica kompota
slívovka
suho vino
tónik
viljámovka
víski
voda iz pipe
vôdka
vŕč
vŕček
žéja
alkohol
napój alkoholowy
kawa z mlekiem
wino białe/ musujące/ stołowe/ półsłodkie/ półwytrawne
napój bezalkoholowy
bezkofeinowy
jałowcówka
koktajl
herbata
herbata z rumem
kompot czereśniowy
kawa czarna/ po turecku
piwo ciemne/ jasne
fernet
gazowany
gin z tonikiem
wypił kieliszek do dna
wycisnąć sok z cytryny
kompot jabłkowy
kakao
kawa
kofeina
kompot
koniak
1. kieliszek 2. kielich
kozie/ krowie mleko
gotować kompot
herbata mrożona/ gorąca/ ziołowa
likier
woda mineralna/ niegazowana
jego ulubionym napojem jest mleko
piołunówka
napój ze świeżych owoców
pić herbatę
piwo
piwosz
piana piwna
puszka
ugasić pragnienie herbatą
sok pomarańczowy/ owocowy
wypił pięć piw
podać zimne i ciepłe napoje
wino czerwone/ wytrawne
koktajl owocowy
1. szklanka 2. filiżanka
szklanka kompotu
śliwowica
wino wytrawne
tonik
gruszkówka
whisky
woda z kranu
wódka
dzban
dzbanek, kubek
pragnienie
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.6 ODZIEŻ
barétka
bermuda hlače
bikíni
bikínke
biti iz mode
biti v modi
blúza
blúzica
bokserice*
bombáž
bombaž se rad mečka
bombážen
brezrokávnik
búnda
denárnica
dokolénka
dolgo krilo
dvigniti klobuk
flanélast
gúmb
gúmbek
hláče
hlače na zvonec
hláčen
hláčke
hláčnica
jópič
kápa
kapa s ščitnikom
kapúca
kávbojke
klobúček
klobúk
kopálke
kopalna obleka
korzét
kratke hlače
kraváta
krílce
krílo
kŕzno
lán
lanén
letošnja moda se od lanske razlikuje
lístnica
manšéta
metúljček
moda tridesetih let
modna revija
modni diktator
modni salon
modno oblečena
módrček
natakniti rokavice
nìt
beret
bermudy
bikini
bikini
wyjść z mody
być modnym
bluza
bluzka
bokserki
bawełna
bawełna lubi się gnieść
bawełniany
bezrękawnik
kurtka
portmonetka
podkolanówka
długa spódnica
uchylić kapelusza
flanelowy
guzik
guziczek
spodnie
dzwony
dotyczący spodni
1. spodenki 2. majtki
nogawka
1. kurtka 2. żakiet
czapka
czapka z daszkiem
kaptur
dżinsy, spodnie dżinsowe
kapelusik
kapelusz
strój kąpielowy
strój kąpielowy
gorset
krótkie spodnie
krawat
spódniczka
spódnica
futro
len
lniany
tegoroczna moda różni się od ubiegłorocznej
portfel
mankiet
muszka
moda lat trzydziestych
pokaz mody
dyktator mody
salon mody
modnie ubrana
biustonosz
założyć rękawice
nić
58
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
oblačílo
oblačiti se po modi
obleči hláče
obléka
otrok v hlačkah in puloverčku
ovrátnik
pižáma
pokrivalo glave
potegniti si kapuco čez glavo
potisniti si kapo čez ušesa
prihajati v modo
prišiti gumbe
pulóver
pulóverček
rebrasti žamet
rokáv
rokávček
rokavíca
rokavíčka
rokavna dolžina
sejem mode
sémiš
sešívati
slamnati klobuk
sleči hláče
sončiti se v bikiniju
spalna srajca
spodnja majica
spodnje perilo
srajca z dolgimi rokavi
srájčka
staromóden
svetlo krilce
svíla
svilén
svilena bluza
šivala je srajčke za otroke
šívati
športno oblačilo
telóvnik
tkanína
trenírka
túnika
úsnje
usnjén
ustvarjalec mode
v sami srajci je hodila po sobi
večerna obleka
vétrovka
vólna
volnén
zapeti gumbe
zapeti ovratnik
zašívati
zavezati kravato
žámet
žámeten
žèp
ubranie
ubierać się zgodnie z modą
założyć spodnie
1. strój 2. sukienka, suknia
dziecko w spodenkach i sweterku
kołnierz
piżama
nakrycie głowy
zarzucić kaptur na głowę
nasunąć czapkę na uszy
stawać się modnym
przyszyć guziki
sweter
sweterek
sztruks
rękaw
rękawek
rękawica
rękawiczka
długość rękawa
targi mody
zamsz
zszywać
słomiany kapelusz
zdjąć spodnie
opalać się w bikini
koszula nocna
podkoszulek
bielizna
koszula z długimi rękawami
koszulka
staromodny
jasna spódniczka
jedwab
jedwabny
jedwabna bluza
szyła koszulki dla dzieci
szyć
strój sportowy
kamizelka
tkanina
dres
tunika
skóra
skórzany
kreator mody
chodziła po pokoju w samej koszuli
strój wieczorowy
wiatrówka
wełna
wełniany
zapiąć guziki
zapiąć kołnierz
zaszywać
zawiązać krawat
aksamit
aksamitny
kieszeń
59
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.7 OBUWIE
cókle
copáta
čévelj
čéveljček
čevljár
čevlji na vezalke
čevlji so mi premajhni
čevlji so mi preveliki
čevlji z visoko peto
desni čevelj ga tišči
dolgo si je pomerjala, preden je kupila
japónke
krema za čevlje
loščilo za čevlje
moška obutev
obútev
obuti čevlje
obútven
ortopedske vložke
otroški čevlji
podplàt
pólčévelj
pomériti
pomerjati si čevlje
primériti
sandál, sandála
sezuti čevlje
supêrge
škórnji
športna obutev
usnjena obutev
vezálka
vložke za čevlje
zavezati čevlje
ženska obutev
žlica za čevlje
drewniaki
kapeć
but
bucik
szewc
buty na sznurówki
buty są za małe
buty są za duże
buty na wysokim obcasie
prawy but go uwiera
długo przymierzała, zanim kupiła
japonki
krem do butów
pasta do butów
obuwie męskie
obuwie
założyć buty
obuwniczy
wkładki ortopedyczne
buty dziecięce
podeszwa
półbut
przymierzyć
przymierzać buty
przymierzyć
sandał
zdjąć buty
1. trampki 2. adidasy
botki
obuwie sportowe
obuwie skórzane
sznurówka
wkładki do butów
zawiązać buty
obuwie żeńskie
łyżka do butów
60
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.8 OWOCE I WARZYWA
ánanas
arašídi
artičóka
avokádo
banána
belúš
bòb
borovníca
bréskev
brókoli
brúsnica
búča
búčica
búčka
citróna
cvetáča
čêsen
čéšnja
črni ribez
črvivo jabolko
dátelj
dišati po česnu
drobnják
fíga
fižòl
gozdna jagoda
gràh
granatno jabolko
grenívka
grózdje
hrúška
hruške padajo z drevesa
jábolko
jágoda
jájčevec, melancána
jesti mandeljne
káki
kisati zelje
kislo jabolko
kislo zelje
kitajsko zelje
kívi
kókos
kolerába
korênje
korúza
kosmúlja
krompír
kúmara
kúmarica
kupiti kilogram mandarin
léča
léšnik
letos krompir gnije
liči*
limeta*
ananas
orzeszki ziemne
karczoch
awokado
banan
szparag
bób
jagoda
brzoskwinia
brokuł
żurawina
dynia
mała dynia
cukinia
cytryna
kalafior
czosnek
czereśnia
czarna porzeczka
robaczywe jabłko
daktyl
pachnieć czosnkiem
szczypiorek
figa
fasola
poziomka
groch
granat
grapefruit
winogrona
gruszka
gruszki spadają z drzewa
jabłko
truskawka
bakłażan
jeść migdały
kaki
kisić kapustę
kwaśne jabłko
kapusta kiszona
kapusta pekińska
kiwi
kokos
kalarepa
marchewka
kukurydza
agrest
ziemniak, ziemniaki
ogórek
ogóreczek
kupić kilogram mandarynek
soczewica
orzech laskowy
w tym roku ziemniaki gniją
liczi
limonka
61
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
limóna
lúbenica
lupiti krompir
malína
mandarína
mándelj
mángo
mangostan*
marélica
melóna
nabirati jagode
nikoli prej ni jedla ananasa
ôreh
páprika
paradížnik
peteršìlj
pomaránča
pór
rdeči ribez
rêdkev
répa
ríbez
rozína
sádje
slíva
soláta
sušiti slive
sveže sadje
víšnja
zélena
zelenjáva
zélje
zrela buča
zrele jagode
cytryna
arbuz
obierać ziemniaki
malina
mandarynka
migdał
mango
mangostan
morela
melon
zbierać truskawki
nigdy wcześniej nie jadła ananasa
orzech
papryka
pomidor
pietruszka
pomarańcza
por
czerwona porzeczka
rzodkiewka
rzepa
porzeczka
rodzynka
owoce
śliwka
sałata
suszyć śliwki
świeże owoce
wiśnia
seler
warzywa, jarzyny
kapusta
dojrzała dynia
dojrzałe truskawki
62
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.9 DROGERIA
antiperspirant*
balzam za lase
barva za lase
belílo
brezova voda
brisáča
brítvica
brívnik
česati se z glavnikom
depilátor
dezodoránt
drogeríja
drogeríjski
gel za britje/ za prhanje
glavník
góbica
héna
hranilna/ vlažilna/ nočna krema krema
kolonjska voda
kompaktni puder
kopalna brisača
kopalna sol
kozmetična torbica
kóža
krema po britju
krema proti gubam
krema za obraz/ za roke/ za sončenje
lak za lase/ za nohte
lotión/losjón po britju
maska za obraz
mastna koža
mílo
natreti roke s kremo
občutljiva koža
odstranjevalec laka
olje za sončenje
papirnati robčki
pena za britje/ za lase
pralni prašek
puder v prahu
senčílo
suha koža
šampon proti prhljaju
šampon za mastne lase
škarje za nohte
šminka
tekoče milo
toaletni papir
tónik
umiti si lase s šamponom
umivati se s toplo vodo in milom
uporabljati šampon
váta
zobna ščetka
žilétka
antyperspirant
odżywka do włosów
farba do włosów
wybielacz
woda brzozowa
ręcznik
żyletka
maszynka do golenia
czesać się grzebieniem
depilator
dezodorant
drogeria
drogeryjny
żel do golenia/ pod prysznic
grzebień
gąbka
henna
krem odżywczy/ nawilżający/ na noc
woda kolońska
puder w kamieniu
ręcznik kąpielowy
sól do kąpieli
kosmetyczka
1. skóra 2. cera
krem po goleniu
krem przeciwzmarszczkowy
krem do twarzy/ do rąk/ do opalania
lakier do włosów/ do paznokci
woda po goleniu
maseczka do twarzy
cera tłusta
mydło
posmarować ręce kremem
cera wrażliwa
zmywacz do paznokci
olejek do opalania
chusteczki higieniczne
pianka do golenia/ do włosów
proszek do prania
puder sypki
cień do powiek
cera sucha
szampon przeciwłupieżowy
szampon do włosów przetłuszczających się
nożyczki do paznokci
szminka
mydło w płynie
papier toaletowy
tonik
umyć włosy szamponem
myć sie ciepłą wodą i mydłem
stosować szampon
wata
szczoteczka do włosów
żyletka
63
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.10 ARTYKUŁY AGD
bateríja
brivski aparat
čajni servis
ekspres za kavo
fén
grelnik vode
hladílnik
indukcijska plošča
kavni servis
kozíca
króžnik
kuhinjski robot
kúpa
likalna deska
likálnik
mesoréznica
mešálnik
mikrovalna pečica
mlinček za kavo
nočna svetilka
nòž
nôžek
odpirač za butelke
odpirač za konzerve
opekáč
plinski štedilnik
podstávek
pomivalni stroj
porcelán
posóda
postaviti svetilko na mizo
pralni stroj
prižgati svetilko
ráženj
rezálnik
sesálnik
sokóvnik
stenska stevilka
stiskalo za limono
stoječa svetilka
sušilni stroj
sušilnik za lase
sušiti lase s fenom
svetílka
svetiti si z baterijo
šivalni stroj
têrmovka
vključila je mešalnik
vrtna svetilka
zamenjati žarnico
zamrzovalna skrinja
žár
žárnica
žarnica je pregorela
žarnica sveti
žepna baterija
latarka
golarka
serwis do herbaty
ekspres do kawy
suszarka do włosów
czajnik bezprzewodowy
lodówka
płyta indukcyjna
serwis do kawy
rondel
talerz
robot kuchenny
puchar
deska do prasowania
żelazko
maszynka do mięsa
mikser
kuchenka mikrofalowa
młynek do kawy
lampka nocna
nóż
nożyk
korkociąg
otwieracz do konserw
toster
kuchenka gazowa
spodek
zmywarka
porcelana
naczynie
postawić lampę na stole
pralka
zapalić/włączyć lampę
rożen
krajalnica
odkurzacz
sokowirówka
kinkiet
wyciskacz do cytryn
lampa stojąca
suszarka
suszarka do włosów
suszyć włosy suszarką
lampa
świecić latarką
maszyna do szycia
termos
włączyła mikser
lampa ogrodowa
wymienić żarówkę
zamrażalnik
grill
żarówka
żarówka się spaliła
żarówka świeci
latarka kieszonkowa
64
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.11 ARTYKUŁY RTV
anténa
ávtorádio
daljinec*
daljinski upravljalec
dekóder
digitalni diktafon
diktafón
domači kino
glasbeni stolp
govoriti v mikrofon
gramofón
hi-fi sistem
izključiti
kábel
kámera
komplet za hišni kino
kopirni stroj
mikrofón
mp3 predvajalnik
natakniti slušalke
nizkotonec*
ojačeválec
poslušati glasbo s slušalkami
predvajalnik*
rad sedi pred televizorjem
radijski sprejemnik
rádio
rádiokasetofón
satelitska antena
slušálke
snemati s kamero
sobna antena
televizijska antena
televízor
televizorsko ohišje
túner
v sobi igra radio
zaslòn
zvóčnik
antena
radio samochodowe
pilot
pilot
dekoder
dyktafon cyfrowy
dyktafon
kino domowe
wieża hi-fi
mówić do mikrofonu
gramofon
wieża hi-fi
wyłączyć telewizor
kabel
kamera
zestaw kina domowego
kopiarka
mikrofon
odtwarzacz mp3
założyć słuchawki
subwoofer
wzmacniacz
słuchać muzyki przez słuchawki
odtwarzacz
lubi siedzieć przy telewizorze
odbiornik radiowy
radio
magnetofon
antena satelitarna
słuchawki
kręcić/nagrywać kamerą
antena pokojowa
antena telewizyjna
telewizor
obudowa telewizora
tuner
w pokoju gra radio
ekran
głośnik
65
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.12 KOMUNIKACJA MIEJSKA
avtobus proti mestu
avtobus vozi vsako uro
ávtobusen
avtobusna proga
celodnevna vozovnica
desétka
devetka vozi vsake četrt ure
dijaška vozovnica
dolgo je čakal na avtobus
dvójka
enójka
garažna površina
izstopili bomo na naslednji postaji
izstopíti
javni prevoz
konduktêr
kontrolór
kupiti vozovnico
mesečna vozovnica
mestna kartica
mestni potniški promet
nizkopodno vozilo
obračalíšče
peljati se s tramvajem
podzemna železnica
popúst
postája, postajalíšče
pótnik
potniki so izstopili
potniki vstopijo v avtobus
prazen tramvaj
prevozni pogoji
prevóznik
prevozno sredstvo
primestni avtobus
prost sedež
slepi potnik
splošna vozovnica
trámvaj
tramvajska proga
trólejbus
veljavna vozovnica
vozi ob nedeljih in praznikih
vozi od ponedeljka do petka
vozi vsak dan
vozni park
vozni red
vozník
voznik tramvaja
voznína
vozovnica na ime
vrsta vozovnice
vstopiti pri sprednjih vratih
začasno postajališče
zamuditi avtobus
zgibni avtobus
autobus do miasta
autobus kursuje co godzinę
autobusowy
linia autobusowa
bilet dobowy
dziesiątka /linia 10/
dziewiątka kursuje co piętnaście minut
bilet szkolny
długo czekał na autobus
dwójka /linia 2/
jedynka /linia 1/
zajezdnia
wysiądziemy na następnym przystanku
wysiąść
komunikacja publiczna
rewizor
kontroler, kanar
kupić bilet
bilet miesięczny
karta miejska
komunikacja miejska
pojazd niskopodłogowy
pętla
jechać tramwajem
metro
zniżka, ulga
przystanek
pasażer, podróżny
pasażerowie wysiedli
pasażerowie wsiadają do autobusu
pusty tramwaj
regulamin przewozów
przewoźnik
środek transportu
autobus podmiejski
wolne miejsce/siedzenie
pasażer na gapę
bilet zwykły
tramwaj
linia tramwajowa
trolejbus
ważny bilet
kursuje w niedziele i święta
kursuje w dni powszednie
kursuje codziennie
tabor
rozkład jazdy
kierowca
motorniczy
opłata za przejazd
bilet imienny
rodzaj biletu
wsiąść przednimi drzwiami
tymczasowy przystanek
spóźnić się na autobus
autobus przegubowy
66
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.13 POCZTA
adresat pisma ni prejel
album za znamke
anonimno/navadno/ priporočeno/ ljubezensko pismo
cevna pošta
dati pismo v ovojnico
datum odpošiljatve pošiljke
denarno nakazilo
dobiti pismo
dobiva veliko pošte
dopísnica
izročiti pismo naslovniku
letalska pošta
nalepiti znamko
napisati/oddati pismo
naslòv
naslovíti
naslóvljenec
naslóvljenka
navadno pismo
odpošiljátelj
odpošíljati
odpreti/zalepiti ovojnico
odprto pismo
ovójnica
označba pošte na žigu
pakét
pisemski papir
pismo je hodilo tri dni
pismo s povratnico
pismonóša
pismonoša je prinesel pismo
poslati pismo pošti
pošiljátelj
pošíljka
pošta je v sosednji stavbi
pošta posluje do devetih
póštar
poštna številka
poštne storitve
poštni delavec
poštni nabiralnik
poštni predal
poštnína
poštno ležeče
potrdilo o pošiljki
razglédnica
raznesti pošto
raztrgal je pismo
serija znamk
vrednostno pismo
vrgel je pismo v koš
zahvalno pismo
zbirati znamke
známka
žíg
adresat nie odebrał listu
klaser
list anonimowy/ zwykły/ miłosny polecony
poczta pneumatyczna
włożyć list do koperty
data nadania przesyłki
przekaz pieniężny
dostać list
dostaje dużo poczty/listów
kartka pocztowa
doręczyć pismo adresatowi
poczta lotnicza
nakleić znaczek
napisać/nadać list
adres
zaadresować
adresat
adresatka
list zwykły
nadawca
nadawać /listy/
otworzyć/ zakleić kopertę
list otwarty
koperta
oznaczenie poczty na stemplu
paczka
papier listowy
list szedł trzy dni
list z potwierdzeniem odbioru
listonosz
listonosz przyniósł list
wysłać list pocztą
nadawca
przesyłka
poczta znajduje się w sąsiednim budynku
poczta pracuje/jest czynna do dziewiątej
listonosz, pocztowiec
kod pocztowy
usługi pocztowe
pracownik poczty
skrzynka na listy
skrytka pocztowa
opłata pocztowa
poste restante
dowód nadania
widokówka
roznieść pocztę
potargał list
seria znaczków
list wartościowy
wyrzucił list do kosza
list dziękczynny
zbierać znaczki
znaczek
stempel
67
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
3.14 TELEKOMUNIKACJA
brezžični telefon
centrála
čakajoči klic
domov je klical, da ne pride h kosilu
dvigniti slušalko
gluh telefon
gostovánje
govorne storitve
interna številka
klical sem ga, a se ni oglasil
klícati (koga?)
klicna številka
linija je pokvarjena
linija je zasedena
mobilni operater
mobilni telefon
mobilno omrežje
motnje na linij
napeljati telefon v hišo
nihče se ne javi
obesiti slušalko
odhodni klic
odzívnik
omrežna številka
ostanite na liniji
pogovarjati se po telefonu
poklícati (koga?)
poklicati nazaj
poljski telefon
prekiniti zvezo
pridi k telefonu
prihodni klic
račún
slušalka telefona
sporočilo SMS
storitev za prenos podatkov
števílka
tarífa
télefáks
telefon imaš
telefon je zaseden
telefon kliče
telefon te kliče
telefon zvoni
telefonírati
telefonirati po zdravnika
telefonska govorilnica
telefonska kartica
telefonski aparat
telefonski imenik
telefonski izpisek
telefonski naročnik
telefonski pogovor
telekomunikácija
zaračunavanje po sekundnem intervalu
telefon bezprzewodowy
centrala
rozmowa oczekująca
dzwonił do domu, że nie przyjdzie na obiad
podnieść słuchawkę
głuchy telefon
roaming
usługi głosowe
numer wewnętrzny
dzwoniłem do niego, ale nie odebrał
dzwonić (do kogo?)
numer kierunkowy
linia jest uszkodzona
linia (jest) zajęta
operator telefonii komórkowej
telefon komórkowy
sieć telefonii komórkowej
zakłócenia na linii
podłączyć telefon do domu
nikt nie odbiera
zawiesić słuchawkę
rozmowa wychodząca
automatyczna sekretarka
numer kierunkowy
proszę się nie rozłączać
rozmawiać przez telefon
zadzwonić (do kogo?)
oddzwonić
telefon polowy
przerwać połączenie
podejść do telefonu
rozmowa przychodząca
rachunek
słuchawka telefonu
wiadomość SMS
usługa transmisji danych
numer
taryfa
telefax
masz telefon
linia zajęta
telefon dzwoni
ktoś dzwoni do ciebie
telefon dzwoni
telefonować, dzwonić
dzwonić po lekarza
budka telefoniczna
karta telefoniczna
aparat telefoniczny
książka telefoniczna
billing
abonent (telefoniczny)
rozmowa telefoniczna
telekomunikacja
naliczanie sekundowe
68
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
69
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH
1. Začele so se razprodaje
Včeraj so trgovci izložbe svojih prodajaln spet prelepili z obvestili o začetku poletne sezonske razprodaje.
Letošnja poletna sezonska razprodaja se je torej začela 12. julija in lahko traja največ 60 dni.
Natančni časovni načrt si ukroji vsak trgovec sam z upoštevanjem svoje poslovne politike in uspešnosti
dozdajšnje prodaje. Če se odloči za klasično razprodajo, mora spoštovati zakonska pravila o oglaševanju
razprodaje. Ta so znana in nespremenjena že dolga leta, določajo pa, da mora objava vsebovati podatke o
vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanja razprodaje, da mora biti blago, ki je na razprodaji, označeno
s ceno pred znižanjem in z znižano ceno ter da mora, če je odstotek znižanja objavljen v razponu, najvišji
odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti blaga, ki je v razprodaji.
Trgovec se lahko uradni razprodaji odpove in še naprej ponuja blago v akcijah po znižanih cenah, s
količinskimi popusti, v akcijah zvestobe in tako naprej. Večina trgovcev se vendarle odloči za sezonsko
znižanje cen in, kot je postalo že nenapisano pravilo, znižuje cene v več korakih, pri čemer začne s 30 ali 40
odstotki (pred uradno razprodajo so akcijski popusti večinoma nižji) in sklene s 70-odstotnim znižanjem cen.
(ŹRÓDŁO: delo.si)
2.Mencingerjevo Nedeljsko kosilo: restavracija Terasa, Maribor
Potočni raki in lisičke. Lep krožnik, lepo zloženo. Barve, oblika, sestavine. Toda, v ustih dolgčas. Kakor da je
bistveno, kar bi povezalo sicer sezonske in kakovostne sestavine v jed, pobegnilo iz recepta.
Lignji in jurčki. Pravzaprav super ideja združiti dve sestavini, ki bi ju vsak Slovenec dal v prtljago edinih treh,
ki jih sme vzeti na osamljeni otok. A gobji nadev v zunaj lepo rumenorjavo popečenih glavonožcih je bil
povsem zdrizast, saj je recept predvidel kašasto zmes, ki so jo lignji med pečenjem, ko so, logično, spustili
tekočino, spremenili v nezačinjeno baby hrano.
Dobro, zakaj pa potem kar štirje sončki? Zaradi vsega drugega! Damjan Veber je, namreč, nadarjen kuhar,
Terasa pa je naredila prav, ker ni le premešala mariborskih možnosti, temveč je pripeljala pomoč od drugod.
Pa ne namigujem na EPK... Saj so imeli tudi lignji svoje nasprotje, v obliki kvinoje in paradižnika. Polna
omaka, zaradi svežine in okusa, sredi nje pa zdravilna ideja s tortico perujskega riža, z barvo sonca in polna
balastnih snovi ter vitamina B. Ko svoje doda še lepa oblika Vebrovih jedi (rad ima hrustljavce, pri lignjih so iz
polente), je jasno, da bo Terasina terasa vedno bolj polna.
Četudi je bil naslednji teden za kuharjev pozdrav spet šunkin muslin, je imel vseeno hrustljav dodatek iz
zelenjavnega čipsa. Četudi je enak kruhov opečenec hrustal tudi pri mariniranem telečjem fileju, je esenca
smrekovih vršičkov imela res smisel, okisani jurčki pa so bili iz najboljšega kozarca babičine ozimnice.
Četudi je terasa še nova in se čuti uvajalna doba, se je Terasa evropski prestolnici kulture zgodila v pravem
času in na pravem mestu!
Jakobova školjka s tartufovo karamelo na pireju s korenčkovim senom je že bila tisto, kar bi, najbrž, Maribor
rad povedal Evropi prihodnje leto. Kuharju je sena sicer zmanjkalo, a se je znašel s pesnim čipsom
(improvizirati znamo), toda vsa pozornost je bila tako in tako usmerjena v predstavo obeh pokrovač
(Terminal 12), ki sta objeti v karamelni film okusno odplesali svoj celinsko-morski šov (Prestolnica okusov).
(ŹRÓDŁO delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
70
3. Nove cene poštnih storitev
Pošta Slovenije je s 1. majem spremenila cene nekaterih storitev v notranjem prometu, ki spadajo med
univerzalne poštne storitve. Za 3 cente se bodo zvišale cene znamk standardnega pisma in dopisnice (na 23
centov) ter navadnega pisma (27 centov), za cent pa znamka za navadno pismo, težko med 20 in 50
gramov. Plačilo pri težjih pismih se bo pocenilo Tako se bosta ceni standardnega pisma in dopisnice, ki sta
zdaj med vsemi evropskimi državami najnižji, po povišanju izenačili s cenama pisma in dopisnice
makedonske in malteške pošte, s čimer bo Slovenija še vedno najcenejša v Evropi, sporočajo s PS-ja
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
4. Bruselj uvaja višjo raven telekomunikacijskih storitev
S 25. majem bo začela veljati nova direktiva, ki bo evropskim porabnikom omogočila lažjo zamenjavo
mobilnih in fiksnih operaterjev Med novimi ukrepi, ki jih predvideva direktiva, je obveza operaterjev, da lahko
začetne pogodbe z naročniki trajajo največ 24 mesecev, ponuditi pa jim morajo 12-mesečne pogodbe, so
sporočili z Evropske komisije (EK). Poleg tega bodo lahko uporabniki imeli možnost, da v enem delovnem
dnevu zamenjajo fiksnega ali mobilnega telefonskega operaterja brez zamenjave telefonske številke.
Porabniki bodo morali biti v pogodbah tudi seznanjeni z informacijami o minimalni ravni kakovosti storitev.
"Zlasti naročniki na internet morajo imeti na voljo informacije o tehnikah upravljanja prometa in njihovem
učinku na kakovost storitev, pa tudi o vseh drugih omejitvah, kot so širokopasovne omejitve, razpoložljive
hitrosti povezave in blokiranje oziroma omejevanje dostopa do nekaterih storitev, kot je govor po internetnem
protokolu. V pogodbah morajo biti obenem navedene podrobnosti glede nadomestil ali vračila denarja, če te
minimalne ravni niso izpolnjene," pravijo na EK-ju. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
5. Ob 110-letnici mestnega potniškega prometa v Ljubljani
Zgodovina ljubljanskega javnega prometa, ki je v 110 letih menjal tako imena kot lastniške strukture, se je
začela 6. septembra 1901, ko je v Ljubljani redno začel voziti tramvaj. Število potnikov je presenetljivo hitro
naraščalo predvsem v začetku tridesetih let, toda zaradi gospodarske krize so kmalu zatem mnogi po mestu
ponovno drobili korak ali kolesarili. Med vojno je mestna cestna železnica postala pomembna prometna žila
osvobodilnega gibanja, po kateri so tihotapili, kar se je dalo, predvsem opremo in hrano za partizane.
Nekaj let po vojni, leta 1951, se je pri mestnemu potniškemu prometu kot 31-letni mladenič zaposlil Andrej
Gams iz okolice Ljubljani, eden zadnjih še živečih tramvajistov. Kot se spominja, je moral kot začetnik najprej
pol leta delati na progi, šele potem so mu zaupali službo sprevodnika in nato voznika. V prvih let je kot
sprevodnik delal še na starih dvosmernih tramvajskih vozovih, na katerih vozniki niso bili zaščiteni ne z
vetrobranskim steklom, kaj šele s kabino, zaradi česar so najbolj trpeli v mrzlih zimah.
Ko so prispeli na končno postajo, so voz ponovno zagnali na njegovem drugem koncu. Vozne ročice so sneli
in jih nataknili na drugo stikalno omarico. »Te vozove so sčasoma izpopolnjevali, uvedli so tudi nove, boljše
in zaprte.« Tramvaj je ropotal in cvilil, potrjuje sogovornik, saj je deloval na mehanskem prenosu moči.
Najteže je šlo po ovinkih. »Če si imel poln voz ljudi, si ga komaj še obvladoval. Pred ovinkom si ga moral
skoraj povsem ustaviti,« dodaja.
Da bi postal tramvajist, je Andrej Gams najprej moral opraviti vozniški izpit, se poučiti o delovanju motorja in
mestnih ulicah ter biti vljuden z ljudmi, kakor se spominja osnovnih zahtev delodajalca. Njegov delovnik je
trajal po enajst, tudi dvanajst ur. »Bili smo mnogo bolj obremenjeni kot zdaj, ko je delovnik zakonsko
določen. Začel sem, denimo, ob 13. uri, domov pa sem se vrnil šele ob pol enih zjutraj. In zgodilo se je, da
sem moral naslednje jutro znova v službo. Potem je bilo treba vstati že ob štirih, da sem pravočasno prevzel
voz in pregledal, ali je z njim vse v redu,« pojasni. Spanec je prišel na vrsto šele, ko je bil čas za to. Ob tem
namigne, da so se delovne ure nizale v takšnem redu zato, ker so sestavljavci razporeda pred
preobremenjenostjo varovali krog svojih prijateljev sodelavcev. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4. PODRÓŻ
4.1 PODRÓŻ POCIĄGIEM
blagajna za mednarodni promet
blagajna za notranji promet
čakali so na tretjem peronu
čakálnica
čelno trčenje vlakov
diesel/dizel lokomotiva
dodátek
drugi razred
električna lokomotiva
enosmerna/ mrežna/ povratna vozovnica
garderobna omarica
iti čez tire
izstopiti iz vlaka
iztirili so štirje vagoni
iztíriti
iztirjen vlak
iztírjenje
jedilni vagon
kolesa udarjajo ob tirnice
kupé
ležalni vagon
ležíšče
lokomotíva
manevrska lokomotiva
mednarodni/ potniški/ muzejski/ brzi vlak
na vlaku naj bi bilo okoli 90 ljudi
nadomestni prevoz
navadna vozovnica
nezavarovani železniški prehod
nočni vlak
obvezna rezervacija
oddélek
oddelek prvega razreda
oddelek za nekadilce
odhod vlaka
odhod vlaka po voznem redu
odpovedale so zavore
ozki tir
ozkotirna železnica
perón
pospešeni vlak
postajno poslopje
potovanje s prestopanjem
potovanje z vlakom
povzročiti zamude vlakov
presédati
presésti
prestopíti
prihod vlaka
prodaja vozovnic
proga z dvema tiroma
kasa międzynarodowa
kasa krajowa
czekali na trzecim peronie
poczekalnia
czołowe zderzenie pociągów
lokomotywa spalinowa
dopłata
druga klasa
lokomotywa elektryczna
bilet w jedną stronę/ sieciowy/ powrotny
skrzynka bagażowa
przechodzić przez tory
wysiąść z pociągu
wykoleiły się cztery wagony
wykoleić się
wykolejony pociąg
wykolejenie
wagon restauracyjny
koła uderzają o szyny
przedział
wagon z miejscami do leżenia
kuszetka
lokomotywa
lokomotywa manewrowa
pociąg międzynarodowy/ osobowy/ retro/ pospieszny
w pociągu mogło być około 90 osób
komunikacja zastępcza
bilet zwykły
niestrzeżony przejazd kolejowy
pociąg nocny
obowiązkowa rezerwacja miejsc
przedział
przedział pierwszej klasy
przedział dla niepalących
odjazd pociągu
planowy odjazd pociągu
hamulce odmówiły posłuszeństwa/nie zadziałały
wąski tor
kolejka wąskotorowa
peron
pociąg przyspieszony
budynek stacji
podróż z przesiadką
podróż pociągiem
spowodować opóźnienia pociągów
przesiadać się
przesiąść się
przesiąść się
przyjazd pociągu
sprzedaż biletów
linia dwutorowa
71
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
prost tir
prtljága
prvi razred
prvi vagon je bil povsem uničen
rezervirati sedež
sedeti v kupeju
sedež ob oknu
sedež pri vratih
sezonski vlak
slepi tir
spalni vagon
sprevódnik
stranski tir
strojevodja je spregledal rdečo luč
široki tir
tiríšče
tírje
tirna širina
tirna vozila
tirni avtobus
tírnica
tovorni vlak
v Ljubljani moraš prestopiti
vagón
vagónček
vagónski
varnostna ročica
vlak ima pol ure zamude
vlak je imel samo tri vagončke
vlak je iztiril
vlak je trčil v most
vlak je trčil v zadnji del prikolice
vlak je vozil prehitro
vlak je zapeljal v postajo
vlak je zapeljal v predor
vlak je zbil kolesarko
vlak je zletel z tračnic
vlak prihaja na prvi tir
vlak smrti
vlak stoji na tretjem tiru
vlaka sta trčila
vlákec
vlaki se križajo na postaji
vlakovna kompozicija
vlakovódja
voziti se z vlakom
vozni red
vstopiti v nepravi vlak
vstopiti v vlak
za ograjo so tekli tiri
zamúda
zamuditi vlak
zaprt tir
zasilna zavora
zavore niso delovale
železniška nesreča
železniška postaja
železniški prehod
wolny tor
bagaż
pierwsza klasa
pierwszy wagon był całkowicie zniszczony
zarezerwować miejsce
siedzieć w przedziale
miejsce przy oknie
miejsce przy drzwiach
pociąg sezonowy
ślepy tor
wagon sypialny
konduktor
boczny tor
maszynista nie zauważył czerwonego światła
szeroki tor
torowisko
tory
szerokość torów
pojazdy szynowe
autobus szynowy
szyna
pociąg towarowy
w Lublanie musisz się przesiąść
wagon
wagonik
wagonowy
hamulec bezpieczeństwa
pociąg jest opóźniony o pół godziny
pociąg miał tylko trzy wagoniki
pociąg wykoleił się
pociąg uderzył w most
pociąg uderzył w tylną część przyczepy
pociąg jechał za szybko
pociąg wjechał na stację
pociąg wjechał do tunelu
pociąg potrącił rowerzystkę
pociąg wyleciał z szyn
pociąg wjeżdża na tor pierwszy
pociąg śmierci
pociąg stoi na torze trzecim
(dwa) pociągi się zderzyły
kolejka, ciuchcia
pociągi mijają się na stacji
skład pociągu
kierownik pociągu
jechać pociągiem
rozkład jazdy
wsiąść do niewłaściwego pociągu
wsiąść do pociągu
za ogrodzeniem biegły tory
spóźnienie, opóźnienie
spóźnić się na pociąg
tor zamknięty
hamulec bezpieczeństwa
hamulce nie działały
katastrofa kolejowa
stacja kolejowa, dworzec kolejowy
przejazd kolejowy
72
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4.2 PODRÓŻ DROGĄ POWIETRZNĄ
ávtopilót
avtopilot nadomešča posadko
avtopilot ni deloval
balon leti pod oblaki
civilno etališče
čarterski let
črna skrinjica
direktni let
doletíšče
dovoliti letalu vzlet
dovoljenje za pristanek
eksplozija letala
hángar
helikópter
izgubiti zvezo z letalom
izgubljati višino
izkušen pilot
kisikova maska
kontrola poletov
kontrolni stolp
kontrolor letenja
kòpilót
krílo
kupon za vstop v letalo
lèt
letala letajo nad mestom
letala vzletavajo in pristajajo
letálce
letálec
letalíšče
letalíščen
letališčna uprava
letališčno poslopje
letalíški
letálka
letalo je izginilo z radarskih zaslonov
letalo je padlo v more
letalo je pristalo
letalo je strmoglavilo
letalo je varno pristalo
letalo je zadelo drevesa
letalo je zapeljalo s pristajalne steze
letalo kroži
letalo leti
letalo leti nad puščavo
letalo se dviga
letalo vpotegne podvozje v trup
letalska družba
letalska nesreča
letalsko osebje
letalsko pristanišče
letálstvo
létati
letéti
mehánik
autopilot
autopilot zastępuje załogę
autopilot nie działał
balon leci pod chmurami
lotnisko cywilne
lot czarterowy
czarna skrzynka
lot bezpośredni
lądowisko
pozwolić samolotowi na start
pozwolenie na lądowanie
wybuch samolotu
hangar
helikopter
stracić kontakt z samolotem
tracić wysokość
doświadczony pilot
maska tlenowa
kontrola lotów
wieża kontroli lotów
kontroler lotu
drugi pilot
skrzydło
karta pokładowa
lot
samoloty latają nad miastem
samoloty startują i lądują
samolocik
lotnik
lotnisko
lotniskowy
zarząd lotniska
budynek lotniska
lotniskowy lub dotyczący lotniska
lotniczka
samolot zniknął z radarów
samolot spadł do morza
samolot wylądował
rozbił się samolot
samolot bezpiecznie wylądował
samolot uderzył w drzewa
samolot zjechał z pasa
samolot krąży
samolot leci
samolot leci nad pustynią
samolot się wzbija
samolot wciągnął podwozie do kadłuba
linie lotnicze
katastrofa lotnicza
personel lotniczy
port lotniczy
lotnictwo
latać
lecieć
mechanik
73
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
mehki pristanek
nadzvočno letalo
navigátor
navodilo za varnost
nesreče ni preživel nihče na krovu
nizkocenovni letalski prevoznik
odhòd
odpeti varnostni pas
odpovedati let
peljati se z letalom
pilót
pilot helikopterja
pilota sta izgubila nadzor nad letalom
pilotírati
pilotska kabina
po dveh urah letenja so pristali
podvózje
polet z vmesnik pristankom
pomožni pilot
posádka
poslovni razred
postal je pilot
potniški terminal
potniško letalo
presežena teža prtljage
prisilni pristanek
pristajalna steza
pristájanje
pristánek
pristanek dveh letal
pritisk v kabini je naglo padel
prostocarinska trgovina
prtljažni prostor
razbitine letala
rèp
sòpilót
stévard
stevardésa
strmogláviti
trúp
turistični razred
utrujenost kontrolerjev
vodno letalo
vojaško letališče
vozíček
vzlèt
vzlétanje
vzlétati
vzletna steza
zapeti varnostni pas
zasilni izhod
znal je pilotirati
zračni prostor
miękkie lądowanie
samolot ponaddźwiękowy
nawigator
instrukcja bezpieczeństwa
katastrofy nie przeżył nikt na pokładzie
tanie linie lotnicze
odlot, wylot
odpiąć pasy bezpieczeństwa
odwołać lot
lecieć samolotem
pilot
pilot helikoptera
(dwaj) piloci stracili kontrolę nad samolotem
pilotować
kabina pilotów
po dwóch godzinach lotu wylądowali
podwozie
lot z międzylądowaniem
drugi pilot
załoga
klasa business
został pilotem
terminal pasażerski
samolot pasażerski
nadbagaż
awaryjne lądowanie
pas startowy
lądowanie
lądowanie
lądowanie dwóch samolotów
ciśnienie w kabinie (pilotów) nagle spadło
sklep wolnocłowy
luk bagażowy
szczątki samolotu
ogon
drugi pilot
steward
stewardesa
rozbić się
kadłub
klasa turystyczna
zmęczenie kontrolerów
wodolot
lotnisko wojskowe
wózek bagażowy
start, wzlot
start, wzlot
startować, wzlatywać, wzbijać się
pas startowy
zapiąć pasy bezpieczeństwa
wyjście awaryjne
umiał pilotować
przestrzeń powietrzna
74
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4.3 PODRÓŻ DROGĄ WODNĄ
bárka
brán
čezoceanska ladja
čóln
čolnìč
čolníček
dók
dvigovati sidro
kajúta
kajute je zalila voda
kapétan
ladijska posadka
ládja
ladja je priplula v pristanišče
ladja je vrgla sidro blizu obale
ladja je zavila v pristanišče
ladja plava
ladja se potopi
ladjár
ladjedélnica
marína
matično pristanišče
mornár
morska bolezen
na otok vozi trajekt
našel je smrt v valovih
palúba
párnik
peljati se s trajektom
plavajoči dok
plovba po valovih Jadrana
plovílo
pomorsko pristanišče
posádka
prekòp
pristán
pristaníšče
pristaníški
pristaniško město
privezati ladjo k obali
rečno pristanišče
réka
rešilni čoln
rešilni jopič
rešilni pas
sídro
spodnja paluba
spraviti ladjo v dok
spuščati sidro
suhi dok
trajékt
vál
vkrcati avto na trajekt
zasídrati
zastáva
zgornja paluba
1. większa łódź 2. arka
falochron
transatlantyk
łódź
łódka
łódeczka
dok
podnosić kotwicę
kajuta
woda zalała kajuty
kapitan
załoga statku
statek, okręt
statek wpłynął do portu
statek zrzucił kotwicę blisko brzegu
statek zawinął do portu
statek płynie
łódź tonie
armator
stocznia
marina
port macierzysty
marynarz
choroba morska
na wyspę kursuje prom
znalazł śmierć w falach
pokład
parowiec
płynąć promem
dok pływający
rejs po falach Adriatyku
jednostka pływająca
port morski
załoga
kanał
przystań
port
portowy
miasto portowe
przycumować statek do brzegu
port rzeczny
rzeka
szalupa ratunkowa
kamizelka ratunkowa
koło ratunkowe
kotwica
dolny pokład
wprowadzić statek do doku
spuszczać kotwicę
suchy dok
prom
fala
wprowadzić samochód na prom
zakotwiczyć
bandera
górny pokład
75
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4.4 PODRÓŻ SAMOCHODEM
avtobus prevaža izletnike
ávtocésta
avtocestni odsek
avtomobil je parkiral pred hotelom
avtomobil je prehitel avtobus
avtomobil s prikolico
avtomobil se je začel kvariti
avtomobílček
avtomobílski
bencín
bencinska črpalka
césta
céstar
cistêrna
divja vožnja
do mesta je pol ure vožnje
dostavni avtomobil
graditi avtocesto
hitra cesta
hitróst
hitrost sto kilometrov na uro
kažipot
kolesár
koló
kolona avtomobilov
križíšče
križišče s semafori
kváriti se
liter bencina stane okoli...
merjenje hitrosti
mladi voznik
móst
mostìč
mostíček
motór
motórček
motoríst
natankal je dvajset litrov
natánkati
natočiti bencin
nepravilno parkiranje
nesréča
nevaren ovinek
ni mogel najti parkirišča
obvòz
odsevnik
osebni avtomobil
oster ovinek
ovínek
ovinkasta cesta
parkirani avto
parkíranje
parkírati
parkiríšče
parkirna hiša
autobus przewozi wycieczkowiczów
autostrada
odcinek autostrady
samochód zaparkował przed hotelem
samochód wyprzedził autobus
samochód z przyczepą
samochód zaczął się psuć
samochodzik
samochodowy
benzyna
stacja benzynowa
droga
drogowiec
cysterna
brawurowa jazda
do miasta jest pół godziny jazdy
samochód dostawczy
budować autostradę
droga szybkiego ruchu
prędkość
prędkość sto kilometrów na godzinę
drogowskaz
1. rowerzysta 2. kolarz
1. koło 2. rower
sznur samochodów
skrzyżowanie
skrzyżowanie z sygnalizacją świetlną
psuć się
litr benzyny kosztuje około...
pomiar prędkości
młody kierowca
most
mostek
mostek
1. silnik 2. motor
1. silniczek 2. motorek
motocyklista
zatankował dwadzieścia litrów
zatankować
zatankować benzynę
nieprawidłowe parkowanie
wypadek
niebezpieczny zakręt
nie mógł znaleźć parkingu
1. objazd 2. obwodnica
światło odblaskowe
samochód osobowy
ostry zakręt
zakręt
kręta droga
zaparkowany samochód
parkowanie
parkować, zaparkować
parking
parking podziemny
76
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
parkirna ura
parkirno mesto
pedal plina
peljati se z avtomobilom
plóčnik
pogovarjati se s sopotnico
poklicni voznik
pokrajina leti mimo oken
pokváriti se
pomagal je sopotnici izstopiti
povečan promet
predòr
prehitéti
prehitévanje
prehitévati
prehod za pešce
prevelika hitrost
promèt
prometna konica
prometni prekršek
prometni zastoj
prometni znak
protihrupna ograja
rad pritiska na plin
rezati ovinek
robník
ročna zavora
sesti v avto
sopótnik/ sopótnica
steza za kolesarje
škropilni avto
tánkanje
tánkati
to vozilo porabi malo bencina
tovorni avto
tovornják
tranzit
upočásniti
usmerjati/urejati promet
varnost v prometu
varovano parkirišče
volán
vozílo
vozíšče
voziti avto
voziti se s kolesom
vozník
vozniško dovoljenje
vôžnja
zaparkírati
zapeljati z avtoceste
zapreti cesto za ves promet
zavíti
zavòj
zavóra
zebra
zimske pnevmatike
zvoziti ovinek
,
parkometr, parkomat
miejsce parkingowe
pedał gazu
jechać samochodem
chodnik
rozmawiał z pasażerką
kierowca zawodowy
krajobraz przesuwa się za oknami
zepsuć się
pomagał pasażerce wysiąść
wzmożony ruch
tunel
wyprzedzić
wyprzedzanie
wyprzedzać
przejście dla pieszych
nadmierna prędkość
ruch
szczyt komunikacyjny
wykroczenie drogowe
korek
znak drogowy
ekran dźwiękochłonny
lubi wdepnąć gaz
ściąć zakręt
krawężnik
hamulec ręczny
wsiąść do samochodu
pasażer/ pasażerka
ścieżka rowerowa
polewaczka
tankowanie
tankować
ten samochód mało pali
samochód ciężarowy
ciężarówka
tranzyt
zwolnić
kierować ruchem
bezpieczeństwo ruchu
parking strzeżony
kierownica
pojazd, samochód
jezdnia
prowadzić samochód
jechać na rowerze
kierowca
prawo jazdy
jazda, przejazd
zablokować poprzez złe parkowanie
zjechać z autostrady
zamknąć drogę dla ruchu
skręcić
skręt
hamulec
zebra /przejście dla pieszych/
opony zimowe
wziąć zakręt
77
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4.5 NOCLEG
apartmá
brisáča
cena vključuje...
cene hotelskih storitev
čistílka
delati v recepciji
dostop do interneta
dvigálo
dvojna postelja
dvoposteljna soba
enoposteljna soba
gòst
gostíšče
hostel*
hotél
hotel ob morju
hotel s tremi zvezdicami
hotélček
hoteli imajo svoje bazene
hotelír
hotelírka
hotelírski
hotelírstvo
hotélski
kàd
klimatska naprava
luksuzen hotel
mladinski hotel
motél
najela je apartma v najboljšem hotelu
najeti sobo v hotelu
nastanítev
nočítev
nočitev in zajtrk
nočnína
penzión
penziónček
planinska koča
poletna sezona
polni penzion
polovični penzion
postréžba
prenočeválnica
prenočíšče
prenočítev
prenočíti
pŕha
priglásnica
prijávnica
priporočiti hotel
prosta soba
recépcija
recéptor
recéptorka
restavracija hotela
apartament
ręcznik
cena obejmuje...
ceny usług hotelarskich
sprzątaczka
pracować na recepcji
dostęp do internetu
winda
podwójne łóżko
pokój dwuosobowy
pokój jednoosobowy
gość
zajazd, pensjonat
hostel, schronisko
hotel
hotel nad morzem
hotel trzygwiazdkowy
hotelik
hotele mają własne baseny
hotelarz
hotelarka
hotelarski
hotelarstwo
hotelowy, hotelarski
wanna
klimatyzacja
luksusowy hotel
schronisko młodzieżowe
motel
wynajęła apartament w najlepszym hotelu
wynająć pokój w hotelu
zakwaterowanie
nocleg
nocleg ze śniadaniem
opłata za nocleg
pensjonat
pensjonacik
schronisko górskie
sezon letni
całodzienne wyżywienie
śniadanie i obiadokolacja
obsługa
noclegownia
nocleg
nocleg
przenocować
prysznic
karta meldunkowa
karta meldunkowa
polecić hotel
wolny pokój
recepcja
recepcjonista
recepcjonistka
restauracja hotelowa
78
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
rezervácija
rezervirati si sobo v hotelu
sávna
sedeti v vratarnici
soba s kopalnico
soba v šestem nadstropju
soba z razgledom na...
sôbarica
solárij
straníšče
številka sobe
turistična taksa
večja skupina turistov
vratár
vratar ga ni spustil
vrataríca
vratárnica
zájtrk
zasédenost
zimska sezona
zvézdica
rezerwacja
zarezerwować pokój w hotelu
sauna
siedzieć w portierni
pokój z łazienką
pokój na szóstym piętrze
pokój z widokiem na...
pokojówka
solarium
toaleta
numer pokoju
taksa turystyczna
większa grupa turystów
portier
portier go nie wpuścił
portierka
portiernia
śniadanie
obłożenie
sezon zimowy
gwiazdka
79
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4.6 KEMPING
ávtokámp
bateríja
bivati v prikolici
blazína
blazínica
iglu šotor
kámp
ležálnik
lônec
nahŕbtnik
oprema za kampiranje
parkírati
pitna voda
plinska bomba
plinski kuhalnik
počitniška hišica
počitniška prikolica
postaviti šotor
prostor za šotorjenje
spalna vreča
spati v šotoru
svetiti si z baterijo
šôtor
šotor za dve osebi
šotórček
šotoríšče
šotorni količki
tekoča voda
têrmovka
turistična postelja
umiválnik
ušotoríti se
vhod s prikolicami prepovedan
vŕv
vŕvica
zložiti šotor
zložljiva miza
kemping
latarka
mieszkać w przyczepie
1. materac 2. poduszka
1. materacyk 2. poduszeczka
namiot igloo
kemping
leżak
garnek
plecak
sprzęt kempingowy
parkować, zaparkować
woda pitna
butla gazowa
kuchenka gazowa
domek kempingowy
przyczepa kempingowa
rozbić namiot
pole namiotowe
śpiwór
spać w namiocie
świecić latarką
namiot
namiot dwuosobowy
namiocik
pole namiotowe
śledzie
bieżąca woda
termos
łóżko turystyczne
umywalka
rozbić namiot
zakaz wjazdu przyczep
lina
linka
złożyć namiot
stół składany
80
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
4.7 GRANICA
biometrični potni list
brezcarinska prodajalna
brezcarínski
carína
carínik
carinik pregleduje prtljago
caríniti
carinska deklaracija
carínski
carinski pregled
carinski urad
čakati na vizum
državna meja
Evropa brez meja
izdajanje vizumov
izdati vizum
izhodni vizum
izstop iz države
izvajati kontrole
izvážati
kontrolna točka
kopenska meja
maloobmejni promet
mêja
méjen
mejna črta
mejna policija
mejni nadzor
mejni policist
mejni prehod
na drugi strani meje
notranja meja
obméjen
obmejno področje
odprava vizumov
odpreti mejo
osebni pregled
označiti mejo
podaljšati vizum
potni list
potovanje brez vizuma
prestopiti mejo
prestopiti mejo
prihodni vizum
prosta carinska cona
prostocarinsko območje
schengensko območje
tranzitni vizum
uvážati
vízum
zunanja meja
paszport biometryczny
sklep wolnocłowy
bezcłowy
cło
celnik
celnik przeszukuje bagaż
clić
deklaracja celna
celny
kontrola celna
urząd celny
czekać na wydanie wizy
granica państwa
Europa bez granic
wydawanie wiz
wydać na wizę
wiza wyjazdowa
wyjazd z kraju
przeprowadzać kontrole
wywozić
punkt kontrolny
granica lądowa
mały ruch graniczny
granica
graniczny
linia graniczna
straż graniczna
kontrola granic
strażnik graniczny
przejście graniczne
po drugiej stronie granicy
granica wewnętrzna
przygraniczny
obszar przygraniczny
zniesienie wiz/obowiązku wizowego
otworzyć granicę
kontrola osobista
oznaczyć granicę
przedłużyć wizę
paszport
podróżowanie bez wiz
przekroczyć granicę
przekroczyć granicę
wiza wjazdowa
strefa wolnocłowa
strefa wolnocłowa
strefa Schengen
wiza tranzytowa
wwozić
wiza
granica zewnętrzna
81
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
82
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH
1. Vlaki po Sloveniji
Po omrežju Slovenskih železnic vozijo različne vrste vlakov, ki jih najlažje prepoznate po oznakah v voznem
redu.
Vlaki InterCity Slovenija (ICS) so sodobni klimatizirani vlaki z nagibno tehniko, večjo hitrostjo in udobjem,
omogočajo pa tudi prevoz oseb na invalidskih vozičkih ter vrsto dodatnih storitev. Potnikom je od med
delavniki (od ponedeljka do petka) na razpolago gostinska ponudba, za tiste, ki potujete v 1. razredu je ta
brezplačna. V 1. razredu lahko potniki uporabljajo električne priključke. Na nekaterih postajah je tudi
možnost brezplačnega parkiranja. Vlaki ICS vozijo na relaciji Ljubljana-Maribor-Ljubljana, v poletni sezoni pa
ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na relaciji Maribor-Ljubljana-Koper in nazaj. Rezervacija sedeža je
obvezna za vso relacijo in je že všteta v ceno vozovnice. Vlake ICS si lahko tudi ogledate.
Vlaki InterCity (IC) so kakovostni vlaki, ki vozijo na večjih razdaljah v notranjem in mednarodnem prometu in
tako povezujejo večja mesta, gospodarska in turistična središča. Sestavljeni so iz udobnih vagonov, imajo
krajši vozni čas in manj postankov. Večina jih ponuja tudi gostinske storitve. Za vlak IC je obvezno plačilo IC
dodatka.
Vlaki EuroCity (EC) so visoko kakovostni mednarodni vlaki, ki vozijo na magistralnih progah v
mednarodnem prometu in povezujejo pomembna gospodarska in turistična središča v Sloveniji in Evropi.
Vozni čas vlakov EC je krajši, imajo manj postankov, večina ima klimatizirane vagone in ponudbo gostinskih
storitev. Za vlake EC je treba plačati dodatek.
Mednarodni vlaki (MV) so kakovostni vlaki, ki vozijo v mednarodnem prometu. Imajo krajši vozni čas in
manj postankov. Za potovanje z njimi je treba plačati MV dodatek v notranjem prometu.
Vlaki EuroNight (EN) so visokokakovostni nočni mednarodni vlaki. V njihovi sestavi so tudi spalniki in
ležalniki Za potovanje v spalniku ali ležalniku je treba poleg vozovnice plačati še dodatek za posteljo ali
ležišče, v notranjem prometu je za sedežni vagon obvezno plačilo dodatka, kot za vlake EC. Na nekaterih
vlakih EN, ki vozijo po Evropi, veljajo posebne globalne cene z obvezno rezervacijo.
Regionalni (RG) in drugi potniški vlaki (LV) so vlaki, ki povezujejo slovenske kraje na krajših in daljših
relacijah. Namenjeni so predvsem dnevnim prevozom v službo ali v šolo. Za potovanje z njimi ne plačate
dodatka in vam ni treba rezervirati sedeža.
Vrsta vlaka je označena v voznem redu. Poseben dodatek plačajo potniki, ki kupijo vozovnice v vlaku
namesto na postaji. (ŹRÓDŁO: slo-zeleznice.si)
2. Avtoštop: Včeraj, danes in nikoli več?
odeč po novi britanski raziskavi, je število (britanskih) voznikov, ki pravijo, da najverjetneje ne bi ustavili
štoparju, v zadnjih dveh letih poraslo s 75 odstotkov na 91. Le en odstotek voznikov, zajetih v raziskavi
AA/Populus, je v zadnjem letu samih dvignilo palec. In le en odstotek jih je tudi odgovorilo, da je verjetnost,
da bi ustavili štoparju, "zelo velika". Upad avtoštopanja je kot kaže povezan tudi z generacijsko razliko. Mladi
popotniki tako raje plačajo vozovnico za vlak ali pa bencin, kot pa da bi se zanašali na prijaznost neznancev.
Več kot tri od petih ljudi je odgovorilo, da niso še nikdar štopali, vključno s 93 odstotki mladih med 18. in 24.
letom starosti ter 88 odstotkov tistih med 25. in 34. letom starosti. Ta številka pade s starejšimi popotniki več kot polovica vprašancev med 55. in 65. letom starosti je že vsaj enkrat štopalo.
Če boste skušali dvigniti palec v Veliki Britaniji, boste imeli najmanj možnosti za uspeh na vzhodu in
severozahodu Anglije, največ pa v Walesu, a še to le 12 odstotkov tamkajšnjih voznikov pravi, da je
verjetnost, da poberejo štoparja, "zelo velika". (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
83
3. Najlepše vožnje z vlakom po svetu
Transsibirska železnica, Rusija-Kitajska: Klasična transsibirska železnica pelje od moskovske postaje
Jaroslavl prek tretjine zemeljske oble do Vladivostoka. Peljete se mimo Bajkalskega jezera, ki se kot
fatamorgana pojavi sredi sibirske tajge. Če skrenete z glavne proge, vas transmongolska železnica pripelje
mimo bogato okrašenih ruskih lesenih hišk in obronkov gozda do brezkončne stepe Mongolije. Vlak sopiha
še naprej do Pekinga, mimo veličastnega Kitajskega zidu. Ne glede na to, če se odločite za en teden ali pa
10, je to veličastno potovanje.
Hitri vlak Peking-Šanghaj, Kitajska: Šele nedavno odprta proga na belo-modrem vlaku vas popelje od
Pekinga do Šanghaja s 300 kilometri na uro v štirih urah in 48 minutah. Vlak, ki je bil zgrajen, da bi izboljšal
prevozni sistem Kitajske, postane za obiskovalce prikladen način potovanja med glavnima kitajskima
mestoma kot tudi enkraten način za ogled dežele. Izbirate lahko med tipom D in tipom G vlaka - G vozi s
povprečno hitrostjo 300 km/h, medtem ko je povprečna hitrost D-ja 250 km/h.
Palača na kolesih (Palace on Wheels), Indija: Da bi potovali kot maharadža, poskusite Palačo na kolesih,
ki vas na ogled Radžastana popelje iz Delhija vsako sredo od septembra do aprila. Pot pokriva Džajpur,
Džaisalmer, Džodhpur, nacionalni park Ranthambhore, Čitorgarh (Čittor), Udaipur, narodni park Keoladeo
Ghana in Agro. V sedmih dneh boste prevozili nepredstavljive razdalje, a večinoma se vozite ponoči. Ta vlak
je nekoč uporabljal avtentične vagone maharadž, a so postale tako zastarele, da so nove vagone predelali
po vzoru izvirnikov. Vlak ima dva jedilna vagona in bar, vsak potniški vagon pa je opremljen z zasebno
kopalnico, razkošno opravljenim kapitanom in strežnikom. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
4. Največja potniška ladja na svetu
Freedom of the seas je največja potniška ladja na svetu. Dolga je kar 339 metrov in je za 6 metrov
daljša od do zdaj največje ladje Queen Mary II.
Nekaj podatkov, da si to ogromno plavajočo gmoto sploh lahko predstavljamo: ima 15 nadstropij in meri 72
metrov v višino. Skupna površina ladje je nekako primerljiva s površino 25 nogometnih igrišč. Sprejme lahko
4.375 potnikov, za katere skrbi 1.365 članov posadke.
Raje je ne primerjajo s s Titanikom
Freedom of the seas je štirikrat težja od ladje, s katero radi primerjamo vse velikanke - Titanika. Kapitan
ladje je povedal, da gre za eno najbolj tehnično izpopolnjenih ladij, ki je bila kadar koli zgrajena. Krmiljenje je
mogoče skoraj na centimeter natančno. Kapitan pa ni želel primerjati ladje s Titanikom. Dejal je, da če bi imel
Titanik take radarje, kot jih ima njegova ladja, potem bi kapitan Smith lahko videl ledeno goro skozi meglo in
nesreča se sploh ne bi zgodila.
Potniki se lahko zabavajo v 26 gostinskih lokalih, takoj po vkrcanju pa jih čaka varnostna vaja, ki je hkrati
namenjena tudi spoznavanju potnikov. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
5. V Mariboru odprli cenovno ugoden mladinski hotel Pekarna
Maribor - Na območju kulturnega centra (KC) Pekarna v Mariboru je uradno odprl vrata nov Hostel Pekarna
z 61 ležišči. Gre za četrti mladinski hotel v Mariboru, ki sicer že sprejema goste skoraj mesec dni in po
besedah direktorice Lidije Ropin že izpolnjuje pričakovanja glede povpraševanja. V mesecu dni so imeli
desetodstotno zasedenost, veliko zanimanja je tudi za najem predavalnic.
V Hostlu Pekarna, ta zaseda drugo nadstropje in mansardo obnovljene upravne zgradbe kompleksa
Pekarna, so na razpolago štiriposteljne sobe, apartmaji, garsonjere, jedilnica, kuhinja in prostor za druženje;
cene prenočitve so med 17 in 25 evrov. V isti zgradbi so poleg mladinskega hotela uredili še nove prostore
mariborskega Mladinskega kulturnega centra (MKC), nekaj površin pa ostaja praznih še za druga društva,
zavode in posameznike. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
84
6. Adria Airways z redno letalsko povezavo z Beogradom
Ljubljana - Adria Airways bo 1. marca 2010 ponovno vzpostavila redno letalsko povezavo z Beogradom, med
slovensko in srbsko prestolnico pa bo letela večkrat tedensko. Po besedah direktorja prodaje in trženje Adrie
Airways Tomaža Kostanjška v družbi verjamejo, da se bo linija v luči ukinitve vizumov uspešno razvijalav.
Adria po Kostanjškovih besedah v Srbiji zaradi ukinitve vizumov pričakuje povečan obseg dejavnosti na
gospodarskem področju, so danes sporočili iz Adrie Airways.
Med Ljubljano in Beogradom bo Adria Airways letela z letaloma canadair regional jet (CRJ)200 z 48 sedeži in
CRJ900 s 86 sedeži. Adria je na redni progi Ljubljana - Beograd začela leteti leta 1968 in je na tej liniji letela
vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja. Airways bo srbskim potnikom preko Ljubljane omogočila
povezave v Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Koebenhavn, Frankfurt, London, München, Pariz, Stockholm,
Varšavo, Zürich in v druga evropska mesta, v sodelovanju s članicami združenja Star Alliance pa z več kot
1000 destinacijami na svetu. (ŹRÓDŁO: delo.si)
7. Začele so se poletne počitnice in cestni zastoji
LJUBLJANA – Danes je zadnji dan šole in začele so se poletne počitnice, hkrati pa tudi začetek poletne
turistične sezone, ki vsako leto poskrbi tudi za zastoje na cestah. Prav zadnji konec tedna v juniju so prvi bolj
prometno obremenjeni dnevi. Zgoščen promet ponavadi poteka od severa proti jugu in nazaj oziroma od
Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med Obalo in notranjostjo Slovenije, pravijo na prometnoinformacijskem
centru.
Če se že odpravite v najprometnejših urah, bodite pripravljeni tudi na daljše zastoje, zato je v avtu treba imeti
dovolj tekočine za vse potnike. Vročina lahko tudi poslabša voznikove sposobnosti, zato na poti opravite več
manjših postankov, ko se lahko voznik malce spočije. Bodite pozorni na vreme. Velika vročina hitro prinese
tudi lokalna neurja in nevihte, zato spremljajte vremensko napoved, saj hitra sprememba na cestišču precej
spremeni vozne razmere Ob toči se nikakor ne ustavljajte pod podvozi ali v tunelih, saj je to lahko smrtno
nevarno! (ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
8. Zgodovinski korak Slovenije v schengensko Evropo brez meja
Ljubljana – Na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko smo danes minuto po polnoči z dviganjem zapornic
simbolično proslavili konec nadzora na notranjih mejah in vstop Slovenije v tako imenovano schengensko
območje. Dobra tri leta po vključitvi v Evropsko unijo se tako slovenskim državljanom tik pred še enim
pomembnim dogodkom, predsedovanjem Uniji, odpira enoten evropski prostor. Državljani ga zdaj lahko po
mili volji in brez ustavljanja na mejah prepotujejo zgolj z osebno izkaznico v žepu od Portugalske do Poljske
in od Grčije do Finske.
»Skupaj smo premagali kontrole na mejah, umetno postavljene ovire miru, svobodi in enotnosti v Evropi, in
ustvarili pogoje za večjo varnost,« je v Bruslju ob vstopu devetih držav v schengensko območje v svoji
čestitki poudaril predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, evropski komisar za pravosodje
Franco Frattini pa je dodal, da imajo predvsem vse nove države članice »velike zasluge«, saj so
vzpostavile obsežne vrhunske sisteme za varnost na novih zunanjih mejah skupnosti.
Vstop Slovenije v schengensko območje so opolnoči slovesno obeležili tudi na dosedanjem avstrijskoslovenskem mednarodnem mejnem prehodu Šentilj, ki je veljal za enega najbolj obremenjenih prehodov v
Sloveniji. Slovesnosti sta se udeležila tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate in avstrijski
gospodarski minister Martin Bartenstein, ki sta natanko minuto po polnoči simbolično dvignila zapornico in s
tem uradno ukinila nadzor na meji med obema državama.
Minister Mate je v slovesnem nagovoru nekaj stoglave množice zbranih na avtocestnem prehodu poudaril
pomembnost trenutka, s katerim je dokončno odprta meja med dvema prijateljskima državama in to ne le na
mejnih prehodih pač pa na vsaki točki meddržavne meje. (ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5. CZAS WOLNY
5.1 FILM
akcijski/ animirani/ celovečerni/dokumentarni ilm
animácija
animírati
celovečérec
delati pri kinu
distributêr
dokumentárec
dokumentaríst
dolgočasen film
dolgometražni film
drugorazredni film
dublêr
dublírati
dvójnik/ dvójnica
ekranizácija
ekranizírati
film je vreden ogleda
film ni vzbudil pričakovanega odziva
film traja dve uri
fílmar
filmarji snemajo zadnje kadre
fílmati
fílmček
filmografíja
filmológ
filmotéka
filmska industrija
filmska umetnost
filmska upodobitev romana
filmski atelje/studio
filmski festival
filmski klub
filmski trak
filmsko mesto
glasbena podlaga
happy end
hoditi v kino
igrálec/ igrálka
igralki so podelili oskarja za glavno vlogo
igrati glavno vlogo
iz filma so izrezali cele kadre
káder
kámera
kámerman
kaskadêr
kavbojski film, kávbojka
kinematografíja
kinematográfski
kíno
kínodvorána
kínoobiskoválec
kínoprográm
film akcji/ animowany/ fabularny/ dokumentalny
animacja
animować
film fabularny
pracować w kinie
dystrybutor
film dokumentalny, dokument
dokumentarzysta
nudny film
film pełnometrażowy/długometrażowy
podrzędny film
dubler
dublować
dubler/ dublerka
ekranizacja
zekranizować
warto obejrzeć (ten) film
film nie wzbudził oczekiwanego odzewu
film trwa dwie godziny
filmowiec
filmowcy kręcą ostatnie kadry
filmować
filmik
filmografia
filmolog
filmoteka
przemysł filmowy
sztuka filmowa
adaptacja filmowa powieści
studio filmowe
festiwal filmowy
klub filmowy
taśma filmowa
miasteczko filmowe
ścieżka dźwiękowa
happy end
chodzić do kina
aktor/ aktorka
aktorka otrzymała Oscara za rolę główną
grać główną rolę
z filmu wycięli całe kadry
kadr
kamera
operator
kaskader
western
kinematografia
kinematograficzny
kino
sala kinowa
kinoman
repertuar kinowy
85
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
kinotéka
klápa
končujejo montažo filma
kòproducènt
kòprodúkcija
kratki/ ljubezenski/ otroški film
letošnji dobitnik oskarja
montáža
montažêr
montažna miza
montírati
nadaljevánka
najboljši film vseh časov
napóvednik
naslovna vloga
obdeláva
osvojiti pet Oskarjev
ozvóčenje
ozvóčiti
padla je prva klapa
pofílmati
posnémati
posnet po resnični zgodbi
posnétek
posnéti
posteljni prizor
prèdpremiêra
premiêra
producènt
prodúkcija
projékcija
projicírati
režíja
režírati
režisêr
roman so filmali
scenárij
sêrija
sinhronizácija
skadrírati
skrípt
snemanje filma
snemati film
statírati
statíst/ statístka
stranski igralec
šláger
tríler
v filmu nastopajo znani zvezdniki
vlóga
vojna drama
vojni film
vživeti se v vlogo
zbirka filmov
zgodovina filma
zvečer bo premiera filma
zvézdnica
zvézdnik
kinoteka
klaps
kończą montaż filmu
koproducent
koprodukcja
film krótkometrażowy/ obyczajowy/ dla dzieci/
tegoroczny zdobywca Oscara
montaż
montażysta
stół montażowy
montować
serial
najlepszy film wszech czasów
zwiastun
rola tytułowa
obróbka
zdobyć pięć Oskarów
udźwiękowienie
udźwiękowić
padł pierwszy klaps
sfilmować
nakręcić
oparty na faktach
nagranie
nagrać
scena łóżkowa
prapremiera
premiera
producent
produkcja
projekcja
wyświetlać (film)
reżyseria
reżyserować, wyreżyserować
reżyser
sfilmowali powieść
scenariusz
serial
synchronizacja
skadrować
skrypt
zdjęcia do filmu
kręcić film
statystować
statysta/ statystka
aktor drugoplanowy
szlagier, hit
thriller
w filmie występują znani gwiazdorzy
rola
dramat wojenny
film wojenny
wczuć się w rolę
kolekcja filmów
historia filmu
wieczorem odbędzie się premiera filmu
gwiazda
gwiazdor
86
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.2 KONKURSY I HAZARD
denarna nagrada
druga nagrada
gêslo
igra na srečo
igralnica
igralniška prestolnica
igralništvo
industrija igralništva
izidi žrebanja
izrezavati/ izrezati kupon
izročiti nagrado
izžrébanec
izžrébanka
izžrébati
kdo bo rešil to uganko?
kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado
knjižna nagrada
krížanka
krížankar
lahka uganka
lepotna kraljica
lepotno tekmovanje
miss mokre majice
nagráda
nagraditi z izletom
nagradna igra
nagradno vprašanje
nagrajênec
nagrajevati z visokimi nagradami
občinska nagrada
objaviti izide
obvestiti o nagradi
odgovor s pripisom
pravilni odgovor
privlačna nagrada
pŕvonagrajênec
rada rešuje uganke
rébus
reševati križanke
rešítev
ruleta
sréča
sréčnež
sudoku*
težka uganka
uganíti
uganiti uganko
uganka ima več rešitev
v uredništvu so izžrebali dobitnike
vpisati rešitev v križanko
za nagrado je dobil...
žréb
žrébanje
žrebanje dobitnikov
žrébati
nagroda pieniężna
druga nagroda
hasło
gra hazardowa
1.salon gier 2. kasyno
stolica hazardu
hazard
przemysł hazardowy
wyniki losowania
wycinać/ wyciąć kupon
wręczyć nagrodę
laureat, wylosowany
laureatka, wylosowana
wylosować
kto rozwiąże tę zagadkę?
kto pierwszy zgadnie, ten zdobędzie nagrodę
nagroda książkowa
krzyżówka
szaradzista
łatwa zagadka
królowa piękności
konkurs piękności
miss mokrego podkoszulka
nagroda
nagrodzić wycieczką
konkurs z nagrodami
pytanie konkursowe
laureat
nagradzać wysokimi nagrodami
nagroda publiczności
opublikować wyniki
powiadomić o nagrodzie
odpowiedź z dopiskiem
prawidłowa odpowiedź
atrakcyjna nagroda
zdobywca pierwszej nagrody
lubi rozwiązywać zagadki
rebus
rozwiązywać krzyżówki
rozwiązanie
ruletka
szczęście
szczęśliwiec
sudoku
trudna zagadka
zgadnąć
rozwiązać zagadkę
zagadka ma kilka rozwiązań
w redakcji wylosowali zwycięzców
wpisać rozwiązanie do krzyżówki
w nagrodę otrzymał...
los
losowanie
losowanie zwycięzców
losować
87
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.3 TEATR
aranžmá
biljetêr
dekorácija
dotirati gledališče
dráma
drama v petih dejanjih
dramatúrg
dramaturgíja
drámski
ênodejánka
garderóba
garderobêr
garderobêrka
gášperček
gledálec
gledalíšče
gledališče dobro izpolnjuje svojo vlogo
gledalíščen
gledališka predstava
gledališka sezona
gledalíški
gledališki festival
igrati v gledališču
inscenácija
inscenírati
inšpiciènt
intermédij
izžvižgan igralec
izžvížgati
izžvižgávati
kabarét
kabaretíst
komédija
komedijánt
kómik
kostúm
kostumêr
kulísa
kuloár
lóža
lutkovno prizorišče
mím
množični prizor
nastopati na gledaliških deskah
nastopati v spektaklu
občínstvo
občinstvo je stoje ploskalo
óder
ódrski
ogledati si spektakel
osvetlítev
pantomíma
partêr
ploskanje
prizòr
aranżacja
bileter
dekoracja
dotować teatr
dramat
dramat w pięciu aktach
dramaturg
dramaturgia
dramatyczny
jednoaktówka
1. szatnia 2. garderoba
1. szatniarz 2. garderobiany
1. szatniarka 2. garderobiana
pajacyk, kukiełka
widz
teatr
teatr dobrze spełnia swoją rolę
teatralny
przedstawienie teatralne
sezon teatralny
teatralny
festiwal teatralny
grać w teatrze
inscenizacja
inscenizować, zainscenizować
inspicjent
intermedium
wygwizdany aktor
wygwizdać
wygwizdywać
kabaret
kabarecista, kabareciarz
komedia
komediant
komik
kostium
kostiumograf
kulisa
kuluar
loża
scena marionetkowa
mim
scena zbiorowa
wystąpić na deskach teatru
wystąpić w spektaklu
publiczność
publiczność biła brawa na stojąco
scena
dotyczący sceny
obejrzeć spektakl
oświetlenie
pantomima
parter
aplauz, brawa
scena /część przedstawienia/
88
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
prizoríšče
proscénij
públika
rekvizít
repertoar gledališča
sceneríja
scenográf
scenografíja
skéč
spektákel
spustiti zaveso
suflêr
suflêrka
šepetálec
šepetálka
šepetálnica
zaigrati prizor
zaključni prizor
zavésa
zavesa pade
zavesa se dvigne
znati vlogo na pamet
žvižganje
scena /miejsce/
proscenium
publiczność
rekwizyt
repertuar teatru
sceneria
scenograf
scenografia
skecz
spektakl
opuścić kurtynę
sufler
suflerka
sufler
suflerka
budka suflera
zagrać scenę
scena końcowa
kurtyna
kurtyna opada
kurtyna się podnosi
znać rolę na pamięć
gwizdy
89
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.4 MUZYKA
akademija za glasbo
akústika
álbum
ált
avditórij
baláda
bás
basovski ključ
bóbnar
bobnarji bobnajo
brati note
celínka
četrtínka
dirigènt
dirigentska palica
dirigírati
dobrodelni koncert
festival sodobne glasbe
filharmoníja
glásba
glásben
glasbena šola
glásbenica
glásbenik
intonácija
iti na koncert
izredno uspel koncert
kitaríst
klasična glasba
komorna glasba
komponíst
koncêrt
koncêrten
koncertirala je že skoraj v vseh državah
koncertírati
koncertna dvorana
koncertna sezona
léstvica
ljudska glasba
melodíja
mladi pevci in pevke
napisati glasbo za film
nastòp
nastópanje
nastópati
nastopil je odličen kitarist
nastopíti
ne zna peti
nóta
notácija
óder
oditi z odra
odpovedati koncert
oktáva
orkéster
orkester je zaigral uverturo
akademia muzyczna
akustyka
album
alt
audytorium
ballada
bas
klucz basowy
perkusista
perkusiści bębnią
czytać nuty
cała nuta
ćwierćnuta
dyrygent
batuta
dyrygować
koncert charytatywny
festiwal muzyki współczesnej
filharmonia
muzyka
muzyczny
szkoła muzyczna
muzyczka
muzyk
intonacja
iść na koncert
wyjątkowo udany koncert
gitarzysta
muzyka klasyczna
muzyka kameralna
kompozytor
koncert
koncertowy
koncertowała już w niemal wszystkich krajach
koncertować
sala koncertowa
sezon koncertowy
lista przebojów
muzyka ludowa
melodia
młodzi śpiewacy i śpiewaczki
napisać muzykę do filmu
występ
występ
występować
wystąpił świetny gitarzysta
wystąpić
nie umie śpiewać
nuta
notacja
scena
zejść ze sceny
odwołać koncert
oktawa
orkiestra
orkiestra zagrała uwerturę
90
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
orkestrálen
orkéstrski
osmína
pel je o ljubezni
pésem
péti
peti po notah
pévec
pévka
plesna glasba
plôšča
polovínka
poslušati glasbo
poslušati pesmi
poznati note
predeláva
prirediti koncert
refrén
simfonični orkester
skládba
sláva
snemati album
solíst
solístka
solistko je spremljal znani pianist
soprán
stati sredi odra
stopiti na oder
šestnajstínka
tantiéme
tón
turnéja
učiti se peti
uspéšnica
violinski ključ
všeč so mu pesmi s cigansko noto
zabavna glasba
zabóbnati
zvók
orkiestrowy
orkiestrowy
ósemka
śpiewał o miłości
piosenka
śpiewać
śpiewać z nut
śpiewak
śpiewaczka
muzyka taneczna
płyta
półnuta
słuchać muzyki
słuchać piosenek
znać nuty
przeróbka /utworu/
zorganizować koncert
refren
orkiestra symfoniczna
utwór
sława
nagrywać album
solista
solistka
solistce akompaniował znany pianista
sopran
stać na środku sceny
wejść na scenę
szesnastka
tantiemy
ton
turne
uczy się śpiewać
przebój
klucz wiolinowy
podobają mu się piosenki z cygańską nutą
muzyka rozrywkowa
zabębnić
dźwięk
91
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.5 INSTRUMENTY MUZYCZNE
balalájka
banjo
básklarinét
bóben
brenkálo
celésta
cítre
čémbalo
drómlja
dúde
fagót
flávta
fleksaton*
glasbílo
godálo
góng
gúsle
hárfa
harmónika
igrati na kitaro
instrumentalíst
instrumentalístka
kastanjéta
kitára
klavír
kóntrafagót
ksilofón
líra
lútnja
mandolína
marímba
óboa
órgle
órglice
pávke
peti ob spremljavi kitare
pihálo
prečna flavta
róg
saksofón
sedel je h klavirju
strúna
strunska glasbila
tamburín
tímpan
típka
tolkálo
triángel
trobénta
trobílo
túba
udarjati na boben
vibrafón
vióla
violončélo
bałałajka
banjo, bandżo
klarnet basowy
bęben
instrument strunowy szarpany
czelesta
cytra
klawesyn
drumla
dudy
fagot
flet
fleksaton
instrument muzyczny
instrument smyczkowy
gong
gęśle
harfa
harmonijka
grać na gitarze
instrumentalista
instrumentalistka
kastaniety
gitara
fortepian
kontrafagot
ksylofon
lira
lutnia
mandolina
marimba
obój
organy
harmonijka ustna
kotły
śpiewać przy akompaniamencie gitary
instrument dęty drewniany
flet poprzeczny
róg
saksofon
siedział przy fortepianie
struna
instrumenty strunowe
tamburyn
kocioł
klawisz
instrument perkusyjny
trójkąt
trąbka
instrument dęty blaszany
tuba
uderzać/bić w bęben
wibrafon
skrzypce
wiolonczela
92
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.6 TANIEC
balét
baléten
dísko
diskotéka
doplésati
družabni ples
dunajski valček
hiter ples
hoditi na plesne vaje
igrati za ples
ljudski ples
mazúrka
med plesom je z nogo udarjal ob tla
najboljša plesalka v vasi
naplésati se
naučiti se plesati
nèplesálec
obiskovati plesno šolo
orientalski ples
pari odhajajo na plesišče
plés
plesálec
plesalec vodi plesalko
plesali so do jutra
plesálka
plésati
plesati po prstih
plésen
plesíšče
plesna dvorana
plesna figura
plesna glasba
plesni korak
plesni učitelj
pleše že od otroških let
počasen ples
pólka
polonéza
poplésati
prijela sta se za roke in zaplesala
prosil jo je, naj zapleše z njim
prositi koga za ples
prvi pari so že zaplesali
rad pleše
rítem
rúmba
sámba
sòplesálec
sòplesálka
swíng
tángo
trebušni ples
tvíst
válček
zaplésati
balet
baletowy
dyskoteka
dyskoteka
1. dotańczyć 2. dokończyć tańczyć
taniec towarzyski
walc wiedeński
szybki taniec
chodzić na godziny tańca
grać do tańca
taniec ludowy
mazurek
w tańcu uderzał nogami o podłogę
najlepsza tancerka na wsi
natańczyć się
nauczyć się tańczyć
kto nie umie tańczyć
uczęszczać do szkoły tańca
taniec orientalny
pary wychodzą na parkiet
taniec
tancerz
tancerz prowadzi tancerkę
tańczyli do rana
tancerka
tańczyć
tańczyć na palcach
taneczny, dotyczący tańca
parkiet
sala taneczna
figura taneczna
muzyka taneczna
krok taneczny
instruktor tańca
tańczy od dziecka
wolny taniec
polka
polonez
potańczyć
złapali się za ręce i zatańczyli /2 osoby/
prosił ją, żeby z nim zatańczyła
prosić kogoś do tańca
pierwsze pary już zatańczyły
lubi tańczyć
rytm
rumba
samba
partner /w tańcu/
partnerka /w tańcu/
swing
tango
taniec brzucha
twist
walc
zatańczyć
93
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.7 SZTUKA - POJĘCIA OGÓLNE
antíka/ antíčen
arhitektúra/ arhitektónski
avantgárda
baróčen
baročni oltar
baročni slog
barók
bienále
estetska vrednost
futurízem/ futurístičen
gótika
katalog razstave
kíp
kipár/ kipárski
kipáriti
kipárstvo
kípec
klasicízem
likovna umetnica
manierízem
muzej moderne umetnosti
nàdrealízem
néoklasicízem
občudovati antične kipe
občutljivost umetnikov
organizirati/ ogledati si razstavo
postati umetnica
pozna antika
pôznorenesánčen
razstáva/ razstáviti
razstava bo prihodnji mesec
razstava del znane umetnice
realízem
renesánsa/ renesánčen
retórika
rokokó/ rokokójski
samostojna/ stalna razstava
sedem svobodnih umetnosti
slóg
sòcrealízem
sodobna umetnost
srednji vek
surrealizem
umétnik/ umétnica
umetnína
umetniška galerija
umetniški čut
umetniško ime
umetniško nadarjen
umétnost
umetnost zaradi umetnosti
umetnostna smer
umetnostna zgodovina
ustvarjanje del
v arhitekturi so vidni elementi gotike
v fantu je nekaj umetnika
antyk/ antyczny
architektura/ architektoniczny
awangarda
barokowy
barokowy ołtarz
styl barokowy
barok
biennale
wartość estetyczna
futuryzm/ futurystyczny
gotyk
katalog wystawy
rzeźba
rzeźbiarz/ rzeźbiarski
rzeźbić
rzeźbiarstwo
mała rzeźba
klasycyzm
plastyczka
manieryzm
muzeum sztuki nowoczesnej
nadrealizm
neoklasycyzm
podziwiać antyczne rzeźby
wrażliwość artystów
organizować/ obejrzeć wystawę
zostać aktorką
późny antyk
późnorenesansowy
wystawa/ wystawić
wystawa będzie w przyszłym miesiącu
wystawa dzieł znanej artystki
realizm
renesans/ renesansowy
retoryka
rokoko/ rokokowy
samodzielna/ stała wystawa
siedem sztuk wyzwolonych
styl
socrealizm
sztuka współczesna
średniowiecze
surrealizm
artysta/ artystka
dzieło sztuki
galeria sztuki
zmysł artystyczny
pseudonim artystyczny
uzdolniony artystycznie
sztuka
sztuka dla sztuki
kierunek artystyczny
historia sztuki
tworzenie dzieł
w architekturze widać elementy gotyku
w chłopaku jest coś z artysty
94
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.8 MALARSTWO
abstraktno slikarstvo
akvarél
akvarelíst
ávtoportrét
čópič
čopič iz mehke dlake
čópiček
dal se je slikati
dati sliko v okvir
doslíkati
fréska
gráfik
gráfika
ilustrácija
krajína
líkovnik/ líkovnica
mojster čopiča
na sliki je kot živ
narediti skico
narísati
naslíkati
obesiti sliko
óglje
oljnata slika
osprédje
ozádje
plátno
po stenah visijo slike
pokrájina/ pokrajínar
porísati
portrét/ portretírati/ portretíst
portret je obesil na steno
portretiral ga je znani umetnik
poslíkati
prerísati
risati na papir/ po fotografiji/ s svinčnikom
rísba
skica z ogljem
slika je tipičen primer manirizma
slika na steklu
slika velike umetniške vrednosti
slíkanje
slikár/ slikárka
slikar je razstavil svoje ilustracije
slikarji in drugi umetniki
slikárna
slikárski
slikárstvo
slikati na les/ po spominu
slikati po spominu
sliko je naslikal zelo znan slikar
sneti sliko
steno je krasila velika freska
stojálo
tihožíten
tihožítje
malarstwo abstrakcyjne
akwarela
akwarelista
autoportret
pędzel
pędzel z miękkiego włókna
pędzelek
dał się sportretować
obramować obraz
1. dokończyć malować 2. domalować
freska
grafik
grafika
ilustracja
pejzaż
plastyk/ plastyczka
mistrz pędzla
na obrazie jest jak żywy
naszkicować
narysować
namalować
powiesić obraz
węgiel
obraz olejny
pierwszy plan
tło
płótno
na ścianach wiszą obrazy
pejzaż/ pejzażysta
porysować
portret/ portretować/ portrecista
powiesił portret na ścianie
portretował go znany artysta
pomalować
przerysować
rysować na papierze/ ze zdjęcia/ ołówkiem
rysunek
szkic węglem
obraz jest typowym przykładem manieryzmu
obraz na szkle
obraz o wielkiej wartości artystycznej
malowanie
malarz/ malarka
malarz wystawił swoje ilustracje
malarze i inni artyści
malarnia
malarski
malarstwo
malować na drewnie/ z pamięci
malować z pamięci
obraz namalował bardzo znany malarz
zdjąć obraz
ścianę ozdabiała duża/wielka freska
stojak
dotyczący martwej natury
martwa natura
95
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.9 FOTOGRAFIA
album slik
bliskanje flešev
bliskovna luč
dal se je fotografirati
diapozitív
digitalna povečava
digitalni fotoaparat
dodatna baterija
fílter
fléš
foto oprema
fotográf
fotográfičen
fotografíja
fotográfinja
fotografiranje pri umetni svetlobi
fotografírati
fotografirati z bliskavico
fotográfka
fotografski atelje
fotografski papir
fotoreporterji so fotografirali
grem k fotografu
izostrítev
kompozícija
ločljívost
makro način
mát
napolniti baterijo
négativ
občutljivost ISO
objektív
optična povečava
ostrína
osvetlítev
polnílec
pomnilniška kartica
portretna fotografija
posnétek
povečati sliko
prilagoditi nastavitve
pritrditi aparat na stativ
ravnovesje beline
shranjevanje fotografij
sijáj
slíka
slíkati
stabilizacija slike
statív
svêtlost
širokokotni objektiv
šúm
téleobjektív
temníca
tipálo
učinek rdečih oči
album zdjęć
błysk fleszy
lampa błyskowa
zrobił sobie zdjęcie
slajd
zoom cyfrowy
aparat cyfrowy
dodatkowa bateria
filtr
flesz, lampa błyskowa
akcesoria fotograficzne
fotograf /mężczyzna/
fotograficzny
fotografia
fotograf /kobieta/
fotografowanie przy sztucznym świetle
fotografować, sfotografować
fotografować z lampą błyskową
fotograf /kobieta/
studio fotograficzne
papier fotograficzny
fotoreporterzy fotografowali
idę do fotografa
zaostrzenie, wyostrzenie
kompozycja
rozdzielczość
tryb makro
papier matowy
naładować baterię
negatyw
czułość ISO
obiektyw
zoom optyczny
ostrość
oświetlenie
ładowarka
karta pamięci
fotografia portretowa
1. zdjęcie 2. ujęcie
powiększyć zdjęcie
dostosować ustawienia
przymocować aparat do statywu
balans bieli
przechowywanie zdjęć
papier błyszczący
1. zdjęcie 2. odbitka
robić zdjęcie/ zdjęcia
stabilizacja obrazu
statyw
jasność
obiektyw szerokokątny
szum
teleobiektyw
ciemnia
matryca
efekt czerwonych oczu
96
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.10 LITERATURA
akróstih
anonimni avtor
ávtobiografíja
ávtor
avtor knjige je znan slovenski pisatelj
avtorica več kot štiridesetih knjig
avtorske pravice
ávtorski
avtorski honorar
ávtorstvo
beletrístičen
beletrístika
biografíja
biseri naše literature
brálec
brálka
bráti
brati otrokom pravljice
buljiti v knjige
ciklus sonetov
črni humor
čŕtica
debela knjiga
dejanje se godi v mestu
dijak sploh ni odprl knjige
domoljubna lirika
eksperimentalni roman
elegíja
épika
grotéska
grotésken
humór
humoréska
izdája
izdajátelj
izdati knjigo
izid knjige
izpod peresa...
izposoditi si knjigo v knjižnici
junák
junákinja
knjíga
knjiga bo izšla v osmih jezikih
knjiga ima pet poglavij
knjiga ima tristo strani
knjiga je zagledala beli dan
knjiga se lepo bere
knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje
knjigárna
knjigárnar
knjížen
knjižéven
književna kritika
knjižévnost
knjížica
knjižni katalog
akrostych
anonimowy autor
napisał autobiografię
autor
autorem książki jest znany słoweński pisarz
autorka ponad czterdziestu książek
prawa autorskie
autorski
honorarium autorskie
autorstwo
beletrystyczny
beletrystyka
biografia
perły naszej literatury
czytelnik
czytelniczka
czytać
czytać dzieciom bajki
ślęczeć nad książkami
cykl sonetów
czarny humor
szkic
opasła książka
akcja rozgrywa się w mieście
uczeń nawet nie otworzył książki
liryka patriotyczna
powieść eksperymentalna
elegia
epika
groteska
groteskowy
humor
humoreska
wydanie
wydawca
wydać książkę
wydanie książki
spod pióra...
wypożyczyć książkę w bibliotece
bohater
bohaterka
książka
książka wyjdzie/zostanie wydana w ośmiu językach
książka ma pięć rozdziałów
książka ma trzysta stron
książka ujrzała światło dzienne
książka świetnie się czyta
książka potrafi wzbudzić zainteresowanie czytelnika
księgarnia
księgarz
książkowy
literacki
krytyka literacka
literatura
książeczka
katalog książekl
97
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
knjižni molj
knjižni sejem
knjižnica ima mnogo bralcev
kriminalni roman
kritični realizem
leposlóvje
lírika
listati po knjigi
literáren
literarna teorija
literarna vrednost dela
literarna vrsta
literarni zgodovinar
literát
literatúra
ljubezenska lirika
ljubezenski roman
mladinski roman
mojster peresa
moralistična proza
moralni nauk
napisal je avtobiografijo
narediti pogodbo z izdajateljem
naslòv
naši baročni pisci
niti ene njegove knjige niso ponatisnili
obešenjaški humor
óda
odpreti knjigo
okus bralcev
opisati zanimiv prizor
perogríz/perogrízec
pésem
pésnik
pésništvo
pisátelj
pisatelj piše nov roman
pisateljevánje
pisateljevánje
pisateljevo zadnje delo
pisatelji in kritiki
pisateljska domišljija
pisáteljstvo
pisati pesmi
pòdpoglávje
poezíja
poglávje
predavanje o ruski književnosti
prevesti roman
pritegniti potencialne bralce
prizor iz družinskega življenja
promocija knjige
próza
prozáik
pustolovski roman
razcvet literature
recenzêntka
recenzíja
mól książkowy
targi książki
biblioteka ma dużo czytelników
powieść kryminalna
realizm krytyczny
literatura piękna, beletrystyka
liryka
wertować książkę
literacki
teoria literatury
wartość literacka dzieła
rodzaj literacki
historyk literatury
literat
literatura
liryka miłosna
powieść obyczajowa
powieść dla młodzieży
mistrz pióra
proza moralistyczna
morał
napisał autobiografię
zawrzeć umowę z wydawcą
tytuł
nasi barokowi pisarze
ani jedna jego książka nie wyszła drukiem
wisielczy humor
oda
otworzyć książkę
gust(y) czytelników
opisać ciekawą scenę
gryzipiórek
wiersz
poeta
poezja
pisarz
pisarz pisze nową powieść
pisarka
pisarstwo
ostatnie dzieło pisarza
pisarze i krytycy
wyobraźnia pisarza
pisarstwo
pisać wiersze
podrozdział
poezja
rozdział
wykład o rosyjskiej literaturze
przetłumaczyć powieść
przyciągnąć potencjalnych czytelników
scena z życia rodzinnego
promocja książki
proza
prozaik
powieść przygodowa
rozkwit literatury
recenzentka
recenzja
98
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
refleksivna lirika
revlada oblike nad vsebino
román
roman se dogaja v 19. stoletju
roman v dveh delih
roman z naslovom...
romanopísec
romanopísje
romanopíska
romantična zgodba
satíra
satíričen
sonét
sonetíst
tanka knjiga
ti romani sestavljajo trilogijo
trilogíja
tuja književnost
vodilni motiv
za svoj novi roman išče založnika
zahtevna knjiga
zalóžba
založník
založniška hiša
založníški
založníštvo
zanimati se za literaturo
zapreti knjigo
zgodovina literature
zgodovinski roman
žálostnica
žánr
žepna knjiga
liryka refleksyjna
przerost formy nad treścią
powieść
akcja powieści rozgrywa się w XIX wieku
powieść w dwóch tomach
powieść pod tytułem...
powieściopisarz
powieściopisarstwo
powieściopisarka
romantyczna historia
satyra
satyryczny
sonet
sonecista
cienka książka
(te) powieści tworzą trylogię
trylogia
literatura zagraniczna
motyw przewodni
szuka wydawcy dla swojej nowej powieści
wymagająca książka
wydawnictwo
wydawca
dom wydawniczy
wydawniczy
działalność wydawnicza
interesować się literaturą
zamknąć książkę
historia literatury
powieść historyczna
elegia
gatunek
książka kieszonkowa
99
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
5.11 ZWIERZĘTA DOMOWE
činčíla
dláka
dóberman
dražiti psa
grísti
hrána
hŕček
igráča
izpustiti psa z verige
jázbečar
labradórec
lájanje
lájati
lastník
lovski pes
máčka
mačka čepi na peči
mačka ima mlade
mačka mijavka/ prede
méšanec
mìš
miš cvili
mišja luknja
míška
míškica
móps
morski prašiček
nagóbčnik
naščuvati psa
natakniti psu nagobčnik
nemški ovčar
od daleč se sliši lajanje psov
ovčár
ovrátnica
pápiga
pásemski
pasja razstava
pásma
pastirju pomagata dva ovčarja
peljati psa na sprehod
pès
pes ga je ugrizel
pes je mahal z repom
pèsek
pri hiši imajo veliko mačk
psíca/psíčka
skrbeti za psa
šnávcer
veterinár/ veterinárka
veterinárstvo
voditi psa na vrvici
volkáč
vzgajati psa
zalájati
zapeti psu ovratnico
zavetíšče
szynszyla
sierść
doberman
drażnić psa
gryźć
pokarm
chomik
zabawka
spuścić psa z łańcucha
jamnik
labrador
szczekanie, ujadanie
szczekać
właściciel
pies myśliwski
kot, kotka
kot wyleguje się na piecu
kotka ma młode
kot miauczy/ mruczy
mieszaniec
mysz
mysz piszczy
mysia dziura
myszka
myszeczka
mops
świnka morska
kaganiec
szczuć psa
założyć psu kaganiec
owczarek niemiecki
ujadanie psów słychać z daleka
owczarek
obroża
papuga
rasowy
wystawa psów
rasa
pasterzowi pomagają dwa owczarki
wyprowadzać psa na spacer
pies
pies go ugryzł
pies machał ogonem
piesek
w domu mają dużo kotów
suczka
opiekować się psem
sznaucer
weterynarz /mężczyzna/, weterynarz /kobieta/
weterynaria
prowadzić psa na smyczy
wilczur
tresować psa
zaszczekać
zapiąć psu obrożę
schronisko
100
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
101
1. Drevo in zvezda, nova zvočna knjiga Tomaža Pengova
Pengov pravi, da so za projekt naredili precej scenske glasbe. Ker plošča sama ne bi bila tako zanimiva, so
se odločili še za izdajo knjige. »V njej so besedila, glasba s plošče pa bo prinesla, kot bi temu lahko rekli,
atmosfero za branje.« Pesmi so recitirane, glasba pa ločena od besedil. Pobudo za nastanek je dal urednik
Rok Zavrtanik iz založbe Sanje, kjer razvijajo zbirko zvočnih knjig.
Prav nenavadno je slišati pesem, kot je Danaja, ki jo Tomaž Pengov le recitira. Pri tej uspešnici s prvenca
Odpotovanja je glasba postala skorajda neločljiv del besedila, del celote. Pengov razlaga, da se je za to
odločil nalašč, saj »če ločiš glasbo in besedilo, to spet postane zanimivo ... na zelo poseben način. To je
zame nekoliko eksperimentalen projekt. Pogosto se mi dogaja, da mi glasba prikliče besede, in obratno.
Sicer pa na novem albumu eno pesem zapojem sam, drugo pa z Bogdano Herman. Ena je Tihe so njive, ki
je bila narejena za film Krč Boža Šprajca, druga pa pesem, ki je bila narejena za knjigo Edvarda Goloba.«
(ŹRÓDŁO: delo.si)
2. Evropski umetnostni razgledi
Dvodelni program razstav, ki ga je italijanski kreator razstavnih uspešnic Marco Goldin zasnoval za bližnjo
Vilo Manin (pod njegovo taktirko se v njej v dvotaktnem ritmu izmenjujejo projekti, namenjeni lokalnim
temam, in tisti s širšo vsebino iz sklopa Geografije Evrope), bo danes prišel do razstavne inventure
najzgodnejšega fenomena nemškega ekspresionizma, skupine Die Brücke (Mostovi), ki so jo v Dresdnu
ustanovili leta 1905, do leta 1913, ko je formalno razpadla, pa je v njej deloval niz pionirjev tega (ob
fauvizmu) prvega evropskega »izma«, osrednjega z domicilom v germanskem prostoru.
V vili pod splošnim naslovom Ekspresionizem napovedujejo okoli sto eksponatov, izposojenih pri enem
samem partnerju, berlinskem Muzeju Die Brücke, protagonisti skupine (tej sta se nekoliko pozneje na čelu
nemškega ekspresionizma pridružila še münchenski Modri jezdec in berlinski krog) pa bodo sodeč po
napovedih organizatorjev tako dobro predstavljeni, da bo posamezne sklope razstave mogoče doživeti tudi
kot monografske. Plakat za prvo razstavo skupine v Dresdnu leta 1906 je ustvaril Bleyl, danes sicer najmanj
znani ustanovni član skupine, ki se je posvečal predvsem grafičnemu oblikovanju, v tistem letu sta se
kolektivu pridružila še dva izrazita klasika ekspresionizma: Emil Nolde in Max Pechstein. Kot zadnji se mu
je leta 1910 pridružil Otto Müller. (ŹRÓDŁO: delo.si)
3. Poletje s papirjem na pesku: knjige na dopustu
Kaj iz stvarne literature? Nekaj presenetljivega, poučnega, zabavnega. Zgodovino o vsakdanjem življenju.
Zanimivo je, recimo, na plaži, ko si obkrožen z vodo in razgaljenimi telesi, brati zgodovino telesne higiene
Georgesa Vigarella z naslovom Čisto in umazano (založba *cf). V starodavnih časih je bila čistoča telesa tudi
čistoča uma, kopališča, toplice, masaže so bili med Rimljani prijetna in obvezna rutina. Potem je prišel
mračen srednji vek, ki se je neizmerno bal telesa, kaj šele vode. Višji sloji so se predajali le tako imenovani
suhi prhi, kar je pomenilo, da so svoj telesni vonj prikrivali s tonami pudra. Najbolj cenjene obrtnice tistega
časa so bile obiralke uši. Pri isti založbi je pred leti izšla tudi Etnologija spalnice Pascala Dibieja, zgodba o
spalnih prostorih, od kamenodobnih jam do sodobnih spalnic. Rojevanje, umiranje, spolnost, sram, golota,
zasebno, javno, rituali, običaji – vsa nevarna razmerja človekovih intimnih občutij in misli odsevajo v postelji
in okoli nje.
O tem, da gre zgodovina skozi želodec, se lahko prepričate v knjigi Lakota in izobilje Massima Montanarija
(*cf), ki je pripoved o hrani, o lakotah, ki so prizadele različna obdobja, o izobilju prepolne mize. Veliko
novega zvemo o vegetarijanstvu, o tem na primer, da so se Rimljani zelo čudili in posmehovali severnjakom,
ki so pojedli toliko mesa, o severnoafriških Mavrih, ki uživali predvsem nezmleta presna žita in so bili pravi
vegani. Izvemo lahko še, zakaj so imele užitne rastline, ki so rastle v zemlji, nižjo vrednost kot hrana, ki je
bila bliže nebu, zakaj je veljalo, da je apetit znamenje plemenitosti, zakaj v mnogih kulturah še danes velja,
da moški ni pravi dedec, če ne poje velikanske količine mesa, in da velikanska obzidja, ki so jih nekoč gradili
okoli mest, niso bila le obramba pred Turki, ampak tudi pred prestradanimi reveži. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
102
4. Gledališče Koper
Čeprav je današnje Gledališče Koper uradno zaživelo šele januarja leta 2001, pa koprska gledališka tradicija
sega nazaj v 15. stoletje.
Številni viri omenjajo koprsko gledališče že v stoletju, ko se je začel v umetnosti in mišljenju nasploh
prebujati novi vek, seveda pa je bil to tudi čas oblasti Beneške republike, zato je bilo gledališče še italijansko.
Svojo tradicijo je odrska umetnost nadaljevala tudi po času, ko so predstave potekale zgolj v italijanščini,
gledališče pa je bilo privilegij plemičev in so bili meščani od njih strogo ločeni. V drugi polovici 19. stoletja je
v Kopru delovala igralska družina, leta 1907 pa je skupina izobražencev ustanovila Dramski skup Istra, ki je
nastopal predvsem po čitalnicah in prosvetnih društvih.
S priključitvijo italijanski državi je po prvi svetovni vojni gledališka dejavnost v Kopru zamrla, ponovno pa se
je začela prebujati v začetku 50. let z ustanovitvijo dveh polpoklicnih gledališč (Slovensko ljudsko gledališče
in Teatro del Popolo). Leta 1954 je Koper dobil prvo slovensko poklicno gledališče, a je njegova doba trajala
le tri sezone in tako je že leta 1958 uradno zaprlo svoja vrata. Vendar pa so si ljubitelji gledališč še naprej
prizadevali za ustanovitev poklicnega gledališča in to je z letom 2001 tudi zaživelo ter tako po 44 letih znova
spodbudilo razvoj tamkajšnje poklicne gledališke dejavnosti.
V petih sezonah so v koprskem gledališču pripravili po pet gledaliških premier ter ob tem angažirali več kot
60 igralcev, plesalcev, glasbenikov, režiserjev in drugih sodelavcev. Predstavljali pa se niso le po slovenskih
gledališčih, ampak so s predstavami gostovali tudi v zamejstvu in tujini. V sezono 2005/2006 je gledališče
pod vodstvom direktorice Katje Pegan stopilo s štirimi člani, Borisom Cavazzo, Mojco Fatur, Gorazdom
Žilavcem in Ivom Babičem. Pod okriljem te zgodbe boste lahko spremljali novice o premierah in drugih
novostih iz Gledališča Koper. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
5. Spoznajte glavne oskarjeve nominirance
Večina jih je že prišla v kinematografe, nekaj še ne. Večer pred podelitvijo oskarjev je zadnji čas, da
spoznamo letošnje glavne nominirance.
Ni prostora za starce (No Country For Old Men), Tekla bo kri (There Will Be Blood ), Pokora (Atonement),
Michael Clayton in Juno so naslovi, ki imajo možnost, da kot najboljši filmi osvojijo 80. podelitev prestižnih
ameriških filmskih nagrad.
Kot glavni favorit za najboljši film se sicer omenja kriminalna drama Ni prostora za starce bratov Coen, a
pretekla leta nas učijo, da veliki finale rad preseneti. Da boste lažje izbrali svojega favorita in presojali o
odločitvi kakih 5.800 članov ameriške filmske akademije, ki izbira zmagovalce, smo za vas pripravili
predstavitev vseh petih filmov, ki se potegujejo za laskavi naslov najboljšega filma.
Rdeča preproga se razgrne
Filmska srenja se najbrž že pripravlja na sprehod po rdeči preprogi, ki jih bo popeljala do dvorane Kodak v
Hollywoodu, kjer bodo v noči na ponedeljek, ob 2.00 po našem času, začeli podeljevati prve nagrade.
Podelitev, ki ji je zaradi stavke scenaristov grozilo, da bo odpadla, bo povezoval Jon Stewart. Podelitev bo
prenašala televizija ABC, ki bo za 30-sekundi oglas v žep pospravila 1,8 milijona dolarjev. Prav zaradi stavke
scenaristov se podelitev oskarjev napoveduje kot eden osrednjih ameriških televizijskih dogodkov.
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6. NAUKA
6.1 POJĘCIA OGÓLNE
analíza
analizírati
delati analizo
dokàz
dokázati
dokazováti
dokumentírati
družboslovje
efékt
eksperimènt/ eksperimentálen/ eksperimentírati
eksperiment ni uspel
epohalna iznajdba
hipotéza
inovácija
iskáti
izboljšati tehnologijo
izčrpna analiza
izmériti
iznájdba
iznajdítelj/ iznajdíteljica
iznajdljív
izračún
izračúnati
izsledki znanstvenih raziskav
izúm
izumítelj
kritična analiza
laboratórij
licénca
merílnik
mériti
meritve so teorijo ovrgle/ potrdile
mérjenje
metóda
moderna tehnologija
napaka pri merjenju
naprédek
naravoslovje
nerazložljiv pojav
odkrítelj
odkríteljski
odkríti
odkrítje
odkrívati
opazovánje
opazovanje z mikroskopom
opazováti
opisati pojav
opraviti raziskavo
ovreči tezo
paranormalni pojav
patènt
analiza
analizować, przeanalizować
przeprowadzić analizę
dowód
udowodnić
udowadniać
dokumentować, udokumentować
nauki społeczne
efekt
eksperyment/ eksperymentalny/ eksperymentować
eksperyment nie udał się
epokowy wynalazek
hipoteza
innowacja
szukać
udoskonalić technologię
wyczerpująca analiza
zmierzyć
1. wynalazek 2. wynalezienie
wynalazca /mężczyzna/, wynalazca /kobieta/
pomysłowy
obliczenie, wyliczenie
obliczyć
wyniki badań naukowych
1. wynalazek 2. wynalezienie
wynalazca /mężczyzna/, wynalazca /kobieta/
krytyczna analiza
laboratorium
licencja
miernik
mierzyć, dokonywać pomiaru
pomiary obaliły/potwierdziły teorię
pomiar
metoda
nowoczesna technologia
błąd pomiaru
postęp
nauki przyrodnicze
niewyjaśnione zjawisko
odkrywca
dotyczący odkrycia lub odkrywcy
odkryć
odkrycie
odkrywać
obserwacja
obserwować pod mikroskopem
obserwować
opisać zjawisko
przeprowadzić badanie/badania
obalić tezę
zjawisko paranormalne
patent
103
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
patênten
patentíran
patentírati
pionír
pionírski
podpirati znanost
podpreti tezo z argumenti
podrobna analiza
pojàv
pomériti
popularizator znanosti
poskús
potrdítev
povezovati teorijo s prakso
pregledovati statistike iz prejšnjih let
prepoved poskusov
presenéčenje
prevériti
prijaviti izum
primér
priti do zaključka
prototíp
prototípski
raziskan pojav
raziskáti
raziskáva
raziskoválec/ raziskoválka
raziskoválen
raziskovalno središče
raziskoválski
raziskováti
razlága
razlágati
razložíti
razviti teorijo
statístičen
statístika
stoletje znanosti
strokóven
strokovna literatura
strokovnják
tehnologíja
tehnolóški
tehnološki park
teoríja
tést
testírati
téza
teza in antiteza
to je delo genialnega iznajditelja
trdítev
zakljúček
zaščititi izum s patentom
zbrati statistične podatke
znánost
znanstveni naslov
znánstvenik/ znánstvenica
znánstvenoraziskoválen
patentowy
opatentowany
patentować, opatentować
pionier
pionierski
wspierać naukę
poprzeć tezę argumentami
szczegółowa analiza
zjawisko
zmierzyć
popularyzator nauki
doświadczenie, próba, eksperyment
potwierdzenie
łączyć teorię z praktyką
przeglądać statystyki z poprzednich lat
zakaz prób/eksperymentów
zaskoczenie
sprawdzić, zweryfikować
zgłosić wynalazek
przykład
dojść do wniosku
prototyp
prototypowy
zbadane zjawisko
zbadać
badanie, badania
badacz/ badaczka
badawczy
centrum badań
badawczy
badać
wyjaśnienie
wyjaśniać
wyjaśnić
rozwinąć teorię
statystyczny
statystyka
stulecie nauki
specjalistyczny
literatura specjalistyczna
specjalista
technologia
technologiczny
park technologiczny
teoria
test
testować, przetestować
teza
teza i antyteza
to dzieło genialnego wynalazcy
twierdzenie
wniosek
chronić wynalazek patentem
zebrać dane statystyczne
nauka
tytuł naukowy
naukowiec /mężczyzna/, naukowiec /kobieta/
naukowo-badawczy
104
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.2 ASTRONOMIA
aberácija
afélij
asteroíd
astronávt
astronóm
astronomíja
astronomski observatorij
atmosfêra
bela pritlikavka
črna luknja
degenirana zvezda
delni mrk
domnevni planet
ekvátor
enakonóčje
glavni niz zvezda
gravitácija
gravitacijska konstanta
gravitacijsko polje
izstreliti satelit
jeseníšče
Jupiter*
južni tečaj
komét
konstelácija
kozmodróm
kozmonávt
kráter
Kuiperjev pas
kvázar
lastno gibanje
Luna kroži okoli Zemlje
Lunin mrk
Mars*
meglíca
Merkur*
meteór
mŕk
na nebu se je prikazal komet
nadglavíšče
nadorjakinja*
naravni satelit
nebesna krogla/sfera
nebesno telo
nebo je posuto z zvezdami
Neptun*
nevtronska zvezda
oddaljenost Lune od Zemlje
órbita
orbitálen
orjákinja
Osónčje
osvajati vesolje
ozvézdje
parsek*
aberracja
aphelium
asteroida, planetoida
astronauta
astronom
astronomia
obserwatorium astronomiczne
atmosfera
biały karzeł
czarna dziura
gwiazda zdegenerowana
częściowe zaćmienie
planeta hipotetyczna
równik
równonoc
ciąg główny
grawitacja
stała grawitacji
pole grawitacji
wystrzelić satelitę
równonoc jesienna
Jowisz
biegun południowy
kometa
konstelacja
kosmodrom
kosmonauta
krater
pas Kuipera
kwazar
ruch własny
Księżyc krąży wokół Ziemi
zaćmienie Księżyca
Mars
mgławica
Merkury
meteor
zaćmienie
na niebie pojawiła się kometa
zenit
nadolbrzym
naturalny satelita
sfera niebieska
ciało niebieskie
niebo jest usiane gwiazdami
Neptun
gwiazda neutronowa
odległość Księżyca od Ziemi
orbita
orbitalny
olbrzym /gwiazda/
Układ Słoneczny
podbijać kosmos
gwiazdozbiór
parsek
105
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
planét
planetáren
planetárij
planéten
plinski velikan
Pluton*
podnožíšče
poldnévnik
pomladíšče
popolni mrk
pritlikavi planet
prvi polet človeka v vesolje
púlzar
rakéta
raketa je ponesla satelit
raketno gorivo
raketno izstrelišče
raketoplan je obkrožil Zemljo
rdeči planet
repatíca
rjava pritlikavka
roj zvezd
satelít
Saturn*
severni tečaj
skafánder
sonce je v nadglavišču
sončni mrk
súborbitálen
súpernóva
svetlobno leto
svetlobno onesnaženje
teorija mirujočega stanja
tirna hitrost
točka na nebu
ubežna hitrost
umetni satelit
Uran*
Venera*
vesoljci so pristali na Luni
vesólje
vesóljec
vesoljska kapsula
vesoljska postaja
vesoljska sonda
vesoljski odpadki
vesoljski prostor
vesoljski sprehod
vesoljsko plovilo
vesolska ladja
vstopati v atmosfero
zemeljska orbita
Zemlja kroži okoli Sonca
zvézda
zvezdár
zvezdárna
zvézdast
zvezdna kopica
planeta
planetarny
planetarium
planetarny
olbrzym gazowy
Pluton
nadir
południk
równonoc wiosenna
całkowite zaćmienie
planeta karłowata
pierwszy lot człowieka w kosmos
pulsar
rakieta
rakieta wyniosła satelitę
paliwo rakietowe
kosmodrom
wahadłowiec okrążył Ziemię
czerwona planeta
kometa
brązowy karzeł
rój gwiazd
satelita
Saturn
biegun północny
skafander
słońce znajduje się w zenicie
zaćmienie Słońca
suborbitalny
supernowa
rok świetlny
zanieczyszczenie świetlne
teoria stanu stacjonarnego
prędkość orbitalna
punkt na niebie
prędkość ucieczki
sztuczny satelita
Uran
Wenus
astronauci wylądowali na Księżycu
kosmos, wszechświat
kosmonauta, astronauta
kapsuła kosmiczna
stacja kosmiczna
sonda kosmiczna
śmieci kosmiczne
przestrzeń kosmiczna
spacer kosmiczny
statek kosmiczny
statek kosmiczny
wchodzić w atmosferę
orbita ziemska
Ziemia krąży wokół Słońca
gwiazda
astrolog
planetarium
gwiaździsty
gromada gwiazd
106
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.3 FIZYKA
akcelerátor
ántimatêrija
atóm
atom v vzbujenem stanju
atómski
barionsko število
bozon*
čàs
četrta dimenzija
delni tlak
dimenzíja
dolžína
energíja
fazna hitrost
fermion*
fízik
fízika
fizikálen
frekvénca
gibalna količina
gíbanje
gostôta
hitróst
hitrostna krivulja
hladna fuzija
jedro atoma
kinetična energija
kotna hitrost
kvantna mehanika
Lorentzov faktor
mirovna masa
nadzvočna hitrost
nevtrón
nevtrónski
nihálo
níhanje
notranja energija
nukleón
plín
plini, tekočine in trdne snovi
pospéšek
pospeševálnik
potencialna energija
povprečna hitrost
površinska napetost
pravilo desne roke
precesíja
pritísk
prosta energija
prosti pad
protón
razséžnost
sevalni tok
síla
snóv
akcelerator
antymateria
atom
atom wzbudzony
atomowy
liczba barionowa
bozon
czas
czwarty wymiar
ciśnienie cząstkowe
wymiar
długość
energia
prędkość fazowa
fermion
fizyk
fizyka
fizyczny
częstotliwość
pęd
ruch
gęstość
prędkość
krzywa prędkości
zimna fuzja
jądro atomu
energia kinetyczna
prędkość kątowa
mechanika kwantowa
czynnik Lorentza
masa spoczynku
prędkość naddźwiękowa
neutron
neutronowy
wahadło
drganie
energia wewnętrzna
nukleon
gaz
gazy, płyny i ciała stałe
przyspieszenie
akcelerator
energia potencjalna
średnia prędkość
napięcie powierzchniowe
reguła prawej ręki
precesja
ciśnienie
energia swobodna
swobodny spadek
proton
wymiar
strumień promieniowania
siła
materia
107
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
sobna temperatura
spraviti telo v gibanje
sproščati toploto
svetlobna hitrost
svetlobni tok
temperatúra
teorija relativnosti
teorija vsega
termodinamski sistem
tlák
tlak narašča
tlak pada
točkasto telo
toplôta
trdnína/trdna snov
trênje
trírazséžnost
vákuum
vákuumski
vál
valovánje
valováti
valóven
valovna dolžina
valovna enačba
valovna funkcija
vektorska količina
veliki pok
viskóznost
vrelíšče
vrtênje
zakon o ohranitvi energije
zgradba atoma
zračni pritisk
zračni tlak
temperatura pokojowa
wprawić ciało w ruch
uwalniać ciepło
prędkość światła
strumień światła
temperatura
teoria względności
teoria wszystkiego
układ termodynamiczny
ciśnienie
ciśnienie rośnie
ciśnienie spada
punkt materialny
ciepło
ciało stałe
tarcie
trójwymiarowość
próżnia
próżniowy
fala
falowanie
falować
falowy
długość fali
równanie falowe
funkcja falowa
wielkość wektorowa
Wielki Wybuch
lepkość
temperatura wrzenia
obrót
zasada zachowania energii
budowa atomu
ciśnienie powietrza
ciśnienie powietrza
108
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.4 OPTYKA
absórpcija
àkromátičen
albedo*
apertúra
astigmátičen
bárva
daljnoglèd
difrákcija
disperzija svetlobe
drobnoglèd
drobnogléden
elektronski mikroskop
fátamorgána
geometrijska optika
gledati z daljnogledom
goríšče
goriščna razdalja
hitrost svetlobe
holografíja
horizónt
interferénca
iti k optiku po očala
izostríti
láser
láserski
léča
ločljívost
lom svetlobe
lomni količnik
lomni zakon
lúpa
mikroskóp
mikroskópski
natakniti očala
navidezna slika
nositi očala
objektív
očála
očala so se mu orosila
odbíti (se)
odbòj
odbojni kot
ogledálo
okulár
okvir za očala
opazovani predmet
óptičen
optična gostota
optična napaka
optična os
optična prevara/iluzija
optični pojavi
óptik
óptika
paraláksa
pogledati skozi daljnogled
absorpcja
achromatyczny
albedo
apertura
astygmatyczny
barwa, kolor
1. lornetka 2. teleskop
dyfrakcja
rozszczepienie światła
mikroskop
mikroskopowy
mikroskop elektronowy
fatamorgana
optyka geometryczna
patrzeć przez lornetkę
ognisko
ogniskowa
prędkość światła
holografia
horyzont
interferencja
iść do optyka po okulary
zaostrzyć
laser
laserowy
soczewka
rozdzielczość
załamanie światła
współczynnik załamania
prawo załamania
lupa
mikroskop
mikroskopowy
założyć okulary
obraz pozorny
nosić okulary
obiektyw
okulary
okulary mu zaparowały
odbić (się)
odbicie
kąt odbicia
lustro
okular
oprawka do okularów
przedmiot obserwowany
optyczny
gęstość optyczna
błąd optyczny
oś optyczna
złudzenie optyczne
zjawiska optyczne
optyk
optyka
paralaksa
popatrzeć przez lornetkę
109
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
polarizácija
povečana slika
povečevalno steklo
prízma
razprašilna leča
realna slika
sénca
sípanje
sneti očala
spékter
steklo odbija žarke
svetlôba
svetlobni izvir
svetlobni tok
téleobjektív
uklòn
uklonska mrežica
uporabljati laser za merjenje razdalj
valovna fronta
zbiralna leča
zorni kot
zorno polje
zrcálo
žárek
polaryzacja
powiększone zdjęcie
szkło powiększające
pryzmat
soczewka rozpraszająca
obraz rzeczywisty
cień
rozpraszanie światła
zdjąć okulary
widmo optyczne
słońce odbija promienie
światło
źródło światła
strumień świetlny
teleobiektyw
dyfrakcja
siatka dyfrakcyjna
stosować laser do pomiaru odległości
czoło fali
soczewka skupiająca
kąt widzenia
pole widzenia
zwierciadło, lustro
promień
110
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.5 CHEMIA
alkimíja
alpáka
askorbinska kislina
atomska masa/teža
atomski polmer
atomsko število
báza
bíokemíja
burna reakcija
bután
butanól
citronova kislina
elektrolíza
emulgátor
emúlzija, emulzíja
etanól
fazni prehod
fórmula
fosforna kislina
ión
ionizácija
ionska vez
iónski
izotóp
izotópski
izparilna toplota
jeklenka za butan
karbonát
katalizátor
kémičen
kemični element
kemíja
kemijska enačba
kemijska reakcija
kemíjski
kemijski simbol
kislína
kisline in lugi
klorovodikova kislina
kovína
kristál
kristálček
kristálen
lúg
metán
metanól
metilni alkohol
mlečna kislina
mól
molarna koncentracija
molékula
nedeljivi delec
nèkovína
ogljikov dioksid
ogljikov diosulfid
ogljikovodík
alchemia
alpaka
kwas askorbinowy
masa atomowa
promień atomowy
liczba atomowa
zasada
biochemia
burzliwa reakcja
butan
butanol
kwas cytrynowy
elektroliza
emulgator
emulsja
etanol
przemiana fazowa
wzór
kwas fosforowy
jon
jonizacja
wiązanie jonowe
jonowy
izotop
izotopowy
ciepło parowania
butla gazowa
węglan
katalizator
chemiczny
pierwiastek
chemia
równanie chemiczne
reakcja chemiczna
chemiczny
symbol chemiczny
kwas
kwasy i ługi
kwas solny
metal
kryształ
krysztalik
krystaliczny
ług
metan
metanol
alkohol metylowy
kwas mleczny
mol
stężenie molowe
molekuła
niepodzielna cząstka
niemetal
dwutlenek węgla
dwusiarczek węgla
węglowodór
111
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
oksíd
oksidácija
oksidánt
organska kemija
organska spojina
periodni sistem elementov
plemenita kovina
pólkovína
potek reakcije
propán
razpàd
raztopína
raztopina soli v vodi
sintéza
sól
solna kislina
spojína
sublimácija
težke kovina
toplogredni plin
trojna točka
uranovi izotopi
vôda
vodna para
zlítina, zlitína
žlahtni plin
žveplova kislina
tlenek
utlenianie
utleniacz
chemia organiczna
związek organiczny
układ okresowy pierwiastków
metal szlachetny
półmetal
przebieg reakcji
propan
rozpad
roztwór
roztwór soli w wodzie
synteza
sól
kwas solny
związek chemiczny
sublimacja
metal ciężki
gaz cieplarniany
punkt potrójny
izotopy uranu
woda
para wodna
stop
gaz szlachetny
kwas siarkowy
112
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.6 MATEMATYKA
algébra
algebráičen
aritmétika
celo število
delítelj
delíti
deliti dvajset s pet
deljênec
deljênje
diferencialna enačba
druga potenca
dvoštevilčno število
enačba prve stopnje
enačba z eno neznanko
fúnkcija
iks minus ipsilon
imaginarno število
imenoválec
iracionalno število
izračunati potenco
kolíčnik
kombinatórika
korén
korénjenje
krajšati ulomek
kvadratna enačba
kvadratna funkcija
kvócient
liho število
linearna funkcija
lógika
matemátičarka
matemátičen
matematični obrazec
matemátik
matemátika
mínus
minus pet
množênje
mnóžica
množíti
množiti s pet
narediti napako pri seštevanju
nepravi ulomek
neskônčnost
níčla
ničta potenca
odstótek
odštévanje
odštévati
odštevati od sto
odtísoček
odvòd
okrajšati ulomek
pet minus tri je dve
Pitagorov izrek
algebra
algebraiczny
arytmetyka
liczba całkowita
dzielnik
dzielić
dzielić dwadzieścia przez pięć
dzielna
dzielenie
równanie różniczkowe
druga potęga
liczba dwucyfrowa
równanie pierwszego stopnia
równanie z jedną niewiadomą
funkcja
iks minus igrek
liczba zespolona
mianownik
liczba niewymierna
obliczyć potęgę
iloraz
kombinatoryka
pierwiastek
pierwiastkowanie
skracać ułamek
równanie kwadratowe
funkcja kwadratowa
iloraz
liczba nieparzysta
funkcja liniowa
logika
matematyczka
matematyczny
wzór matematyczny
matematyk
matematyka
minus
minus pięć (-5)
mnożenie
zbiór
mnożyć
mnożyć przez pięć
popełnić błąd przy dodawaniu
ułamek niewłaściwy
nieskończoność
zero
potęga zerowa
procent
odejmowanie
odejmować
odejmować od stu
promil
pochodna
skrócić ułamek
pięć minus trzy równa się dwa
twierdzenie Pitagorasa
113
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
plús
plus deljeno z minus je minus
pòdmnóžica
poténca
potencíranje
potencírati
práštevílo
preračúnati
pripisati ničlo
prodúkt
produkt dveh števil
promíle
racionalno število
račúnati
računati na pamet
računati na prste
razlíka
realno število
rešiti enačbo
seštévanje
seštévati
seštévek
skupni imenovalec
soda funkcija
sodo število
števec in imenovalec ulomka
števílka
števílo
število deljivo z dve
število s tremi številkami
Talesov izrek
teorija števil
tri tisoč petsto je okroglo število
trigonometrična funkcija
ulómek
zmnožíti
znak minus izraža odštevanje
znak za odštevanje
plus
plus dzielony przez minus równa się minus
podzbiór
potęga
potęgowanie
potęgować
liczba pierwsza
przeliczyć
dopisać zero
iloczyn
iloczyn dwóch liczb
promil
liczba wymierna
liczyć
liczyć w pamięci
liczyć na palcach
różnica
liczba rzeczywista
rozwiązywać równanie
dodawanie
dodawać
suma
wspólny mianownik
funkcja parzysta
liczba parzysta
licznik i mianownik ułamka
cyfra
liczba
liczba podzielna przez dwa
trzycyfrowa liczba
twierdzenie Talesa
teoria liczb
trzy tysiące pięćset to okrągła liczba
funkcja trygonometryczna
ułamek
pomnożyć
znak minus wyraża odejmowanie
znak odejmowania
114
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.7 GEOMETRIA
četverokótnik
četverostrán
čŕta
daljíca
deltoíd
diagonála
enakostráničen
evklidska geometrija
geometríja
geometrijski lik
hipêrbola
izračunal je vse kote
izračunati ploščino kvadrata
kót
kotomér
krivúlja
króg
krógla
króžnica
kvadrát
mnogokótnik
narisati kvadrat
notranji kot
obsèg
očrtana krožnica
os vrtenja
osnovni pojmi iz geometrije
ostri kot
ostrokotni trikotnik
poliéder
pólkróžnica
polmér
pravi kot
pravokótnik
pravokótnost
prémica
prostornína
prostorska geometrija
ravnílo
ravnína
risati krog s šestilom
rómb
stôžec
stóžnica
straníca
šestílo
tangénta
tetíva
točka leži na premici
trapéz
trapezna plošča
trapezoíd
trikótnik
válj
včrtana krožnica
vzporédnost
czworokąt
czworobok
linia
odcinek
deltoid
przekątna
równoboczny
geometria euklidesowa
geometria
figura geometryczna
hiperbola
obliczył wszystkie kąty
obliczyć pole kwadratu
kąt
kątomierz
krzywa
koło
kula
okrąg
kwadrat
wielokąt
narysować kwadrat
kąt wewnętrzny
obwód
okrąg opisany
oś obrotu
podstawowe pojęcia geometryczne
kąt ostry
trójkąt ostrokątny
wielościan
półokrąg
promień
kąt prosty
prostokąt
prostopadłość
prosta
objętość
stereometria
linijka
płaszczyzna
rysować cyrklem koło
romb
stożek
krzywa stożkowa
bok
cyrkiel
styczna
cięciwa
punkt leży na prostej
trapez
pole trapezu
trapezoid
trójkąt
walec
okrąg wpisany
równoległość
115
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.8 FILOZOFIA
absolutni duh
agnosticízem
antitéza
antropocentrízem
aristotelízem
ataraksíja
avguštinízem
ávtogenéza
bístvo
dúh
dúša
duševna umirjenost
dvóm
égo
eksisténca
empíričen
empirična metoda
estétika
filozóf
filozofíja
filozofírati
filozofska smer
filozófski
formalízem
hipotétičen
idéja
individualízem
ìracionalízem
jàz
kategorični imperativ
kriticízem
matêrija
metafízika
míslec
mislim, torej sem
mišljênje
načêlo
nirvána
pójem
razúm
resníca
sholástika
simból
spoznánje
stvárnost
svetovni nazor
svobôda
svobodna volja
svobodomíselnost
svobodomíslec
úm
univerzalízem
utilitarízem
utopíja
vólja
duch absolutny
agnostycyzm
antyteza
antropocentryzm
arystotelyzm
ataraksja
augustynizm
autogeneza
istota
duch
dusza
spokój ducha
wątpliwość
ego
istnienie, egzystencja
empiryczny
metoda empiryczna
estetyka
filozof
filozofia
filozofować
kierunek filozoficzny
filozoficzny
formalizm
hipotetyczny
idea
indywidualizm
irracjonalizm
ja
imperatyw kategoryczny
krytycyzm
materia
metafizyka
myśliciel
myślę, więc jestem
myślenie
zasada
nirwana
pojęcie
rozum
prawda
scholastyka
symbol
poznanie
rzeczywistość
światopogląd
wolność
wolna wola
wolnomyślicielstwo
wolnomyśliciel
umysł
uniwersalizm
utylitaryzm
utopia
wola
116
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.9 JĘZYKOZNAWSTWO
abecéda
aglutinácija
alofón
alomórf
antoním
apostróf
arhaízem
artikulácija
beséda
beseda z več pomeni
beséden
bogatiti jezik z novimi izrazi
čŕka
dati besede v narekovaj
dialékt
družina jezikov
dvópíčje
etimologíja
evfemízem
filologíja
foném
fonétika
fonologíja
fráza
frazeologíja
gibljivi akcent
grafém
homoním
idióm
idiomátika
interpúnkcija
izgovárjati
izgóvor
izgovoríti
izràz
izráziti
jêr
jêzik
jezik se razvija
jezik se spreminja
jezikoslóvje
jezikóven
jezikovne napake
klicáj
končníca
leksém
léksika
manjšálnica
materni jezik
monoftóng
monoftongizácija
morfém
morfologíja
na koncu stavka stoji vprašaj
naglàs
alfabet
aglutynacja
alofon
alomorf
antonim
apostrof
archaizm
artykulacja
słowo, wyraz
słowo wieloznaczne
słowny
wzbogacać język nowymi wyrazami
litera
ująć słowa w cudzysłów
dialekt
rodzina językowa
dwukropek
etymologia
eufemizm
filologia
fonem
fonetyka
fonologia
fraza
frazeologia
akcent ruchomy
grafem
homonim
idiom
idiomatyka
interpunkcja
wymawiać
wymowa
wymówić
wyraz
wyrazić
jer
język
język się rozwija
język się zmienia
językoznawstwo
językowy
błędy językowe
wykrzyknik
końcówka
leksem
leksyka, słownictwo
zdrobnienie
język macierzysty
monoftong
monoftongizacja
morfem
morfologia
na końcu zdania stoi pytajnik
akcent
117
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
narediti piko na koncu stavka
narekováj
neologízem
nèsklonljív
ničta končnica
oblikovati stavek
oklepáj
označiti s tremi pikami
palatalizácija
píka
pòdpíčje
pomèn
pošévnica
poudárek
poudárjati
pravopís
pravopisni slovar
premični naglas
prevajati iz slovanskih jezikov
prótipoménka
rékcija
samoglásnik
semántika
sestavljati slovar
sinoním
sintáksa/skládnja
sklanjátev
sklánjati
slovár
slovar ima sto tisoč besed
slovar tujk
soglásnik
sòpoménka
stalni naglas
stávek
stíl
stilístika
svetovni jezik
tezávrus
trípíčje
tuji jezik
univerbizácija
ustvarjati nove besede
úzus
valénca
vprašáj
vulgarízem
zadnja črka abecede
postawić kropkę na końcu zdania
cudzysłów
neologizm
nieodmienny
końcówka zerowa
utworzyć zdanie
nawias
oznaczyć trzema kropkami
palatalizacja
kropka
średnik
znaczenie
ukośnik
akcent
akcentować
ortografia
słownik ortograficzny
akcent ruchomy
tłumaczyć z języków słowiańskich
antonim
rekcja
samogłoska
semantyka
pisać słownik
synonim
składnia
odmiana
odmieniać
słownik
słownik liczy sto tysięcy haseł
słownik wyrazów obcych
spółgłoska
synonim
akcent stały
zdanie
styl
stylistyka
język światowy
tezaurus
wielokropek
język obcy
uniwerbizacja
tworzyć nowe słowa
uzus
walencja
pytajnik
wulgaryzm
ostatnia litera alfabetu
118
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.10 GRAMATYKA
besedna vrsta
brezosebna glagolska oblika
dajálnik/dátiv
deklinácija
deléžnik
deskriptivna/primerjalna gramatika
določiti zaimku spol
dovršni glagol
duál
dvojína
ednína
génitiv/ rodílnik
glágol
glagolski način
glagolski vid
glavni/vrstilni števnik
gramátika
historična gramatika
imenoválnik/ nóminativ
ínfinitiv/nèdolóčnik
interjékcija
kazalni/ vprašalni/ svojilnizaimek
konjugácija
lókativ/méstnik
mêdmet
množína
moški/ ženski/ srednji spol
nepravilni glagoli
oródnik
osébek
peti sklon
pogojni naklon
povédek
povedni naklon
povratni osebni zaimek
predikát
prêdlog
prêdmet
pretêklik
pridévnik
prihódnjik
prislòv
prislovno določilo časa/ kraja/ načina/ vzroka
samostalnik srednjega spola
sedánjik
sklòn
slóvnica
slovnične kategorije
slovnični spol
stavčni člen
subjékt
tožílnik
tŕpnik
tvórnik
velelni naklon
véznik
część mowy
bezosobowa forma czasownika
celownik
deklinacja
imiesłów
gramatyka opisowa/ konfrontatywna
określić rodzaj zaimka
czasownik dokonany
liczba podwójna
liczba podwójna
liczba pojedyncza
dopełniacz
czasownik
strona
aspekt czasownika
liczebnik główny/ porządkowy
gramatyka
gramatyka historyczna
mianownik
bezokolicznik
wykrzyknik
zaimek wskazujący/ pytający/ dzierżawczy
koniugacja
miejscownik
wykrzyknik /część mowy/
liczba mnoga
rodzaj męski/ żeński/ nijaki
czasowniki nieregularne
narzędnik
podmiot
piąty przypadek
tryb przypuszczający
orzeczenie
tryb oznajmujący
zaimek zwrotny
orzeczenie
przyimek
dopełnienie
czas przeszły
przymiotnik
czas przyszły
przysłówek
okolicznik czasu/ miejsca/ sposobu/ przyczyny
rzeczownik rodzaju nijakiego
czas teraźniejszy
przypadek
gramatyka
kategorie gramatyczne
rodzaj gramatyczny
część zdania
podmiot
biernik
strona bierna
strona czynna
tryb rozkazujący
spójnik
119
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
6.11 GENETYKA
analizirati gene
bazni par
célica
ciljanje genov
dedovánje, dédovanje
dedováti
evolúcija
gén
genétičen
genétik
genétika
genetska bolezen
genétski
genetski material
genetski zdrs
genetski zemljevid
genetsko inženirstvo
genom*
genotíp
gensko spremenjeni organizem
klon*
kloniranje*
klonirati*
kromosóm
matična celica
molékula
mutacija genov
naravni izbor
nekatere lastnosti se dedujejo
ribonukleinska kislina
ribosóm
zapisan v genih
analizować geny
para zasad
komórka
celowanie genowe
dziedziczenie
dziedziczyć
ewolucja
gen
genetyk
genetyk
genetyka
choroba genetycza
genetyczny
materiał genetyczny
dryf genetyczny
mapa genetyczna
inżynieria genetyczna
genom
genotyp
organizm zmodyfikowany genetycznie
klon
klonowanie
klonować
chromosom
komórka macierzysta
molekuła
mutacja genów
selekcja naturalna
niektóre cechy są dziedziczne
kwas rybonukleinowy
rybosom
zapisany w genach
120
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
121
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH:
1. Obročast Sončev mrk tudi nad Slovenijo
Jutri bo v Evropi, Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji mogoče opazovati obročast Sončev mrk, pri katerem se
nebo ne stemni popolnoma.
Pri obeh pojavih so Zemlja, Luna in Sonce popolnoma poravnani, vendar je Luna pri obročastem blizu
največje oddaljenosti od Zemlje. Njena ploskev tako ni dovolj velika, da bi popolnoma pokrila Sonce, zato se
vidi obroč sončne svetlobe okoli Lune.
Opazovanje tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani
Nad Slovenijo se bo mrk začel nekaj minut pred 10. uro, ob 11.15 pa bo Luna prekrila nekaj več kot 60
odstotkov Sončeve ploskve. Mrk bo trajal do 12.38. Ustvarjalno astronomsko društvo bo na Prešernovem
trgu v Ljubljani pripravilo predavanja in postavilo osem teleskopov, s katerimi bodo lahko obiskovalci
opazovali mrk.
Naslednji mrk leta bo 2006
To bo četrti kolobarjasti Sončev mrk v 21. stoletju. Naslednji popolni Sončev mrk bo 29. marca 2006, viden
pa bo v ekvatorialni zahodni Afriki, Sahari, zahodnem Sredozemlju, Turčiji in Rusiji. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
2. Znanstveniki odkrili delce, hitrejše od svetlobe
Nevtrini, delci z zelo majhno maso, lahko potujejo hitreje od svetlobe, so odkrili znanstveniki Evropskega
centra za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi.
Ta ugotovitev bi lahko zamajala enega izmed temeljnih stebrov fizike, teorijo Alberta Einsteina, da nič ne
potuje hitreje od svetlobe. Na podlagi treh let merjenj so znanstveniki ugotovili, da nevtrini na razdalji 730
kilometrov med Cernom v Ženevi v Švici in laboratorijem v Gran Sassu v Italiji potujejo 60 nanosekund
hitreje od svetlobe.
Svetlobna hitrost je končna omejitev hitrosti v vesolju in večina moderne fizike je odvisna od Einsteinove
ideje iz teorije relativnosti, da je nič ne preseže Znanstveniki so izvedli na tisoče poskusov, da bi jo izmerili
še natančnejše, in noben izmed njih ni nikoli pokazal, da bi kakšen delček potoval čez to mejo. Ereditato in
njegovi kolegi so v treh letih izvajali eksperiment, ki nakazuje, da to lahko storijo nevtrini, delci, ki jih je več
vrst in spontano prehajajo iz ene vrste v drugo.
Med izvajanjem tega poskusa so raziskovalci opazili, da so delci to pot prepotovali nekaj milijardink sekunde
hitreje kot svetloba. Potovalni čas nevtrinov so izmerili nekaj 15.000-krat in dosegli raven statistične
pomembnosti, ki v znanstvenih krogih šteje kot formalno odkritje.
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
122
3. Politična opredeljenost povezana z možgansko strukturo
Levičarji naj bi imeli bolje razvit predel možganov, povezan z odločanjem, medtem ko se "desničarski"
možgani bolje izkažejo na predelu čustvovanja.
Takšni so namreč izsledki znanstvenega poskusa, ki so ga izvedli na Inštitutu za kognitivno nevroznanost na
londonskem University Collegeu. Skupina znanstvenikov pod vodstvom nevrologa Gerainta Reesa je izbrala
90 mlajših oseb, ki so sami sebe opredelili kot "zelo liberalne" ali "zelo konservativne" ter jih podvrgla
magnetni resonanci možganov. Raziskovalci so obe opredelitvi povezali tudi z desničarstvom in
levičarstvom.
Znanstveniki trdijo, da so našli visoko korelacijo med političnim prepričanjem in debelino plasti sivih celic na
dveh možganskih predelih, t. i. amigdalo ter sprednjo cingulatno skorjo. Sprednja cingulatna skorja je
povezana s procesi odločanja, še posebej na podlagi izbire med nasprotujočimi si informacijami. Splošna
električna aktivnost na predelu je bila pri levičarjih v preseku precej višja kot pri desničarjih. Po drugi strani
pa je konzervativni oz. desničarski del testirancev prikazal povečano količino t. i. sive snovi oziroma sivih
celic na amigdali - predelu, povezanem s obdelavo čustev. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
4. Z genskim inženiringom nad komarje in mrzlico
Komarji prenašajo bolezni, ki terjajo veliko človeških žrtev, zato znanstveniki iščejo načine, kako omejiti
njihovo razmnoževanje. Dobre rezultate kaže sterilizacija.
Od maja do oktobra so raziskovalci z Oxforda na Kajmanskih otokih v naravo spuščali prve sterilizirane
samce komarjev in do avgusta se je populacija komarjev zmanjšala za 80 odstotkov.
Komarjem so odvzeli možnost reprodukcije, zato samice po parjenju ne morejo imeti potomcev. Tako želijo
skrčiti populacijo teh insektov, ki prenašajo bolezni - malarijo in na Kajmanskih otokih predvsem mrzlico
dengo. Bolezen na ljudi sicer prenesejo le samice, ki pijejo človeško kri.
Mutirani gen se ne more prenašati
Ker se želijo izgoniti negativnim vplivom uporabe kemičnih preparatov za uničevanje prevelikega števila
komarjev, raziskovalci iščejo drugačne možnosti, kako omejiti okužbe. Mutirani gen se zaradi sterilnosti
samcev ne more prenašati na potomce, zato raziskovalci zagotavljajo, da njihov poseg ne bo imel
dolgotrajnega vpliva na okolje. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
4. Odkrili Zemlji zelo podoben planet
Ameriški znanstveniki so odkrili planet zunaj našega osončja, ki bi bil lahko primeren za življenje, razmere na
njem so relativno podobne Zemlji: podobna gravitacija, velika možnost vode.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je v sredo sporočila, da so astronomi univerze v Kaliforniji odkrili planet,
na površju katerega bi bila lahko tekoča voda. Planet, ki so ga poimenovali Gliese 581g, je precej podoben
Zemlji. Ugotovitve o novem planetu so bile objavljene v reviji Astrophysical Journal, v sredo pa jih je objavil
sklad National Science Foundation.
Planet kroži okoli zvezde Gliese 581, ki je 20 svetlobnih let oddaljena od Zemlje in leži v ozvezdju tehtnice.
Zvezdo obkroži v 37 dneh in leži v pasu, ki omogoča obstoj tekoče vode, kar bi bilo primerno za razvoj
življenja. Je okoli od 20 do 40 odstotkov večji od Zemlje, njegova masa pa je enaka od tri- do štirikratni masi
Zemlje. Povprečna temperatura na verjetno skalnatem površju je od 31 do 12 stopinj pod ničlo, vendar pa bi
dejanske temperature lahko segale od izredno visokih na strani, ki je obrnjena proti zvezdi, do izredno nizkih
na senčni strani, je povedal eden izmed odkriteljev Steven Vogt z univerze Kalifornija v Santa Cruzu.
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
123
5. Za še več idej, ki spreminjajo svet ...
Po besedah direktorja Slovenske znanstvene fundacije Edvarda Kobala je njihov cilj predstaviti znanost in
raziskovalce različnim starostnim skupinam. V Cankarjevem domu bodo lahko tako obiskovalci znanost
spoznavali na različnih predavanjih, delavnicah, dogodkih, simpozijih in v eksperimentalnih laboratorijih. Pri
večini dejavnosti je mogoče tudi dejavno sodelovanje pri eksperimentiranju, merjenju ali določanju
uporabnosti določenega znanstvenega rezultata ali ugotovitve.
Letošnji festival so si po Kobalovih besedah zamislili kot raziskovalno postajo za ideje. Sestavljalo jo bo pet
laboratorijev, in sicer laboratorij idej, laboratorij eksperimentov, laboratorij meritev in laboratorij novih
izdelkov. Letošnja zanimiva novost je laboratorij znanosti v kulinariki, kjer bo na zanimiv način znanost
povezana s pripravo hrane in pijače.
Vsak festivalski dan je posvečen enemu od velikih raziskovalcev slovenskega prostora. Prvi dan je posvečen
izjemnemu proučevalcu jezikov in piscu prve znanstvene slovnice slovenskega jezika Jerneju Kopitarju.
Sreda bo potekala v znamenju Ivana Bolleta, proučevalca gojenja sviloprejk, rastlinskih bolezni in
škodljivcev, četrtek pa so posvetili pionirki medicinske mikrobiologije in parazitologije na Slovenskem Milici
Valentinčič - Petrović. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
6. Nobelova nagrada za najtanjšo in najmočnejšo snov
Nobelovo nagrado za fiziko si znanstvenika z ruskimi koreninami Andre Geim in Kostja Novoselov delita za
odkritje proizvodnega procesa, ki dokazuje, da bi lahko grafen nadomestil silicij pri pripravi elektronskih
naprav.
Znanstvenika z britanske univerze v Manchestru sta pionirja pri raziskovanju dvodimenzionalnega
ogljikovega kristala grafena, ki je v debelini atoma. Je najtanjša in najmočnejša poznana snov, ki je skoraj
popolnoma prozorna. Zanj je značilna tudi dobra električna in toplotna prevodnost, prav tako je popolnoma
neprepusten za pline.
Grafen se trenutno uporablja predvsem v raziskovalne namene, za raziskovanje osnovnih kvantnih pojavov,
do katerih pride, če so elektroni ujeti v dvodimenzionalno tanko plast. Material ima številne zanimive
lastnosti, ki bi v prihodnje lahko vodile v različne aplikacije. Ima dobre mehanske lastnosti (se ne pretrga),
zato bi bil koristen kot konstrukcijski material za ojačitve in podobno. Pod določenimi pogoji dobro prevaja
elektriko, zato bi bil uporaben kot električni vodnik v elektroniki. Obenem dobro prevaja toploto, njegova
površina pa je občutljiva na prisotnost plinov, zato bi bil uporaben kot detektor za pline.
(ŹRÓDŁO: 24ur.com)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7. TECHNIKA
7.1 BUDOWNICTWO
ápno
armírati
betón
betonírati
betónski
betonski mešalnik
cemènt
cemênten
cementírati
cementno mleko
dogradíti
gasiti apno
geodét
grádben
gradbeni materiali
grádbenik
grádbeniški
grádbeništvo
gradbeno dovoljenje
gradbeno podjetje
gradbíšče
gradíti
inženír
izgradíti
izolácija
izvajálec
lés
lésen
léstev
léstvica
málta
méšati
mineralna vola
nosilna konstrukcija
omet je še svež
omet odpada/ poka/ se kruši
ometávati/ometáti
oródje
pések
plôšča
prekríti
prigradíti
prisloniti lestev na zid
projektírati
vreča cementa
vrtalni stroj
vŕtati
zgradíti
zíd
zidarsko kladivo
zídati
zídec/zídek
wapno
zbroić
beton
betonować
betonowy
betoniarka
cement
cementowy
cementować
mleko cementowe
dokończyć budować
gasić wapno
geodeta
budowlany
materiały budowlane
budowlaniec
budowlany
budownictwo
pozwolenie na budowę
przedsiębiorstwo budowlane
plac budowy
budować
inżynier
wybudować
izolacja
wykonawca
drewno
drewniany
drabina
drabinka
zaprawa
mieszać
wełna mineralna
konstrukcja nośna
tynk jest jeszcze świeży
tynk odpada/ pęka/ kruszy się
tynkować/ otynkować
narzędzie
piasek
płyta
pokryć
dobudować
przystawić drabinę do muru
projektować
worek cementu
wiertarka
wiercić
wybudować
1. ściana 2. mur
młotek murarski
murować
murek
124
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.2 KOMPUTER
brálnik kartic
číp
čitalec kartic
diskéta
disketna enota
dvojedrni procesor
grafična kartica
hardver
izključiti računalnik
laserski tiskalnik
matična plošča
mikrofón
míška
mónitor
mrežna kartica
napajálnik
natisniti na tiskalniku
ohíšje
optična enota
optični čitalec
osnovna plošča
prenosni računalnik
prenôsnik
pritisniti tipko
procésor
računálnik
spletna kamera
spominjski ključ
spominski modul
tablični računalnik
típka
tipkóvnica
tiskálnik
trdi disk
tv tunner
večfunkcijska naprava
vključiti računalnik
zaslòn
zvočna kartica
zvóčnik
czytnik kart
chip
czytnik kart
dyskietka
stacja dyskietek
procesor dwurdzeniowy
karta graficzna
hardware
wyłączyć komputer
drukarka laserowa
płyta główna
mikrofon
mysz
monitor
karta sieciowa
zasilacz
wydrukować na drukarce
obudowa
czytnik optyczny (DVD)
skaner
płyta główna
laptop
laptop
nacisnąć klawisz
procesor
komputer
kamera internetowa
pendrive
moduł pamięci
tablet
klawisz
klawiatura
drukarka
dysk twardy
tuner telewizyjny
urządzenie wielofunkcyjne
włączyć komputer
ekran
karta dźwiękowa
głośnik
125
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.3 INTERNET
áfna
avtentifikacija*
brati elektronsko pošto
brezžično omrežje
brskalnik*
dostòp
družabno omrežje
družinski filter
elektronska pošta
gêslo
heker*
internet*
iskálnik
medmrežje*
nadbesedilo
nakupovati preko interneta
naslòv
nezaželena pošta
odjemanje*
omréžje
omrežna plast
omrežni protokol
podatkovni paket
portál
poslati mail
povezáva
pripónka
proxy strežnik
splèt
spletna stran
spletna trgovina
uporabljati internet
uporábnica
uporábnik
uporabniško ime
vdirálec
vdòr
virtualni svet
vsebína
zasébnost
małpa (znak @)
autoryzacja
czytać pocztę elektroniczną
sieć bezprzewodowa
przeglądarka internetowa
dostęp
portal społecznościowy
filtr rodzinny
poczta elektroniczna
hasło
haker
internet
wyszukiwarka
internet
hipertekst
kupować przez internet
adres
spam
pobieranie, download
sieć
warstwa sieciowa
protokół sieciowy
pakiet danych
portal
wysłać mail
odnośnik, link
załącznik
serwer proxy
internet, sieć
strona internetowa
sklep internetowy
korzystać z internetu
użytkowniczka
użytkownik
nazwa użytkownika, login
haker, cracker
włamanie /np. na stronę internetową/
wirtualny świat
zawartość
prywatność
126
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.4 OPROGRAMOWANIE
administrátor
algorítem
brezizgubna kompresija
brísati
črkovalnik
datotečni format
datotéka
grafični program
hrôšč
izbrísati
izmenjava datotek
izvorna koda
klik*
licénca
obdelava fotografij
odjemalec za FTP
operacijski sistem
optično prepoznavanje znakov
pirát
pirátski
pirátstvo
pisarniški paket
podatkovna baza
požarni zid
predvajalnik*
prevajálnik
prográm
programêr
programírati
programska oprema
programski paket
protivirusna zaščita
prva verzija
računalniški virus
sistemska datoteka
softver
trojanski konj
uporabniški profil
uporabniški vmesnik
upravitelj datotek
urejevalnik besedila
varnostna kopija
zbirni jezik
zbrísati
administrator
algorytm
kompresja bezstratowa
kasować, usuwać
korektor pisowni
format pliku
plik
program graficzny
bug, błąd w programie
skasować, usunąć
wymiana plików
kod źródłowy
kliknięcie
licencja
obróbka fotografii
klient FTP
system operacyjny
OCR
pirat
piracki
piractwo
pakiet biurowy
baza danych
firewall
odtwarzacz
kompilator
program
programista
programować, zaprogramować
oprogramowanie
pakiet programów
ochrona antywirusowa
pierwsza wersja
wirus komputerowy
plik systemowy
software, oprogramowanie
koń trojański
profil użytkownika
interfejs użytkownika
menedżer plików
edytor tekstu
kopia bezpieczeństwa
assembler
skasować, usunąć
127
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.5 PRZEMYSŁ
avtomatizácija
cementárna
cinkárna
cukrárna
dìm
dímniček
dímnik
dímnikarček
elektrárna
indrustrijska proizvodnja
industríja
industríjski
industrijski izdelki
iz dimnika se vali gost dim
izdélek
izdelováti
jeklár
jeklárna
jeklarska industrija
jeklárstvo
jeklén
jêklo
kávčuk
kemična tovarna
kemijska industrija
koksárna
lahka industrija
livárna
livarna zvonov
metalurgíja
predeláva
predelovanje kovin
premogóvnik
proizvajálec
proizvájati
rja razjeda železo
rudár
rudarji so nakopali tisoč ton premoga
rudárski
rudárstvo
rudnik cinka/ svinca/ zlata
sintetični kavčuk
spustiti se v rudnik
stêklo
stranski proizvod
stròj
surovína
težka industrija
težko rudarsko delo
toplárna
tovarna strojev
tovarna zmanjšuje proizvodnjo
turbína
zastareli stroji
želézo
žerjàv
automatyzacja
cementownia
cynkownia
cukrownia
dym
kominek
komin
kominek
elektrownia
produkcja przemysłowa
przemysł
przemysłowy
produkty przemysłowe
z komina wydobywa się gęsty dym
produkt
produkować
hutnik
stalownia
przemysł hutniczy
hutnictwo (stali)
stalowy
stal
kauczuk
zakłady chemiczne
przemysł chemiczny
koksownia
przemysł lekki
odlewnia
odlewnia dzwonów
metalurgia
1. obróbka 2. przetwórstwo
obróbka metali
kopalnia
producent
produkować
rdza zżera żelazo
górnik
górnicy wykopali tysiąc ton węgla
górniczy
górnictwo
kopalnia cynku/ ołowiu/ złota
kauczuk syntetyczny
zjechać do kopalni
szkło
produkt uboczny
maszyna
surowiec
przemysł ciężki
ciężka praca górników
ciepłownia
fabryka maszyn
fabryka zmniejsza produkcję
turbina
przestarzałe maszyny
żelazo
żuraw /dźwig/
128
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.6 ELEKTROTECHNIKA
admitanca*
ampêr
amplitúda
anóda
anóden
anodna dušilka
dieléktričen
dieléktrik
dióda
dušílka
dvópólen
eléktričar
eléktričen
električna energija
električni naboj
električni potencial
električni tok
električno omrežje
električno polje
eléktromagnéten
elektrónik
elektrónika
eléktrotéhničen
eléktrotéhnika
eléktrotéhniški
emítor
ênopólen
enosmerni tok
fáza
fazna napetost
generátor
impedánca
indúkcija
izmenični tok
izolátor
kábel
kapacitívnost
katóda
Kirchoffova izreka
kondenzátor
kondenzátorski
kovine so dobri prevodniki
kratki stik
magnetni moment
magnetni pretok
medfazna napetost
meriti v amperih
nabòj
napétost
napetost narašča
napétosten
negativni naboj
nizkonapétosten
Ohmov zakon
ojačeválnik
admitancja
amper
amplituda
anoda
anodowy
cewka anodowa
dielektryczny
dielektryk
dioda
cewka
dwubiegunowy
elektryk
elektryczny
energia elektryczna
ładunek elektryczny
potencjał elektryczny
prąd elektryczny
sieć elektryczna
pole elektryczne
elektromagnetyczny
elektronik
elektronika
elektrotechniczny
elektrotechnika
elektrotechniczny
emiter
jednobiegunowy
prąd stały
faza
napięcie fazowe
generator
impedancja
indukcja
prąd przemienny
izolator
kabel
pojemność elektryczna
katoda
prawo Kirchoffa
kondensator
kondensatorowy
metale są dobrymi przewodnikami
zwarcie
moment magnetyczny
strumień magnetyczny
napięcie międzyfazowe
mierzyć w amperach
ładunek
napięcie
napięcie rośnie
napięciowy lub dotyczący napięcia
ładunek negatywny
nisknapięciowy
prawo Ohma
wzmacniacz
129
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pólprevódnik
pólprevódniški
pozitivni naboj
prevódnik
prevódnost
stikálo
súperprevódnost
tiristor*
tokokróg
transformátor
tranzístor
tranzístorski
triak*
tuljáva
upòr
upórnost
valovánje
varistor*
varoválka
varovalka je pregorela
vólt
vóltméter
zamenjati žarnico
žárnica
žarnica sveti
półprzewodnik
półprzewodnikowy
ładunek pozytywny
przewodnik
konduktywność
łącznik
superprzewodnictwo
tyrystor
obwód elektryczny
transformator
tranzystor
tranzystorowy
triak
cewka
opór, rezystancja
rezystancja
falowanie
warystor
bezpiecznik
bezpiecznik się spalił
wolt
woltomierz
wymienić żarówkę
żarówka
żarówka świeci
130
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.7 ENERGETYKA
bencín
bíomása
bioplin
cistêrna
črni premog
dobavljati plin
elektrárna
energétičen
energétik
energétika
energetska politika
energetska učinkovitost
energétski
fosilno gorivo
geotermična elektrarna
gorívo
hídroelektrárna
iskanje novih energetskih virov
jedrska elektrana
kòks
kurilna sezona
kurilno olje
kuríti
mazút
náfta
naftna ploščad
naftovòd
napeljati plin
nova elektrarna že obratuje
obnovljiva energija
ogrévanje
plačati račun za plin
plín
plin uhaja
plínar
plinárna
plinárniški
plinovòd
plinska družba
plinski terminal
plinski trg
pogòn
prekiniti dobavo plina
pridobivati koks
rafinerija nafte
reáktor
reáktorski
rjavi premog
sončna energija
têrmoelektrárna
turbína
vir energije
vodna energija
vrtína
začela se je kurilna sezona
zemeljski plin
benzyna
biomasa
biogaz
cysterna
węgiel kamienny
dostarczać gaz
elektrownia
energetyczny
energetyk
energetyka
polityka energetyczna
efektywność energetyczna
energetyczny
paliwo kopalne
elektrownia geotermalna
paliwo
elektrownia wodna
poszukiwanie nowych źródeł energii
elektrownia atomowa/jądrowa
koks
sezon grzewczy
olej opałowy
ogrzewać
mazut
ropa
platforma naftowa
ropociąg
podłączyć gaz
nowa elektrownia już działa
energia odnawialna
ogrzewanie
płacić rachunek za gaz
gaz
gaz się ulatnia
gazownik
gazownia
gazowniczy
gazociąg
koncern naftowy
terminal gazowy
rynek gazowy
napęd
przerwać dostawy gazu
wydobywać koks
rafineria ropy
reaktor
reaktorowy
węgiel brunatny
energia słoneczna
elektrownia cieplna
turbina
źródło energii
energia wodna
odwiert
rozpoczął się sezon grzewczy
gaz ziemny
131
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
7.8 SAMOCHÓD
akumulátor
alternátor
armaturna plošča
avtomatski menjalnik
avtomobil ima štiri hitrosti
bàt
blátnik
brisálec
črpalka za gorivo
gókárt
hitróst
hladílnik
húpa
húpati
izpustiti zrak iz zračnice
izpušna cev
karburátor
karoseríja
letna pnevmatika
mática
meglénka
menjálnik
menjati hitrost
merilnik hitrosti
moč motorja
motór
motórček
napolniti zračnico
natočiti poln tank
obútev
odbijáč
odbójnik
ogledálo
ólje
olje pušča
oljna črpalka
oljni filter
pálica
pedal za plin
pedal za sklopko
pnevmátika
pokròv
pokvaril se je motor
poraba goriva
potegniti zavoro
pozicijske luči
predrerti zračnico
prestavna ročica
pritisniti na hupo
pritisniti na zavoro
prtljážnik
rezervno kolo
ročna zavora
smerokàz
strešno okno
akumulator
alternator
tablica rozdzielcza
automatyczna skrzynia biegów
samochód ma cztery biegi
tłok
błotnik
wycieraczka
pompa paliwowa
gokart
1. prędkość 2. bieg
chłodnica
klakson
trąbić
wypuścić powietrze z opony
rura wydechowa
gaźnik
karoseria
opona letnia
nakrętka
światło przeciwmgielne
skrzynia biegów
zmieniać bieg
prędkościomierz
moc silnika
silnik
silniczek
napompować oponę
zatankować do pełna
ogumienie
zderzak
zderzak
lusterko
olej
olej wycieka
pompa olejowa
filtr oleju
drążek
pedał gazu
pedał sprzęgła
opona
maska
silnik się zepsuł
zużycie paliwa
zaciągnąć hamulec
światła postojowe
przebić oponę
dźwignia zmiany biegów
nacisnąć klakson
nacisnąć hamulec
bagażnik
koło zapasowe
hamulec ręczny
1. drogowskaz 2. kierunkowskaz
szyberdach
132
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
uplinjáč
varnostni pas
vetrobransko steklo
volán
voznik je vključil levi smerokaz
vráta
vzmét
vzvratno ogledalo
vžigalna svečka
zadnja šipa
zadnje luči
zahúpati
zamenjati kolo
zavóra
zavorne luči
zavorni pedal
zimska pnevmatika
zračni filter
zráčnica
zračnica je počila
žaromèt
gaźnik
pas bezpieczeństwa
przednia szyba
kierownica
kierowca włączył lewy kierunkowskaz
drzwi
resor
lusterko wsteczne
świeca zapłonowa
tylna szyba
światła tylne
zatrąbić
zmienić koło
hamulec
światła stopu
pedał hamulca
opona zimowa
filtr powietrza
opona
złapałem gumę
reflektor
133
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
134
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH
1. Intelov velik korak k uporabi tridimenzionalnih tranzistorjev
Ameriški izdelovalec čipov Intel je napovedal prelomen korak v razvoju tranzistorjev, saj bodo v
proizvodnji uporabili tranzistorje, ki temeljijo na tridimenzionalni strukturi.
Intel bo tridimenzionalno zasnovo tranzistorjev, ki nosijo ime tri-gate in so bili predstavljeni leta 2002, prvič
vključil v 22-nanometrski čip z razvojnim imenom ivy bridge. Na platformi ivy bridge bodo temeljili procesorji
intel core.
Višja zmogljivost, manj porabe
Tridimenzionalni tranzistor je pomemben korak naprej od dvodimenzionalne strukture tranzistorja, saj čipom
tri-gate omogočajo delovanje pri nižji napetosti in zagotavljajo nižje izgube ter v primerjavi s prejšnjimi
najsodobnejšimi tranzistorji zagotavljajo višjo zmogljivost in izboljšano energijsko učinkovitost. Tako 22nanometrski tridimenzionalni tranzistorji tri-gate pri nizki napetosti zagotavljajo do 37 odstotkov višjo
zmogljivost kot 32-nanometrski dvodimenzionalni tranzistorji. Poleg tega novi tranzistorji v primerjavi z
dvodimenzionalnimi tranzistorji na 32-nanometrskih čipih pri enaki zmogljivosti porabijo za polovico manj
energije. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
2. Slovenski superračunalnik med najhitrejše na svetu
Računalnik, ki sta ga skupaj zgradila primorsko podjetje Arctur in IBM, bo precej prispeval k hitrejšemu
raziskovalnemu delu in pocenitvi stroškov razvoja visokotehnoloških izdelkov v gospodarskih panogah ter na
znanstvenih področjih, na katerih se raziskovalnega dela brez tako zmogljivih sistemov ne da opravljati.
Arctur je v Slovenijo pripeljal tudi novo storitev, superračunalništvo v oblaku (ang. high performance cloud
computing), ki bo omogočala, da bodo zahtevne numerične simulacije, ki so bile do zdaj dostopne le
največjim podjetjem, prek spleta na voljo tudi manjšim razvojno naravnanim podjetjem. Prek računalništva v
oblaku se lahko izdeluje prototipe izdelkov, simulira naravne pojave, obdelava podatkov pa bo bistveno
hitrejša kot do zdaj. Računalnik bo sposoben opraviti okoli 10 trilijonov izračunov na sekundo (rpeak
teraflopi), v prihodnosti pa naj bi zmogljivost narasla na 25 teraflopov. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
3. Evoque je novi range rover
Avtomobil, ki je so ga leta 2009 napovedali s trivratnim konceptom LRX, se je skoraj nespremenjen udejanil
v proizvodni obliki; dolg je 435 cm, temu pa so dodali tudi petvratno izvedenko, ki je za centimeter daljša.
Evoque poleg atraktivne zunanje pojave tudi v notranjosti deluje privlačno in kvalitetno. V trivratni izvedbi
druga klop ni posebej prijazna za visoke potnike, utesnjenosti pa je kljub vsemu precej manj v petvratni
varianti.
Evoque je dosegljiv bodisi z 2,2-litrskim dizelskim motorjem v dveh izvedbah moči (110 kW in 140 kW) ali pa
s popolnoma novim 2,0-litrskim bencinskim motorjem (176 kW). Model ima večinoma štirikolesni pogon,
šibkejšo izvedenko dizla pa bo mogoče naročiti tudi s pogonom na sprednji kolesi. To bo tudi najcenejša
možnost, za katero bo z osnovnim, a precej bogatim paketom opreme potrebno plačati 33 tisoč (kupe)
oziroma 34 tisoč (5 vrat) evrov. S štirikolesnim pogonom in šibkejšim dizlom bo stal stal vsaj 36 (5 vrat)
oziroma 37 (kupe) tisočakov, najdražji pa je izvedenka z bencinskim motorjem, ki ima vselej štirikolesni
pogon, cena pa znaša vsaj 44 (5 vrat) oziroma 45 (kupe) tisoč evrov. Letos naj bi za evoqua pri nas našli 35,
prihodnje leto pa 85 kupcev. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8. BIZNES
8.1 PIENIĄDZE
bánkovec
bankrót
bankrotêr
bankrotírati
bankrótstvo
bogàt
bogatáš/ bogatášinja
bogatéti
bogatíja
denar je sveta vladar
dolg se je iz leta v leto večal
dolžník
ena najbogatejših žensk na svetu
finančni problemi
imeti vse
izposoditi si denar
izposojati denar
lahko uspe vsakemu
lahko vsak postane milijonar
milijardêr
mogótec
múltimilijonár
nahraníti
ne zna varčevati
nimam denarja na računu
obogatíti
ostati brez vsega
padec vrednosti britanskega funta
poplačati dolgove
posojílo
posojilodajálec
posojilojemálec
prazna denarnica
réven
reven kot cerkvena miš
rúbežnik
siromák
spominski kovanec
šop bankovcev
to je velikanska vsota
úpnik
varčevati pri hrani
varčevati z denarjem
varčevati za avtomobil
vse življenje je bil siromak
vzeti bankovec iz obtoka
vzeti posojilo
z denarjem se ni postavljal
zadolženost se veča
zarubiti premoženje
zategovanje pasu
zelo je bogata
živel je siromašno
banknot
bankructwo, bankrut
bankrut /o człowieku/
bankrutować, zbankrutować
bankructwo
bogaty
bogacz/ bogaczka
bogacić się
bogactwo
pieniądz rządzi światem
jego dług z roku na rok się powiększał
dłużnik
jedna z najbogatszych kobiet na świecie
problemy finansowe
mieć wszystko
pożyczyć pieniądze
pożyczać pieniądze
każdemu może się udać
każdy może zostać milionerem
miliarder
magnat
multimilioner
zaoszczędzić
nie umie oszczędzać
nie mam pieniędzy na koncie
wzbogacić się
zostać bez niczego
spadek wartości funta brytyjskiego
spłacić długi
pożyczka
pożyczkodawca
pożyczkobiorca
pusty portfel
biedny
biedny jak mysz kościelna
komornik
biedak
moneta pamiątkowa
plik banknotów
to ogromna kwota
wierzyciel
oszczędzać na żywności
oszczędzać pieniądze
oszczędzać na samochód
przez całe życie był biedakiem
wycofać banknot z obiegu
wziąć pożyczkę
nie afiszował się pieniędzmi/bogactwem
zadłużenie rośnie
zająć majątek
zaciskanie pasa
jest bardzo bogata
żył w biedzie
135
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
136
8.2 BANKOWOŚĆ
bančni avtomat
bančni izpisek
brezgotovínski
brezobrésten
brezplačen dvig na vseh bankomatih
ček brez kritja
debetna kartica
dvigniti gotovino
efektivna obrestna mera
elektronski podpis
elektronsko/ spletno bančništvo
hipotéka
hipotekarni /stanovanjski/ potrošniški kredit
izdajatelj čeka
izdati menico
jemati kredite
kapitalizirati/ zaračunati obresti
kredít
kreditírati
kreditna kartica/ kreditna pogodba/ kreditna politika
kreditna sposobnost
kreditno posredovanje
kreditodajalec*
kreditojemálec
meníca
menjalni tečaj
menjálnica
negotovinska transakcija
obremeniti s hipoteko
obresti naraščajo/ znašajo toliko in toliko
obrestna mera
obrestovánje
odplačal je ves kredit
odplačilna doba
odplačilni načrt
odprtje/ zaprtje računa
ôkence
osebni/ študentski/ varčevalni račun
plačilna kartica
plačilna obveznost/ plačilna transakcija
plačilni instrument
pològ
položiti na račun
pôrok
poslovna enota
potovalni ček
provizíja, provízija
račun na vpogled
spremenljiva obrestna mera
stanovanjski kredit
številka računa
trezór
unovčiti ček
vezana vloga
vodenje računa
bankomat
wyciąg z konta
bezgotówkowy
bezodsetkowy
bezpłatna wypłata we wszystkich bankomatach
czek bez pokrycia
karta debetowa
podjąć gotówkę
efektywna stopa procentowa
podpis elektroniczny
bankowość internetowa
hipoteka
kredyt hipoteczny/ mieszkaniowy/ konsumencki
wystawca czeku
wystawić weksel
zaciągać kredyty
kapitalizować/ naliczać odsetki
kredyt
kredytować
karta kredytowa/ umowa kredytowa/ polityka kredytowa
zdolność kredytowa
pośrednictwo kredytowe
kredytodawca
kredytobiorca
weksel
kurs wymiany
kantor
transakcja bezgotówkowa
obciążyć hipoteką
odsetki rosną/ wynoszą tyle i tyle
stopa procentowa
oprocentowanie
spłacił cały kredyt
okres spłaty
plan spłaty
założenie/ likwidacja konta
okienko
konto osobiste, bieżące/ studenckie/ oszczędnościowe
karta płatnicza
zobowiązanie płatnicze/ transakcja płatnicza
instrument płatniczy
wpłata, wkład
wpłacić na konto
żyrant, poręczyciel
oddział, filia
czek podróżny
prowizja
rachunek awista
zmienna stopa procentowa
kredyt mieszkaniowy
numer konta
sejf
zrealizować czek
lokata terminowa
prowadzenie konta
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.3 GOSPODARKA
biti prost davka
boriti se proti brezposelnosti
brezpôselnost
bruto domači proizvod
cene rastejo iz dneva v dan
dávčen
davčna napoved/prijava
davčna oaza
davčna obveznost
davčna številka
davčna tajnost
davčna utaja
davčni postopek
davčni zavezanec
dávek
davek na dodano vrednost
davek na nepremičnine
davek na obresti
davkaríja
davkoplačeválec
deflácija
deflacija je povzročila padanje cen
devalvácija
dolžniška kriza
država v razvoju
državni proračun
enoodstotna inflacija
cene hrane so čedalje višje
gospodarski kazalnik
gospodarsko sodelovanje
gospodárstvo
híperinflácija
iberalizirati trg
industrijska proizvodnja
inflácija
izhod iz krize
izogniti se krizi
javna infrastruktura
javni dolg
konkurenca je prepovedana
konkurenčnost
kreditna ocena
Mednarodni denarni sklad
naložiti davek
ni treba plačati nobenega davka
obdavčítev
obdávčiti
območje evra
odstotna točka
okrévanje
olajšava za otroka
papirnati tiger
pobirati davke
ponúdba
poslabšanje situacije
być zwolnionym od/z podatku
walczyć z bezrobociem
bezrobocie
produkt narodowy brutto
ceny rosną z dnia na dzień
podatkowy
zeznanie podatkowe
oaza podatkowa
obowiązek podatkowy
numer identyfikacji podatkowej
tajemnica skarbowa
oszustwo podatkowe
postępowanie podatkowe
podatnik
podatek
podatek od wartości dodanej
podatek od nieruchomości
podatek od odsetek
skarbówka
podatnik
deflacja
deflacja spowodowała spadek cen
dewaluacja
kryzys zadłużenia
państwo rozwijające się
budżet państwa
jednoprocentowa inflacja
ceny żywności są coraz wyższe
wskaźnik gospodarczy
współpraca gospodarcza
gospodarka
hiperinflacja
(z)liberalizować rynek
produkcja przemysłowa
inflacja
wyjście z kryzysu
uniknąć kryzysu
infrastruktura publiczna
dług publiczny
konkurencja jest zakazana
konkurencyjność
rating kredytowy
Międzynarodowy Fundusz Walutowy
nałożyć podatek
nie trzeba płacić żadnego podatku
opodatkowanie
opodatkować
strefa euro
punkt procentowy
ożywienie
ulga na dziecko
papierowy tygrys
pobierać podatki
1. oferta 2. podaż
pogorszenie sytuacji
137
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
potróšnik
potróšnja
povpraševánje
povprečna plača
prehodno obdobje
prihod sprememb
prijáviti
proizvodnja dobrin
proračún
proračunska luknja
proračúnski
proračunski primanjkljaj
proračunsko leto
rast brezposelnosti
recesíja
refórma
rekordna inflacija
siva cona
statistični podatki
stopnja brezposelnosti
svetovno gospodarsvo
umiriti trge
uvesti nov davek
v času krize
vzpostaviti sodelovanje
za denar davkoplačevalcev
znižati davke
zunanji dolg
konsument
konsumpcja
popyt
średnia płaca
okres przejściowy
nadejście zmian
zgłosić
produkcja dóbr
budżet
dziura budżetowa
budżetowy
deficyt budżetowy
rok budżetowy
wzrost bezrobocia
recesja
reforma
rekordowa inflacja
szara strefa
dane statystyczne
stopa bezrobocia
światowa gospodarka
uspokoić rynki
wprowadzić nowy podatek
w czasie kryzysu
nawiązać współpracę
za pieniądze podatników
obniżyć podatki
dług zagraniczny
138
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.4 GIEŁDA
bikovski trend/trg
bórza
bórzen
borzni indeks
borzni posrednik
borzni promet
borzni sestanek
borznoposredniška družba
broker*
délnica
igrati na borzi
investicijski sklad
investírati
investítor
javna ponudba
kotacija*
kotirati
kratka prodaj
medvedji trg
obvéznica
obvezniški trg
panika na borzah
parkét
portfélj
prihajati na borzo
prodaja na kratko
prodajati delnice
skupina špekulantov
špekulácija
špekulánt
tečaji delnic
tečaji padajo
trg kapitala
trgovánje
tuje borze beležijo padce
vlagátelj
vlágati
vrednost delnic je padala in rastla
vrednostni papir
zaključni tečaj
zvonec je oznanil konec trgovanja
rynek byka, hossa
giełda
giełdowy
indeks giełdowy
makler
obrót giełdowy
sesja
dom maklerski
makler
akcja
grać na giełdzie
fundusz inwestycyjny
inwestować, zainwestować
inwestor
oferta publiczna
notowanie
1. notować 2. być notowanym
krótka sprzedaż
rynek niedźwiedzia, bessa
obligacja
rynek obligacji
panika na giełdach
parkiet
portfolio
wchodzić na giełdę
krótka sprzedaż /rodzaj spekulacji/
sprzedawać akcje
grupa spekulantów
spekulacja
spekulant
kursy akcji
akcje spadają
rynek kapitałowy
sesja
zagraniczne giełdy notują spadki
inwestor
inwestować
wartość akcji spadała i rosła
papier wartościowy
kurs zamknięcia
dzwonek ogłosił koniec sesji
139
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.5 HANDEL
ákcija
ávkcija
blagó
blagovna znamka
brezpláčen
carína
carinski zakonik
cena na debelo
cena na drobno
certifikát
črni trg
dati kaj v prodajo
dati na trg
diskontna prodajalna
dobáva
dobavítelj
dobáviti
dobávljati
dobavni pogoji
dobil je kupca za...
formálnost
formalnosti so trajale izredno dolgo
hitra dobava
izdélek
izkupiček dražbe
izpolniti naročilo
izvòz
izvoz narašča
izvózen
izvozíti
izvóznik
izvozno blago
javna dražba
kakovost izdelkov
kdo bo ponudil več
konjunktúra
konkurénca
konkurenca je ogromna
konkurénčen
kúpec
kupíti
kupuje pri konkurenci
maloprodája
monopól
monopolíst
monopolizírati
nakupna odločitev
naročílo
naročíti
naročiti po telefonu
ničesar ne znamo prodati
njegova ponudba je zelo vabljiva
obvladati trg
odkloniti ponudbo
odprodája
omejiti izvoz
promocja
aukcja
towar
znak towarowy
bezpłatny
cło
kodeks celny
cena hurtowa
cena detaliczna
certyfikat
czarny rynek
wystawić coś na sprzedaż
wprowadzić na rynek
dyskont
dostawa
dostawca
dostarczyć
dostarczać
warunki dostawy
znalazł kupca na...
formalność
formalności trwały wyjątkowo długo
szybka dostawa
produkt
dochód z licytacji
zrealizować zamówienie
eksport
eksport rośnie
eksportowy
eksportować
eksporter
towar eksportowy
licytacja publiczna
jakość produktów
kto da więcej
koniunktura
konkurencja
konkurencja jest ogromna
konkurencyjny
kupiec
kupić
kupuje u konkurencji
sprzedaż detaliczna
monopol
monopolista
monopolizować, zmonopolizować
decyzja zakupowa
zamówienie, zlecenie
zamówić, zlecić
zamówić przez telefon
niczego nie potrafimy sprzedać
jej oferta jest bardzo atrakcyjna
kontrolować rynek
odrzucić ofertę
odsprzedaż
ograniczyć eksport
140
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
osvojiti trg
pólizdélek
ponúdba
ponújati
popúst
povpraševanje presega ponudbo
prèdprodája
preseči načrtovani promet
prodája
prodaja na debelo
prodaja na drobno
prodaja se je povečala
prodaja z visokim popustom
prodajálec
prodajálka
prodájanje
prodájati
prodajati po konkurenčnih cenah
prodajati z dobičkom
prodati po nižji ceni
proizvòd
promèt
rok dobave je potekel
sprejeti ponudbo
svobodni/prosti trg
tŕg
trgóvec
trgovinska bilanca
trgovinska vojna
tŕžen
tržna cena
tržna niša
tržne zakonitosti
uvòz
uvozíti
uvóznik
varstvo konkurence
večina izdelkov gre v izvoz
veleprodája
vzeti iz prometa
zakon ponudbe in povpraševanja
zaščitna carina
znižati ceno
zunanji trg
zvišati ceno
podbić rynek
półprodukt
1. oferta 2. podaż
oferować
rabat, upust
popyt przekracza podaż
przedsprzedaż
przekroczyć planowany obrót
sprzedaż
sprzedaż hurtowa
sprzedaż detaliczna
sprzedaż wzrosła
sprzedaż z wysokim rabatem
sprzedawca
sprzedawczyni
sprzedawanie
sprzedawać
sprzedawać po konkurencyjnych cenach
sprzedawać z zyskiem
sprzedać po niższej cenie
produkt
obrót
termin dostawy minął
przyjąć ofertę
wolny rynek
rynek
handlowiec
bilans handlowy
wojna handlowa
rynkowy
cena rynkowa
nisza/luka na rynku
prawa rynku
import
importować
importer
ochrona konkurencji
większość produktów idzie na eksport
sprzedaż hurtowa
wycofać z obrotu
prawo popytu i podaży
cło ochronne
obniżyć cenę
rynek zewnętrzny
podnieść cenę
141
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.6 PRZEDSIĘBIORSTWO
bilanca izkazuje izgubo
čisti dobiček
déležnik
délničar
delniška/ komanditna/ hčerinska družba
dividénda
družinsko/ javno podjetje
gospodarska dejavnost
gradbeno/ storitveno/ proizvodno podjetje
investícija
izguba se je zmanjšala
izziv za podjetje
kapitál
lastník/ lastníca
likvídnost
mali delničar
modernizácija
nadzorni svet
naméstnik
podjétje
podjétnik
podjétništvo
podrúžnica
poslovni načrt
povečati dobiček za približno 40 odstotkov
predsednik uprave
premišljena investicijska politika
premoženje podjetja
preselitev proizvodnje
prestrukturíranje
privatizácija
privatizírati
računovódja/ računovódkinja
računovódstvo
razglasiti insolventnost
sédež
sêjem
seliti proizvodnjo
skrivnost uspeha
skupna izguba
skúpščina
sòlastník
stečáj
stečajna masa
stečajni postopek
stečajni upravitelj
strategíja
strateški partner
temeljni kapital
trgovsko podjetje
upráva
upravljati podjetje
ustanoviti podjetje
ustaviti proizvodnjo
veríga
vódstvo
bilans wykazuje stratę
zysk netto
udziałowiec
akcjonariusz
spółka akcyjna/ komandytowa/ córka
dywidenda
przedsiębiorstwo rodzinne/ publiczne
działalność gospodarcza
przedsiębiorstwo budowlane/ usługowe/ produkcyjne
inwestycja
strata się zmniejszyła
wyzwanie dla przedsiębiorstwa
kapitał
właściciel/ właścicielka
płynność finansowa
drobny akcjonariusz
modernizacja
rada nadzorcza
zastępca
przedsiębiorstwo, firma
przedsiębiorca, biznesmen
przedsiębiorczość
filia
biznesplan
zwiększyć zysk o około 40 procent
przewodniczący zarządu
przemyślana polityka inwestycji
majątek przedsiębiorstwa
przeniesienie produkcji
restrukturalizacja
prywatyzacja
prywatyzować, sprywatyzować
księgowy/ księgowa
księgowość, rachunkowość
ogłosić niewypłacalność
siedziba
targi
przenosić produkcję
tajemnica sukcesu
łączna strata
walne zgromadzenie
współwłaściciel
upadłość
masa upadłościowa
postępowanie upadłościowe
syndyk masy upadłościowej
strategia
partner strategiczny
kapitał zakładowy
przedsiębiorstwo handlowe
zarząd
zarządzać przedsiębiorstwem
założyć firmę
wstrzymać produkcję
sieć
kierownictwo
142
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.7 PRACA
dela prosti dnevi
delali smo ob sobotah
délati
delati po pogodbi za določen čas
delati v izmenah
delati z otroki
delavci so začeli stavkati
délavec
délavka
delavski dom
délo
delo od jutra do večera
delodajálec
delojemálec
delovna inšpekcija
delovne izkušnje
delovne ure
delovni čas
delovni dan
delovno dovoljenje
delovno pravo
delovno razmerje
dobiti delo
dobivati pokojnino
dodaten zaslužek
dopúst
dosmrtna renta
drobna dela
drugi steber
družinska pokojnina
dvigniti plače
fizično delo
invalidska pokojnina
iskati novo delo
izboljšati delovne pogoje
jutranja izmena
kvalificiran delavec
lahek zaslužek
mèzda
minimalna mezda
nadurno delo
napredovati v službi
nepotízem
nočna izmena
oblika zaposlitve
obljubljati nova delovna mesta
odpravnína
odpustíti
opravljali so najtežja in najslabše plačana dela
opravljati delo
organiziranje dela
penzioníst
pláča
poklicna kariera
pokojnína
dni wolne od pracy
pracowaliśmy w soboty
pracować
pracować na umowę na czas określony
pracować na zmiany
pracować z dziećmi
pracownicy zaczęli strajkować
pracownik, robotnik
pracownica
hotel robotniczy
praca
pracuje od rana do wieczora
pracodawca
pracobiorca
inspekcja pracy
doświadczenie zawodowe
godziny pracy
czas pracy
dzień pracy
pozwolenie na pracę
prawo pracy
stosunek pracy
dostać pracę
otrzymywać emeryturę
dodatkowy zarobek
urlop
dożywotnia renta
drobne prace
drugi filar
renta rodzinna
podnieść płace
praca fizyczna
renta
szukać nowej pracy
poprawić warunki pracy
zmiana poranna
robotnik wykwalifikowany
łatwy zarobek
płaca, pensja
minimalna płaca
nadgodziny
awansować w pracy
nepotyzm
nocna zmiana
forma zatrudnienia
obiecywać nowe miejsca pracy
odprawa
zwolnić
wykonywali najtrudniejsze i najgorzej opłacane prace
wykonywać pracę
organizacja pracy
emeryt
płaca, pensja, wynagrodzenie
kariera zawodowa
emeryturach
143
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pokojninsko zavarovanje
politika zaposlovanja
povišanje pokojnin
povprečno plačilo je bilo...
praznik dela
presegati normo za 200 odstotkov
priložnostni zaslužek
prisilno delo
prositi za dopust
prosti dnevi
prvi steber
razdeljevanje letakov
razglasiti stavko
sezonski delavec
sezonsko delo
sindikalíst
sindikát
splošna stavka
sprejeti koga na delo
starost za upokojitev
starostna pokojnina
stávka
stávkati
strah pred izgubo delovnega mesta
tedenski zaslužek
tretji steber
trinajsta plača
troizmensko delo
umsko delo
upokojênec
upokojênka
upokojíti se
valorizácija
valorizacíjski
včeraj so ga odpustili
višina pokojnine
vodilni položaj
vodja izmene
voziti se na delo vsak dan
vreči se na delo
vse življenje je delal
vzeti dopust
zamrznitev plač
zaposlênec
zaposlênost
zaposlítev
zaposlíti
zaposliti koga za polovico delovnega časa
zaposlováti
zaslúžek
zaslužíti
zavarovalna doba
zmanjšanje števila delavcev
zvišanje plač
ubezpieczenie emerytalne
polityka zatrudnienia
podwyżka emerytur
średnia płaca wynosiła...
święto pracy
przekraczać normę o 200 procent
okazjonalny zarobek
przymusowa praca
prosić o urlop
dni wolne
pierwszy filar
rozdawanie ulotek
ogłosić strajk
robotnik sezonowy
praca sezonowa
związkowiec
związek zawodowy
strajk generalny
przyjąć kogoś do pracy
wiek emerytalny
emerytura
strajk
strajkować
strach przed utratą miejsca pracy
tygodniówka
trzeci filar
trzynasta pensja, trzynastka
praca na trzy zmiany
praca umysłowa
emeryt
emerytka
przejść na emeryturę
waloryzacja
waloryzacyjny
zwolnili go z pracy
wysokość emerytury
stanowisko kierownicze
kierownik zmiany
codziennie dojeżdżać do pracy
rzucić się w wir pracy.
przez całe życie pracował
wziąć urlop
zamrożenie płac
pracownik
zatrudnienie
zatrudnienie, praca
zatrudnić
zatrudnić kogoś na pół etatu
zatrudniać
zarobek
zarobić
okres składkowy
zmniejszenie liczby pracowników
podniesienie płac, podwyżka płac
144
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.8 ZAWODY
antropológ
arheológ
arhitékt
ávtomehánik
bárman
betónar/betonêr
biológ
botánik
carínik
čevljár
čistílka
demográf
dietétik
drvár
eléktričar
elektrónik
energétik
etnológ
farmacévt
fízik
fízioterapévt
frizêr
geodét
geológ
gozdár
grádbenik
hidrávlik
igrálec
igrálka
jezikoslóvec
kamnosèk
kémik
ključávničar
knjigovéz
knjížničar
krojáč
krznár
masêr
mehánik
metalúrg
mizár
mornár
natákar
natákarica
novínar
odvétnik
óptik
pilót
pismonóša
policíst
polítik
poljedélec
predavátelj
prevajátelj
prevóznik
programêr
antropolog
archeolog
architekt
mechanik samochodowy
barman
betoniarz
biolog
botanik
celnik
szewc
sprzątaczka
demograf
dietetyk
drwal
elektryk
elektronik
energetyk
etnolog
farmaceuta
fizyk
fizjoterapeuta
fryzjer
geodeta
geolog
leśnik
budowlaniec
hydraulik
aktor
aktorka
językoznawca
kamieniarz
chemik
ślusarz
introligator
bibliotekarz
krawiec
kuśnierz
masaż
mechanik
meteorolog
stolarz
marynarz
kelner
kelnerka
dziennikarz
adwokat
optyk
pilot
listonosz
policjant
polityk
rolnik
wykładowca
tłumacz
przewoźnik
programista
145
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
psihológ
računovódja
recéptor
rudár
smetár
sôbarica
steklár
stréhar
šivílja
taksíst
tapétar
tapétnik
téhnik
tiskár
tkálec
urár
vozník
voznik tramvaja
vrtnár
zdravník
zgodovínar
zidár
znánstvenik
zobár
želézničar
psycholog
księgowy
recepcjonista
górnik
śmieciarz
pokojówka
szklarz
dekarz
krawcowa
taksówkarz
tapeciarz
tapicer
technik
drukarz
tkacz
zegarmistrz
kierowca
motorniczy
ogrodnik
lekarz
historyk
murarz
naukowiec
dentysta
kolejarz
146
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
8.9 UBEZPIECZENIA
dokumentácija
kasko zavarovanje
kritje stroškov
nesréča
obvezno zavarovanje
oceniti škodo
odločiti se za zavarovanje hiše
odškodnína
podatki o vozilu
pogoje za zavarovanje
pokojninsko zavarovanje
políca
pomóč
popúst
povzročitelj nesreče
prijaviti škodu
pripada mu odškodnina
prometna nezgoda
prostovoljno zavarovanje
provizíja
socialno zavarovanje
škóda
trajna invalidnost
turistično zavarovanje
udeleženec nezgode
zavaroválec
zavaroválen
zavarovalna doba
zavarovalna pogodba
zavarovalna vsota
zavarovalni agent
zavaroválnica
zavarovalniška goljufija
zavarovalniška industrija
zavarovánec
zavarovánje
zavarovanje prtljage
zavarováti
zavarovati premoženje
zdravstveno zavarovanje
življenjsko se zavarovati
življenjsko zavarovanje
dokumentacja
auto casco
pokrycie kosztów
wypadek
obowiązkowe ubezpieczenie
oszacować szkodę
zdecydować się na ubezpieczenie domu
odszkodowanie
dane pojazdu
warunki ubezpieczenia
ubezpieczenie emerytalne
polisa
pomoc
zniżka
sprawca wypadku
zgłosić szkodę
należy mu się odszkodowanie
wypadek drogowy
dobrowolne ubezpieczenie
prowizja
ubezpieczenie społeczne
szkoda
trwałe kalectwo
ubezpieczenie turystyczne
uczestnik wypadku
ubezpieczający
ubezpieczeniowy
okres ubezpieczenia
umowa ubezpieczenia
suma ubezpieczenia
agent ubezpieczeniowy
zakład ubezpieczeniowy
wyłudzenie odszkodowania
przemysł ubezpieczeniowy
ubezpieczony
ubezpieczenie
ubezpieczenie bagażu
ubezpieczyć
ubezpieczyć mienie/majątek
ubezpieczenie zdrowotne
ubezpieczyć się na życie
ubezpieczenie na życie
147
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
148
1. Grška recesija bo hujša od napovedi
Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada so začasno
ustavili revizijo grških varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi Atene izpolnile dane zaveze v zameno za
finančno pomoč.
Grški mediji poročajo, da je med njimi in grškimi oblastmi nastal hud razdor, kar pa so v Atenah že zanikali.
Obenem so sporočili, da se bo grško gospodarstvo letos skrčilo bolj, kot je bilo predvideno. Revizorji iz
Bruslja, ECB in IMF so v Atene pripotovali ta teden z nalogo pregledati potek implementacije gospodarskih
reform, s katerimi naj bi Grčija izpolnila zaveze, ki jih je dala v zameno za finančno pomoč. Na podlagi
revizije bi nato odločili, ali Grčiji odobriti novo tranšo posojila.
Grško finančno ministrstvo je sporočilo, da t. i. trojka zahteva hitrejše izvajanje ukrepov. "Ima prav," so
dodali. Ob tem so sporočili, da so predstavniki vseh treh organizacij začasno prekinili svojo misijo v Atenah.
Revizorji so namreč zaprosili za vladni osnutek proračuna za leto 2012, ki pa bo pripravljen šele naslednji
teden. Skladno s tem se bodo pogovori vseh vpletenih nadaljevali čez kakšnih deset dni, so pojasnili na
ministrstvu. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
2. Banka Slovenije: Gospodarstvo bo raslo, brezposelnost tudi
Sloveniji se obeta gospodarsko okrevanje, saj se bo gospodarska rast gibala malo pod dvema odstotkoma,
predvidevajo v Banki Slovenije in opozarjajo, da to ne bo dovolj za zmanjšanje brezposelnosti.
Banka Slovenije v svojem predstavljenem poročilu o cenovni stabilnosti za letos napoveduje Sloveniji
gospodarsko rast za 1,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od lanske jesenske napovedi. Leta 2012
naj bi se rast pospešila na 2,7 odstotka in leto pozneje na 3,1 odstotka. Domača poraba bo zaostajala za
rastjo bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije
Damjan Kozamernik. Po drugi strani so napovedi glede tujega povpraševanja ugodnejše - letos naj bi se
namreč to povečalo za sedem in prihodnje leto za šest odstotkov.
Napovedana gospodarska rast sicer ne bo zadoščala za zmanjšanje brezposelnosti. Kot je dejal
Kozamernik, naj bi se zaposlenost letos še nekoliko znižala, se prihodnje leto umirila in šele leta 2013 lahko
pričakujemo zmanjšanje brezposelnosti ter naraščanje zaposlenosti. Najugodnejši položaj je trenutno v
izvozno usmerjenih panogah, najmanj ugoden pa v gradbeništvu.
Povprečna letna inflacija, ki bo letos po napovedih centralne banke znašala 2,7 odstotka, se bo v letu 2012
znižala na 2,3 odstotka in se leta 2013 znižala pod dva odstotka, je še povedal Kozamernik. Napovedi
temeljijo na ocenah, da bodo cene nafte letos v povprečju znašale okoli 110 dolarjev za 159-litrski sod.
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
3. Zavarovalne vsote so prenizke tudi zato, ker jih ne znamo izračunati
Zavarovalnice prodajajo življenjska zavarovanja (ŽZ) z varčevalno komponento, ki so bila v preteklosti tudi
zaradi pozitivnih trendov na kapitalskih trgih zelo priljubljena. V nekaterih primerih so se ljudje zanje odločali
tudi samo zaradi tega. Kot priznavajo v nekaterih zavarovalnicah, so v preteklosti premalo poudarjale, da je
glavni namen ŽZ zavarovanje za primer smrti, zato so ga tisti, ki o produktu niso dobili dovolj informacij,
razumeli predvsem kot dobro naložbeno priložnost. Likl pravi, da je ŽZ lahko tudi dobra možnost za
varčevanje, vendar predvsem za tiste, ki potrebujejo zavarovanje. To so na primer posamezniki ali družine s
še nepreskrbljenimi otroki oziroma osebe, od katerih je finančno odvisen kdo drug ter tisti, ki imajo še
neodplačane kredite. »Če nimamo tega, potem ŽZ za posameznika ni primerna izbira oziroma naj bo
zavarovalna vsota nizka (npr. nekaj tisoč evrov), da bi v primeru smrti zadostovala za stroške pogrebnine.
Posameznik v taki življenjski situaciji potrebuje nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za invalidnost z
visokima zavarovalnima vsotama,« je dejal Likl. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
149
4. Indija: Vabi nas velikanski trg z zavidljivo rastjo
Naša podjetja so na indijskem trgu, ki je eden najhitreje rastočih, za zdaj malo prisotna, saj smo lani tja
izvozili za le 72 milijonov evrov blaga (od tam pa smo ga uvozili za 175 milijonov evrov), v prvih treh mesecih
letos pa za 21 milijonov evrov. Indija je lani imela zavidljivo 8,3-odstotno gospodarsko rast (12. mesto na
svetovni lestvici) in ekonomisti ji napovedujejo zelo dinamično rast tudi v prihodnje. Po njihovih napovedih bo
po številu prebivalcev do leta 2050 prehitela Kitajsko, že leta 2025 pa bo to predvidoma peti največji trg. Zdaj
se na indijskem trgu preskrbuje 1,2 milijarde ljudi, zelo pomembno pa je, da se zelo hitro krepi srednji razred,
na katerega izvozniki v to državo najbolj upajo. Delovna sila je mlada in izobražena (vsako leto diplomira
približno pol milijona angleško govorečih inženirjev), stroški dela pa v Indiji, denimo, znašajo le sedem
odstotkov tistih v ZDA. Zato je Indija pravi magnet za tuje vlagatelje (deveta na svetovni lestvici
najpomembnejših gostiteljic tujih neposrednih vlaganj). (ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
5. Skrajni čas za pospešek
Ljubljana – Skrajni čas je za višjo prestavo, so se strinjali udeleženci javne razprave o ponovnem zagonu
lizbonske strategije, ki jo je v državnem zboru pripravil odbor za gospodarstvo. Predsednik vlade Janez
Janša je uvodoma opozoril, da je gospodarski preboj za Evropsko unijo nujen, saj je sprejemanje evropske
ustave navidezno neodvisno od uresničevanja prenovljene lizbonske strategije, v resnici pa je oboje tesno
povezano.
Pojasnil je, da nekateri državljani Evropske unije globalizacijo in širitev Unije dojemajo kot ogrožanje njihovih
delovnih mest in socialnega ravnovesja, zato dvomijo o prihodnosti EU. “Dokler ne bo večjega zaposlovanja,
gospodarske rasti in konkurenčnosti Unije, ne bo mogoče povrniti zaupanja, nadgraditi institucionalne
ureditve EU in omogočiti nadaljnje širitve,” je rekel premier Janša. Dodal je, da je za to odgovorna vsaka
članica, pri nas pa se to nanaša na uresničitev ekonomsko-socialnih reform. Povedal je še, da je
spomladanski vrh Unije med prednostne naloge uvrstil skupno energetsko politiko, sprostitev potenciala
malih in srednjih podjetij, večje zaposlovanje in naložbe v raziskave in razvoj. Med drugim se je zavezal, da
bo do konca leta 2007 mogoče v vseh članicah ustanoviti podjetje v sedmih dneh.
(ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
6. Svetovna trgovina: Zaradi krize več trgovinskih ovir
Ljubljana – Od začetka globalne krize se je precej povečalo število restriktivnih ukrepov, ki jih države
sprejemajo za zaščito svojih trgov, čeprav nekatere sklepajo tudi nove dvostranske prostotrgovinske
sporazume. V zadnjem času so največ restriktivnih ukrepov sprejele države G20. Samo omejitve, ki so jih
sprejele od lanskega oktobra do letošnjega aprila, se, denimo, nanašajo na 0,6 odstotka uvoza teh držav.
Hkrati pa se je povečalo število izvoznih omejitev, so ugotovili analitiki Svetovne trgovinske organizacije
(WTO). Kljub temu je svetovni blagovni izvoz lani od leta prej realno poskočil za 14,5 odstotka, kar je bila
najhitrejša rast po letu 1950 – odkar WTO (prej GATT) statistično spremlja gibanje mednarodne trgovine. A
za letos analitiki v Ženevi napovedujejo le 6,5-odstotno rast svetovne trgovine. Za zmanjšanje dinamike
gospodarske rasti so najbolj krivi globalna kriza, potres, ki je pred približno pol leta prizadel Japonsko, vojna
v Libiji in nestabilen položaj v nekaterih drugih arabskih državah. Kar zadeva globalni BDP, pa analitiki v
Ženevi predvidevajo, da se bo letos povečal za 3,1 odstotka, medtem ko se je lani za 3,6 odstotka. Vendar
glede na zelo velik padec BDP v letu 2009, lansko povečanje ni ravno osupljivo. Zanimivo pa je, da je
svetovni izvoz lani rastel štirikrat hitreje kot svetovni BDP, medtem ko je v prejšnjih letih v povprečju rastel
dvakrat hitreje kot svetovni BDP.
K rasti svetovnega blagovnega izvoza so lani največ prispevale hitro razvijajoče se azijske države. Njihov
blagovni izvoz je namreč od leta prej realno poskočil za 23,1 odstotka, in sicer zlasti po zaslugi Kitajske in
Japonske. Nadpovprečno se je lani povečal le še izvoz ZDA (15,4-odstotna rast), medtem ko je bila rast
izvoza EU pod povprečjem (10,8-odstotna). Članice Skupnosti neodvisnih držav so izvoz v povprečju
povečale za 10,1 odstotka, bližnjevzhodne države za 9,5 odstotka, afriške za 6,4 odstotka ter
latinskoameriške za 6,2 odstotka. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
150
9. PRZYRODA
9.1 POGODA
aprilsko vreme
arktični zrak
atmosferska fronta
babje poletje
brezobláčen
brezsnéžen
brezvétrje
dež in sneg
dež pada
deževáti
dežéven
deževne kaplje
deževno vreme
gore so zavite v meglo
gorska/ sredozemska/ tropska/ zmerna klima
gosta megla
hitrost vetra
hláden
izgleda, da bo lepo vreme
jesenska/ jutranja megla
jutranja rosa
klíma
klimátski
kroženje zraka
léd
lepo/ slabo vreme
mávrica
meglà
megla se dviga
meglén
meglíca
meteorológ/vremenoslóvec
moker sneg
mràz
mrázen
na nebu ni bilo niti enega oblačka
na nebu se kopičijo oblaki
nad mestom je divjala nevihta
naliv je ponehal
napovedujejo padavine
naraščajoča oblačnost
nevihta je minila/ se bliža/ se je izbesnela
nevihtni oblak
neznosna vročina
obláček
oblačen dan
obláčnost
oblak je zakril sonce
oblaki bežijo po nebu
ohladítev
ohladíti se
kwiecień-plecień
arktyczne powietrze
front atmosferyczny
babie lato
bezchmurny
bezśnieżny
bezwietrzna pogoda
śnieg z deszczem
deszcz pada
padać /o deszczu/
deszczowy
krople deszczu
deszczowa pogoda
góry są spowite mgłą
klimat górski/ śródziemnomorski/ tropikalny/umiarkowany
gęsta mgła
prędkość wiatru
zimny
wygląda na to, że będzie piękna pogoda
jesienna/ poranna mgła
poranna rosa
klimat
klimatyczny
cyrkulacja powietrza
lód
piękna/ brzydka pogoda
tęcza
mgła
mgła się podnosi
mglisty
mgiełka
meteorolog
mokry śnieg
mróz
mroźny
na niebie nie było ani chmurki
na niebie gromadzą się chmury
nad miastem szalała burza
ulewa ustała
zapowiadają opady
rosnące zachmurzenie
burza przeszła/ się zbliża/ się rozszalała
chmura burzowa
upał nie do zniesienia
chmurka
pochmurny dzień
zachmurzenie
chmura zasłoniła słońce
chmury płyną po niebie
ochłodzenie
ochłodzić się
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
padavína
padavinsko povprečje
peklenska vročina
planinski zrak
poslabšanje vremena
pretežno oblačno
prikazala se je mavrica
pripravlja se k dežju
redka megla
rôsa
smer vetra
smóg
snég
sneg se tali
sneg se že taja
snéžen
snežínka
snežna odeja
snežni metež
sonce greje/ sveti/ taje led/ vzhaja/ zahaja
spremenljiva oblačnost
spremenljivo vreme
súša
tájati
termometer kaže pet stopinj
težko prenašati vročino
tóča
toča v velikosti jajca
topel veter
topla fronta
tornádo
utrgal se je oblak
ves dan sneži
veter piha/ razganja meglo
vétrček
vetrén
vétrič
vétrn
vetrni sunek
vlága
vlážen
vrême
vreme se boljša/ se je izboljšalo/ se kvari
vremenska napoved
vremenska postaja
vremenski pojavi
vroč zrak
vroče bo
vročína
vročinski val
zadnje dni se je ohladilo
zameglítev
zapadel je sneg
zaradi visokih temperatur
zastave vihrajo v vetru
zráčen
zračni vrtinec
zràk
opad
średnia opadów
piekielny upał
górskie powietrze
pogorszenie pogody
zachmurzenie zmienne
pokazała się tęcza
zbiera się na deszcz
rzadka mgła
rosa
kierunek wiatru
smog
śnieg
śnieg topnieje
śnieg już topnieje
śnieżny
śnieżynka
pokrywa śnieżna
zamieć śnieżna
słońce grzeje/ świeci/ topi lód/ wschodzi/ zachodzi
zachmurzenie zmienne
zmienna pogoda
susza
topnieć
termometr pokazuje pięć stopni
ciężko znosić upały
grad
grad wielkości jajka
ciepły wiatr
ciepły front
tornado
oberwała się chmura
cały dzień pada śnieg
wiatr wieje/ rozwiewa mgłę
wiaterek
wietrzny
wiaterek
wietrzny, dotyczący wiatru
poryw wiatru
wilgoć
wilgotny
pogoda
pogoda się poprawia/ poprawiła się/ psuje się
prognoza pogody
stacja meteorologiczna
zjawiska pogodowe
gorące powietrze
będzie gorąco
upał
fala upałów
w ostatnich dniach się ochłodziło
zamglenie
spadł śnieg
z powodu wysokich temperatur
flagi łopoczą na wietrze
powietrzny
trąba powietrzna
powietrze
151
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.2 PRZESTRZEŃ
blízu
bližína
bližje in bližje
blížji
čakati v bližini
čedalje bližje
dáleč
daleč zadaj
désni
distánca
dólnji
gledanje na bližino
gledanje na daljavo
hiše stojijo zelo blizu skupaj
iti spredaj
izginil je za vogal
izza vogala
júg
koraki se oddaljujejo
letališče je nedaleč od mesta
lévi
levi breg reke
malo bližje
med
na desni strani
na križišču peljite naravnost
na levi strani
nad
naokróg
narávnost
naspróten
naspróti
nèdáleč
nekjé
nótranji
nótri
obmóčje
oddáleč
oddaljeváti (se)
oddaljíti (se)
odspôdaj
ogledati si iz bližine
okno nasproti vratom
osprédje
ózek
ozka cesta
pod
povečati distanco
preblízu
preózek
približati se na razdaljo desetih korakov
priplavati na nasprotni breg
prôstor
razdálja
blisko
blisko, bliskość
coraz bliżej
bliższy
czekać w pobliżu
coraz bliżej
daleko
daleko z tyłu/w tyle
prawy
dystans
dolny
patrzenie z bliska
patrzenie z daleka
domy stoją bardzo blisko siebie
iść do przodu
zniknął za rogiem
zza rogu
południe
kroki się oddalają
lotnisko jest niedaleko od miasta
lewy
lewy brzeg rzeki
trochę bliżej
między, pomiędzy
po prawej stronie
na skrzyżowaniu proszę jechać prosto
po lewej stronie
nad
wokół, dookoła
prosto, na wprost
przeciwny
naprzeciwko
niedaleko
gdzieś
wewnętrzny
wewnątrz
obszar, terytorium
z daleka
oddalać się
oddalić (się)
od dołu
obejrzeć z bliska
okno naprzeciw(ko) drzwi
pierwszy plan
wąski
wąska droga
pod
zwiększyć dystans
za blisko
za wąski, zbyt wąski
zbliżyć się na odległość dziesięciu kroków
dopłynąć do przeciwnego brzegu
przestrzeń
odległość
152
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
razdalja se veča
sedeti spredaj
sem in tja
séver
smér
sosédnji
spôdaj
spódnji
spréd
sprédaj
spredaj levo je še en stol
sprédnji
stanuje meni nasproti
stopiti bližje k oknu
strán
širòk
tu blizu ni nikogar
vogál
vprek in vzdolž
vse naokrog je zeleno
vzdólž
vzhòd
za vsakim vogalom
zádaj
zádajšnji
zádnji
zahòd
zblíza
zbliza se mu ne zdi tako lepa
zgôraj
zráven
odległość rośnie/zwiększa się
siedzieć z przodu
tu i tam
północ
kierunek
sąsiedni
pod, na dole
dolny
przed
przed
z przodu po lewej stronie jest jeszcze jedno krzesło
przedni
mieszka naprzeciw(ko) mnie
podejść bliżej do okna
1. strona 2. bok 3. z boku 4. na bok
szeroki
w pobliżu nie ma nikogo
róg
wzdłuż i wszerz
wszędzie wokół jest zieleń
wzdłuż
wschód
na każdym rogu
z tyłu
tylny
tylny
zachód
z bliska
z bliska nie wydaje mu się tak piękna
nad, na górze
obok
153
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.3 SSAKI
antilópa
bìk
bívol
bóber
bobri gradijo jezove
bobrovo krzno
bodíca
činčíla
čreda antilop
dámjak
delfín
divja mačka
dolgi skoki kengurujev
gibón
glodávec
goríla
hŕček
jêlen
jelénček
jéž
jéžek
ježek se je zvil v klobček
kaméla
kengurú
kít
kljunáš
koála
kònj
kôza
koza meketa
kôzel
kráva
krdelo volkov
kŕt
kúna
láma
lenívec
lèv
lisíca
lisica je požrla kokoš
lós
lúskavec
máčka
mêdved
medvédek
mesojédec
mìš
mróž
netopír
nosoróg
nútrija
odrasel slon
okápi
ópica
ópička
opósum
antylopa
byk
bawół
bóbr
bobry budują tamy
futro bobra
kolec
szynszyla
stado antylop
daniel
delfin
żbik
długie skoki kangurów
gibon
gryzoń
goryl
chomik
jeleń
jelonek
jeż
jeż, jeżyk
jeżyk zwinął się w kłębek
wielbłąd
kangur
wieloryb
dziobak
koala
koń
koza
koza meczy
kozioł
krowa
wataha wilków
kret
kuna
lama
leniwiec
lew
lis
lis pożarł kurę
łoś
łuskowiec
kot
niedźwiedź
niedźwiadek
mięsożerca
mysz
mors
nietoperz
nosorożec
nutria
dorosły słoń
okapi
małpa
małpka
opos
154
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
orangútan
ôsel
ôvca
ovca beketa
ôven
ozelót
pásavec
pávijan
pekári
pès
podgána
povodni konj
prerijski pes
rastlinojéd
rézus
rjavi medved
róg
rogàt
sesálec
severni medved
slòn
slon trobi
šimpánz
tapír
tasmanski vrag
tjúlenj
veliki panda
véverica
vídra
vólk
volk zavija
vólkec
vréčar
vsejédec
zájec
zébra
žiráfa
orangutan
osioł
owca
owca beczy
baran
ocelot
pancernik
pawian
pekari
pies
szczur
hipopotam
piesek preriowy
roślinożerca
rezus
niedźwiedź brunatny
róg
rogaty
ssak
niedźwiedź polarny
słoń
słoń trąbi
szympans
tapir
diabeł tasmański
foka
panda wielka
wiewiórka
wydra
wilk
wilk wyje
wilczek
torbacz
wszystkożerca
zając
zebra
żyrafa
155
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.4 PTAKI
álbatros
álk
bŕglez
búrnica
cípa
čáplja
črna žolna
čúk
détel
dróplja
duplína
ému
flamíngo
galéb
gnézdece
gnezdece je bilo že prazno
gnézdo
golób
gós
gŕlica
íbis
jástreb
káčar
kanárček
kávka
kazuár
kljún
kokóš
kokóška
kós
krókar
krokarji so krožili po zraku
kúkavica
labód
labodi plavajo po jezeru
lastovičje gnezdo
lástovka
lastovke letijo na jug
lúnj
mladiči se izležejo iz jajc
mladiči so že zleteli iz gnezda
napraviti gnezdo
nój
opazovati ptice med letom
ôrel
otroci krmijo labode
pápiga
páv
pelikán
pérje
peró
petêlin
pingvín
ponírek
postóvka
ptíca
albatros
alka
kowalik
fregata
świergotek
czapla
dzięcioł czarny
pójdźka
dzięcioł
drop
dziupla
emu
flaming
mewa
gniazdko
gniazdko było już puste
gniazdo
gołąb
gęś
turkawka
ibis
jastrząb
gadożer
kanarek
kawka
kazuar
dziób
kura
kurka
kos
kruk
kruki krążyły w powietrzu
kukułka
łabędź
łabędzie pływają po jeziorze
gniazdo jaskółek
jaskółka
jaskółki lecą na południe
błotniak
młode wykluwają się z jaj
młode wyleciały już z gniazda
zrobić gniazdo
struś
obserwować ptaki w locie
orzeł
dzieci karmią łabędzie
papuga
paw
pelikan
upierzenie
pióro
kogut
pingwin
perkoz
pustułka
ptak
156
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
ptica si je spletla gnezdece
ptice čivkajo
ptice pojejo
ptice so odletele z drevesa
ptič leti
ptíčica
ráca
rèp
rúševec
smrdokávra
sôkol
sokol plenilec
sokol selec
sôva
sráka
sršénar
strnád
škôrec
štórklja
štorklje so klopotale
tukán
vrábec
vrána
žerjàv
žólna
ptak uwił sobie gniazdko
ptaki ćwierkają
ptaki śpiewają
ptaki odleciały z drzewa
ptak leci
ptaszek
kaczka
ogon
cietrzew
dudek
sokół
raróg
sokół wędrowny
sowa
sroka
trzmielojad
trznadel
szpak
bocian
bociany klekotały
tukan
wróbel
wrona
żuraw
dzięcioł
157
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.5 DRZEWO
akácija
baobáb
bonsáj
bòr
bori šumijo
bréza
búkev
cédra
češárek
dêblo
drevésce
drevó
drevo je pognalo veje
drevo raste
duplína
evkalípt, evkalíptus
fígovec
gáber
gòzd
gozdìč
gózdnat
hrást
iglasti gozd
iglasto drevo
jávor
jélka
jêsen
kakávovec
kôstanj
lés
lípa
líst
listi rumenijo
lístič
lístičje
listnati gozd
listnato drevo
mlado drevesce
nad hišo se razprostira gozd
ob reki rastejo topoli
obmorski bor
odsekati vejo
okrasno drevo
pálma
prágòzd
pravi datljevec
saditi drevesca
sadno drevo
skórja
smréka
stati pod drevesom
tísa
tôpol
véja
véjica
vŕba
akacja
baobab
bonsai
sosna
sosny szumią
brzoza
buk
cedr
szyszka
pień
drzewko
drzewo
drzewo wypuściło gałęzie
drzewo rośnie
dziupla
eukaliptus
figowiec
grab
las
lasek
lesisty
dąb
las iglasty
drzewo iglaste
klon
jodła
jesion
kakaowiec
1. kasztanowiec 2. kasztan
drewno
lipa
liść
liście żółkną
listek
listowie
las liściasty
drzewo liściaste
młode drzewko
nad domem rozpościera się las
nad rzeką rosną topole
sosna nadmorska
odciąć gałąź
drzewo ozdobne
palma
puszcza
daktylowiec właściwy
sadzić drzewka
drzewo owocowe
kora
świerk
stać pod drzewem
cis
topola
gałąź
gałązka
wierzba
158
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.6 EKOLOGIA
človekov boj z naravo
deževni gozd
ekológ
ekologíja
ekološka zavest
ekolóški
ékosistém
iztekanje nafty
izumrla vrsta
kemikálije
kontaminácija
naráva
naráven
naravna bogastva
naravni rezervat
nevarne snovi
odlagalíšče
odpádek
odpláka
odvoz odpadkov
ogrožene vrste
okólje
okoljska katastrofa
oljni madež
onesnaženje zraka
onesnáženost
onesnaževáti
onesnážiti
ozonska luknja
ozonski plašč
pesticíd
pitna voda
podtálnica
práh
predelava odpadkov
recikláža
recikliranje*
reciklirati*
reke se onesnažijo z odplakami
sekundarni odpadki
sežigálnica
smét
smóg
strúp
strupén
svetlobno onesnaženje
tlà
toplogredni plin
varstvo okolja
zastrupítev
walka człowieka z naturą
las deszczowy
ekolog
ekologia
świadomość ekologiczna
ekologiczny
ekosystem
wyciek ropy
gatunek wymarły
chemikalia
skażenie
natura, przyroda
naturalny
bogactwa naturalne
rezerwat przyrody
substancje niebezpieczne
wysypisko
śmieć, odpad
ściek
wywóz śmieci
zagrożone gatunki
środowisko
katastrofa ekologiczna
plama oleju
zanieczyszczenie powietrza
zanieczyszczenie
zanieczyszczać
zanieczyścić
dziura ozonowa
warstwa ozonowa
pestycyd
woda pitna
woda gruntowa
pył
odzysk odpadów
recykling
recykling
recyklować
rzeki są zanieczyszczane ściekami
odpady wtórne
spalarnia
śmieć
smog
trucizna
trujący
zanieczyszczenie świetlne
gleba
gaz cieplarniany
ochrona środowiska
zatrucie
159
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.7 MATERIAŁY
ahát
alpáka
amalgám
ametíst
betón
boksít
bròn
cemènt
cirkón
citrín
diamánt
emúlzija
grafít
granít
gudrón
gúma
halkopirít
jántar
jáspis
jêklo
kalcedón
kámen
kávčuk
krêmen
lés
mármor
materiál
méd
minerál
olivín
opál
papír
pergamènt
pések
peščenják
pirít
porcelán
rudnína
sádra
snóv
stêklo
úsnje
agat
alpaka
amalgamat
ametyst
beton
boksyt
brąz
cement
cyrkon
cytryn
diament
emulsja
grafit
granit
smoła
guma
chalkopiryt
bursztyn
jaspis
stal
chalcedon
kamień
kauczuk
krzemień
drewno
marmur
materiał
mosiądz
minerał
oliwin
opal
papier
pergamin
piasek
piaskowiec
piryt
porcelana
ruda
gips
1. substancja 2. materiał
szkło
skóra
160
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.8 PIERWIASTKI
aktínij
árgon
arzén
astát
bárij
berílij
bísmut
bór
bróm
cézij
cínk
cirkónij
dušík
flúor
fósfor
gálij
hélij
jód
kádmij
kálcij
kálij
kisík
klór
kóbalt
krípton
króm
ksénon
lítij
magnézij
mangán
molibdén
nátrij
níkelj
ogljík
ósmij
plátina
plutónij
polónij
rádij
rádon
rubídij
ruténij
selén
srebró
stróncij
svínec
tálij
tántal
titán
tórij
urán
vanádij
vodík
vólfram
zlató
žvêplo
aktyn
argon
arsen
astat
bar
beryl
bizmut
bor
brom
cez
cynk
cyrkon
azot
fluor
fosfor
gal
hel
jod
kadm
wapń
potas
tlen
chlor
kobalt
krypton
chrom
ksenon
lit
magnez
mangan
molibden
sód
nikiel
węgiel
osm
platyna
pluton
polon
rad
radon
rubid
ruten
selen
srebro
stront
ołów
tal
tantal
tytan
tor
uran
wanad
wodór
wolfram
złoto
siarka
161
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
9.9 ROLNICTWO
cépec
čebéla/ čebelár
čebele letajo iz panja
delati na polju
fárma
gnojiti nivo
grabíti
gráblje
hmélj
jêčmen
kmèt
kmetíja
kmetíjski
kmetíjstvo
kmetje so zemljo že zorali
kombájn/ kombájnar
kònj
korúza
koruzna polja
kôsa/ kôsec/ kosílnica
krava daje mleko
krompirišče je zarasel plevel
lán
liváda
njíva
obdelovati polje
ograditi pašnik z žico
oráti
ôves/ pšeníca/ ŕž / žíto
pánj
pasti krave
pášnik
perutnína
plevél
plúg
pólje
pomagati pri žetvi
roj čebel
sadíka
sadíti
sejáti
sŕp
steklenják
strašilo za vrabce
sušiti seno
škodljívec
tráktor/ traktoríst
tráva
víle
vinógrad
vŕt
začela se je žetev
žága
žétev
živinoréja
cep
pszczoła/ pszczelarz
pszczoły wylatują z ula
pracować na polu
1. ferma 2. farma
nawozić pole
grabić
grabie
chmiel
jęczmień
1. rolnik 2. chłop
gospodarstwo rolne
rolniczy
rolnictwo
rolnicy zaorali już ziemię
kombajn/ kombajnista
koń
kukurydza
pola kukurydziane
kosa/ kosiarz/ kosiarka
krowa daje mleko
chwast zarósł kartoflisko
len
łąka
pole
uprawiać pole
ogrodzić pastwisko drutem
orać
owies/ pszenica/ żyto/ zboże
ul
paść krowy
pastwisko
drób
chwast
pług
pole
pomagać przy żniwach
rój pszczół
sadzonka
sadzić
siać
sierp
szklarnia
strach na wróble
suszyć siano
szkodnik
traktor/ traktorzysta
trawa
widły
winnica
ogród
zaczęły się żniwa
piła
żniwa
chów
162
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Widok na linii kolejowej Lublana - Koper
Jesenice
163
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
W Słowenii można natknąć się na polskie pociągi zwane tutaj "Gomułka"
Ranek na peronie dworca w Lublanie
164
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Stacja Bohinjska Bistrica
Autobus komunikacji miejskiej w Lublanie
165
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Komisariat policji w Izoli
Pokój w internacie "Šiška" w Lublanie
166
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10. SPOŁECZEŃSTWO
10.1 POJĘCIA OGÓLNE
abdikácija
amerikanizácija
anarhíja
anarhíst
anarhístičen
ántisemitízem
apártheid
avtokracíja
baby boom
barbarizácija
barva kože
boj za ostanek
boriti se za demokracijo
buržoázen
buržoazni razred
cêsar
cesárski
cesárstvo
civilizácija
civilna družba
delavski razred
dežêlica
diáspora
dinastíja
dostojánstvo
družba razočarana nad demokracijo
družbena norma
družbena odgovornost
družbeni konflikt
družbeni pojav
družbeni razred
družbeni sloj
družbeno gibanje
družinska celica
družinsko pravo
držáva
država članica
državlján
državljánka
državljanka sveta
državljánski
državljánstvo
državna blagajna
državna skrivnost
elíta
elíten
enakopravnost med spoloma
enakopravnost žensk
enákost
generácija
globalizacija*
gròf
abdykacja
amerykanizacja
anarchia
anarchista
anarchistyczny
antysemityzm
apartheid
autokracja
baby boom
barbaryzacja
kolor skóry
walka o przetrwanie
walczyć o demokrację
burżuazyjny
burżuazja
cesarz
cesarski
cesarstwo
cywilizacja
społeczeństwo obywatelskie
klasa robotnicza
państewko
diaspora
dynastia
godność
społeczeństwo rozczarowane demokracją
norma społeczna
odpowiedzialność społeczna
konflikt społeczny
zjawisko społeczne
klasa społeczna
warstwa społeczna
ruch społeczny
komórka społeczna
prawo rodzinne
państwo
państwo członkowskie
obywatel
obywatelka
obywatelka świata
obywatelski
obywatelstwo
skarb państwa
tajemnica państwowa
elita
elitarny
równouprawnienie płci
równouprawnienie kobiet
równość
pokolenie, generacja
globalizacja
hrabia
167
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
grofíca
grofíja
hierarhíja
ima ameriško državljanstvo
imeti svoj jezik
industrijska družba
izgnánstvo
javno življenje
kapitalízem
klošár
kóntrarevolúcija
kraljeva družina
kraljevína
kriza vrednot
króna
kršenje človekovih pravic
kulturna dediščina
kulturni šok
monárh
monarhíja
nacionalízem
nacionalni ponos
nacízem
naprédek
naravna selekcija
národ
narodno gospodarstvo
národnost
negovati tradicijo
nenapisano pravilo
néokolonialízem
néonacízem
nesmiselna prepoved
nevladna organizacija
oče naroda
odpraviti prepoved
parlamentarna republika
patriótičen
patriotízem
poenôtiti
popis prebivalstva
popisoválec
potrošniška družba
pozabljeni junaki
pravica do življenja
pravna država
pravne posledice
prebivalstvo se stara
predsedniški par
predsódek
prestolonaslednik
primitivno življenje
privilégij
rása
razlika med revnimi in bogatimi
razredne razlike
revolúcija
simboli preteklosti
hrabianka
hrabstwo
hierarchia
ma amerykańskie obywatelstwo
mieć swój język
społeczeństwo przemysłowe
wygnanie
życie publiczne
kapitalizm
kloszard
kontrrewolucja
rodzina królewska
królestwo
kryzys wartości
korona
łamanie praw człowieka
dziedzictwo kulturowe
szok kulturowy
monarcha
monarchia
nacjonalizm
duma narodowa
nazizm
postęp
selekcja naturalna
naród
gospodarka narodowa
narodowość
pielęgnować tradycję
niepisana reguła
neokolonializm
neonazizm
bezsensowny zakaz
organizacja pozarządowa
ojciec narodu
uchylić zakaz
republika parlamentarna
patriotyczny
patriotyzm
zjednoczyć
spis powszechny
rachmistrz
społeczeństwo konsumpcyjne
zapomniani bohaterowie
prawo do życia
państwo prawa
konsekwencje prawne
ludność się starzeje
para prezydencka
uprzedzenie
następca tronu
prymitywne życie
przywilej
rasa
różnica między biednymi i bogatymi
różnice klas
rewolucja
symbole przeszłości
168
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
socialna država
socialni partner
socialno nezadovoljstvo
solidárnost
spolna segregacija
srednji razred
starostna meja
svet se spreminja
svobodna izbira
štetje prebivalstva
število prebivalcev
tabu tema
tajkun*
tajna loža
tradicija prednikov
tradicionalna zveza
tradicionalne vrednote
tretji svet
uradna oseba
ustavna demokracija
ustavno sodišče
utopična družba
v imenu demokracije
vaščàn
zahodna civilizacija
zgodovina se ponavlja
państwo opiekuńcze
partner społeczny
niezadowolenie społeczne
solidarność
segregacja płciowa
klasa średnia
granica wiekowa
świat się zmienia
wolny wybór
spis powszechny
liczba mieszkańców
temat tabu
magnat, oligarcha
tajna loża
tradycja przodków
tradycyjny związek
tradycyjne wartości
trzeci świat
funkcjonariusz publiczny
demokracja konstytucyjna
trybunał konstytucyjny
społeczeństwo utopijne
w imię demokracji
wieśniak
cywilizacja zachodnia
historia się powtarza
169
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
170
10.2 POLITYKA
agrarna/ delavska/ komunistična/ konservativna stranka
avtonomíja
balansirati med dvema strankama
biti pri koritu
brezstránkarski
desna sredina
desnica je prišla v parlament
diplomacíja
diplomát
diplomatska imuniteta
diplomatska nota / pošta
diplomatska rešitev
diplomátski
diplomatski viri
diplomatski zbor
do večine v parlamentu zmanjkajo štirje poslanci
dom parlamenta
dvóstránkarski
ênostránkarski
gentlemanski dogovor
interpelácija
izstop iz koalicije
izvršilna oblast
javna debata
kmečka/ ljudska/ napredna/ socialistična stranka
koalícija
koalicijska pogodba
kompromís
kongrés
legitimno izvoljena oblast
liberálec
ljudska oblast
ločitev oblasti
maloštevilni podporniki
manevrski prostor
manjšinska vlada
medstrankarska pogajanja
mi govorimo, kar vi mislite
mi vam želimo le dobro
miroljubna rešitev
nagovor narodu
napoved spremembe
naprednják
ne le besede, tudi dejanja
nepovezani poslanec
ni prišlo do nobenih sprememb
nihče ni mogel napovedati dogodkov
notranja politika
notranji minister
oblást
oblasti so vse zanikale
opozicijski poslanec
opravljati funkcijo
ostati na oblasti
ovalna miza
podmládek
partia agrarna/ robotnicza/ komunistyczna/konserwatywna
autonomia
balansować między dwiema partiami
być przy korycie
bezpartyjny
centroprawica
prawica weszła do parlamentu
dyplomacja
dyplomata
immunitet dyplomatyczny
nota/ poczta dyplomatyczna
dyplomatyczne rozwiązanie
dyplomatyczny
źródła dyplomatyczne
korpus dyplomatyczny
do większości w parlamencie brakuje czterech posłów
izba parlamentu
dwupartyjny
jednopartyjny
dżentelmeńska umowa
interpelacja
wystąpienie z koalicji
władza wykonawcza
debata publiczna
partia rolnicza/ ludowa/ postępu/ socjalistyczna
koalicja
umowa koalicyjna
kompromis
kongres
legalnie wybrana władza
liberał
władza ludu
podział władzy
nieliczni zwolennicy
pole manewru
rząd mniejszościowy
negocjacje międzypartyjne
mówimy to, co wy myślicie
chcemy dla was dobrze
rozwiązanie pokojowe
orędzie do narodu
zapowiedź zmiany/zmian
postępowiec
nie tylko słowa, również czyny
poseł bezpartyjny
nie nastąpiły żadne zmiany
nikt nie mógł przewidzieć wydarzeń
polityka wewnętrzna
minister spraw wewnętrznych
władza
władze wszystkiemu zaprzeczały
poseł opozycji
sprawować funkcję
pozostać przy władzy
okrągły stół
młodzieżówka
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
policijska država
politično prizorišče
polítik
polítika
politologíja
populízem
posebni ameriški odposlanec
poslanci liberalne stranke
poslánec/ poslánka
poslanska klop
poslánski
poziv k odstopu
predsednik države
predsednik je zapustil državo
predsednik vlade / premier
priljúbljenost
pristopiti k stranki
program stranke
propagánda
refórma
sámoupráva
sestaviti vlado
skrajna desnica
sprejem nove ustave
spremeniti svet
spremeniti ustavo
stranka je deklarirala svoj program
stranka je zavzela taktiko čakanja
stránkar
strankarska pripadnost
stránkarski
stránkarstvo
strmoglaviti diktaturo
svetovni red
tretje branje novele zakona
ustanoviti stranko
ustáva
v državi vlada diktatura
vèčstránkarski
velesíla
véto
vlada ima rekordno nizko podporo
vlada narodne enotnosti
vlada v senci
vládati
vladavína
vladna stranka
vložiti interpelacijo
vodja naroda
vodja opozicije
vodstvo stranke
vojaška hunta
začasna vlada
zakonodajna oblast
zapustiti koalicijo
zasedanje parlamenta
zaúpnica
zunanji minister
państwo policyjne
scena polityczna
polityk
polityka
politologia
populizm
specjalny amerykański wysłannik
posłowie partii liberalnej
poseł/ posłanka
ława poselska
poselski
wezwanie do dymisji
prezydent
prezydent opuścił kraj
premier
popularność
zapisać się do partii
program partii
propaganda
reforma
samorząd
utworzyć rząd
skrajna prawica
przyjęcie nowej konstytucji
zmienić świat
zmienić konstytucję
partia przyjęła deklarację programową
partia przyjęła taktykę wyczekiwania
partyjny, członek partii
członkostwo w partii
partyjny
partyjność
obalić dyktaturę
światowy porządek
trzecie czytanie nowelizacji ustawy
założyć partię
konstytucja
w kraju panuje dyktatura
wielopartyjny
mocarstwo, potęga
veto, weto
rząd ma rekordowo niskie poparcie
rząd jedności narodowej
gabinet cieni
rządzić
rządy
partia rządząca
wnieść interpelację
wódz narodu
przywódca opozycji
kierownictwo partii
junta wojskowa
rząd tymczasowy
władza ustawodawcza
opuścić koalicję
posiedzenie parlamentu
wotum zaufania
minister spraw zagranicznych
171
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.3 WYBORY
agitácija
agitírati
bil je izvoljen za tretji mandat
bližajoče se volitve
bojkot referenduma
bojkotírati
demagogíja
demagóški
glasovánje
glasováti
glasovi iz tujine
glasóvnica
izvoliti poslance
kandidat mladih
kandidatúra
kandidirati za poslanca
lokalne volitve
mednarodni opazovalci
molk bo trajal do zaprtja volišč
neveljavne glasovnice
oddati glas
odločati na referendumih
plebiscít
pomanjkanje karizmatičnega kandidata
predčasne volitve
predsedniške volitve
predvolilna kampanja
predvolilna raziskava
predvolilni molk
preštevanje glasov
prótikandidát
prvák
razpisati referendum
razpisati volitve
shòd
strankarski boji pred volitvami
svobodne in poštene volitve
tajno glasovanje
upanje na boljše življenje
uradni izidi bodo znani danes
volilna komisija
volilna udeležba je bila nizka
volilni okraj
volilni prag
volilni sistem
volílnica
volíšče
volítven
volívec
zmagati na volitvah
zmanjkali so mu trije glasovi
agitacja
agitować
został wybrany na trzecią kadencję
zbliżające się wybory
bojkot referendum
bojkotować, zbojkotować
demagogia
demagogiczny
głosowanie
głosować
głosy z zagranicy
karta do głosowania
wybrać posłów
kandydat młodych
kandydatura
kandydować na posła
wybory komunalne
międzynarodowi obserwatorzy
cisza będzie trwała do zamknięcia lokali wyborczych
nieważne głosy
oddać głos
decydować w referendach
plebiscyt
brak charyzmatycznego kandydata
przedterminowe wybory
wybory prezydenckie
kampania wyborcza
sondaż przedwyborczy
cisza wyborcza
liczenie głosów
kontrkandydat
lider
rozpisać referendum
rozpisać wybory
wiec
walki partyjne przed wyborami
wolne i uczciwe wybory
tajne głosowanie
nadzieja na lepsze życie
dzisiaj będą znane oficjalne wyniki
komisja wyborcza
frekwencja wyborcza była niska
okręg wyborczy
próg wyborczy
ordynacja wyborcza
karta do głosowania
lokal wyborczy
wyborczy
wyborca
wygrać wybory
zabrakło mu trzech głosów
172
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.4 RELIGIA
angel varuh
apokalípsa
apóstol/ apostólski
beatifikácija
bedéti
bírma
blagoslòv
blagoslov velikonočnih jedi
bogoslúžje
brevír
cérkev
cvetna nedelja/cvetníca
diecéza
domolíti
državna vera
duhovni vodja
duhóvnik
džámija
evangélij
evangelíst
evharistíja
gréh
gréšen
hoditi v cerkev
íslam
iti v procesiji
izgovarjati besedilo molitve
izmolíti
izvirni / smrtni greh
Jehovina priča
Jezus je umrl na križu
Jezusovo trpljenje
judaízem
jutranja/ večerna molitev
katoličàn/ katoličánka
katólik
katóliški
kristján/ kristjánka
kristjani praznujejo svoj največji praznik
kristjanizácija
kríž
križev pot
kŕst
krščanske tradicije
krščánski
liturgíja
ljudje gredo iz cerkve
luteránec
maševáti
misijonár
molitev pred jedjo
moliti k Bogu
moliti molitev
moliti za umrle
molitvena knjiga
mošéja
anioł stróż
apokalipsa
apostoł/ apostolski
beatyfikacja
czuwać
bierzmowanie
błogosławienie
święcenie pokarmów wielkanocnych
nabożeństwo
brewiarz
kościół
niedziela palmowa
diecezja
dokończyć modlitwę
religia państwowa
przywódca duchowy
duchowny
meczet
ewangelia
ewangelista
eucharystia
grzech
grzeszny
chodzić do kościoła
islam
iść w procesji
wypowiadać słowa modlitwy
wymodlić
grzech pierworodny/ śmiertelny
świadek Jehowy
Jezus umarł na krzyżu
pasja
judaizm
poranna/ wieczorna modlitwa
katolik/ katoliczka
katolik
katolicki
chrześcijanin/ chrześcijanka
chrześcijanie obchodzą swoje najważniejsze święto
chrystianizacja
krzyż
droga krzyżowa
chrzest
chrześcijańskie tradycje
chrześcijański
liturgia
ludzie wychodzą z kościoła
luteranin
odprawiać mszę
misjonarz
modlitwa przed posiłkiem
modlić się do Boga
odmawiać modlitwę
modlić się za zmarłych
modlitewnik
meczet
173
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
mučênec
muslimán/ muslimánka
nàdškòf
nesti otroka h krstu
Noetova barka
odpustiti grehe
opravljati bogoslužje
papež je prvič obiskal Hrvaško
pásha
patriárh
pekèl
Pepelnična sreda/pepelníca
pírh
písanica
po cerkvah bodo potekala bogoslužja
pokleknil je in molil
pokristjanjevanje
pomolíti
pòst
posvetíti
prebirati evangelij
premakljiv praznik
prinesti jedila k blagoslovu
procésija
prositi boga za zdravje
rèinkarnácija
relígija
rituál
rómar/ rómarica
romarji so prišli od daleč
romarska cerkev
romarsko potovanje
skupina romarjev
slovesna maša
spóved
spovedati se grehov
spovedna molčečnost
spovedníca
Sveta Trojica
Sveto Pismo
šamán
škòf/ škofíja
Velika noč
Velika sobota
Veliki četrtek/ petek
velikonočna procesija
velikonočni pirhi
velikonočni prazniki
Velikonočno tridnevje
véra
vérnik
veroizpóved
verovati v boga
více
vstajenje od mrtvih
zadnja večerja
zahvalna maša
zakramènt
męczennik
muzułmanin/ muzułmanka
arcybiskup
nieść dziecko do chrztu
Arka Noego
odpuścić grzechy
odprawiać nabożeństwo
papież po raz pierwszy odwiedził Chorwację
pasja
patriarcha
piekło
Środa popielcowa
pisanka
pisanka
w kościołach będą odprawiane nabożeństwa
ukląkł i modlił się
chrystianizacja
pomodlić się
post
poświęcić
czytać ewangelię
święto ruchome
przynieść pokarmy do poświęcenia
procesja
prosić Boga o zdrowie
reinkarnacja
religia
rytuał
pielgrzym /mężczyzna/, pielgrzym /kobieta/
pielgrzymi przybyli z daleka
kościół pielgrzymkowy
podróż pielgrzymkowa
grupa pielgrzymów
uroczysta msza
spowiedź
spowiadać się z grzechów
tajemnica spowiedzi
konfesjonał
Trójca Święta
Pismo Święte
szaman
biskup/ biskupstwo
Wielkanoc
Wielka Sobota
Wielki Czwartek/ Piątek
wielkanocna procesja
wielkanocne pisanki
święta wielkanocne
Triduum Paschalne
wiara
wierny
wyznanie wiary
wierzyć w Boga
czyściec
zmartwychwstanie
ostatnia wieczerza
msza dziękczynna
sakrament
174
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.5 PROTEST
aktivistke so zbrale tisoč podpisov
blokírati
boriti se za svoje pravice
deblokírati
delavski protest
demonstracij vse več
demonstranti so nosili transparente
doseči kompromis
izboriti pravico do...
izbruhnili so nemiri
izraziti podporo
izročiti peticijo
izžvížgati
kljub protestom so nadaljevali delo
kolektivna pogodba
kompromís
ljudje so se začeli razhajati
manifést
manifestácija
metati kamenje proti policistom
miroljubno vzdušje
mólotovka
na ulicah so se znova zbrale množice
najti kompromisno rešitev
napis na transparentu
napovedati protest
nasprotni protest
nemíri
petícija
podpisati dogovor
pogajálec
pogájanje
pogájati se
policijske pregrade
postaviti barikade
predlágati/ predložíti
prêdlog
protest se je končal mirno
protestírati
protestna akcija
protestni pohod
protéstnik
protivladne demonstracije
razbijati okna
skandírati
skleniti sporazum
solidarizírati se
sporazúm
sporazuméti se
sprevòd
transparènt
v znak protesta
vodni top
zažigati smetnjake
zbralo se je več kot 200 nasprotnikov
działaczki zebrały tysiąc podpisów
blokować, zablokować
walczyć o swoje prawa
odblokowywać, odblokować
protest robotników
coraz więcej demonstracji
demonstrujący nieśli transparenty
osiągnąć kompromis
wywalczyć prawo do...
wybuchły zamieszki
wyrazić poparcie
wręczyć petycję
wygwizdać
mimo protestów kontynuowali pracę
porozumienie zbiorowe
kompromis
ludzie zaczęli się rozchodzić
manifest
manifestacja
rzucać kamieniami w policjantów
pokojowa atmosfera
koktajl Mołotowa
na ulicach znowu zebrały się tłumy
znaleźć kompromisowe rozwiązanie
napis na transparencie
zapowiedzieć protest
kontrmanifestacja
zamieszki
petycja
podpisać porozumienie
negocjator
negocjacje
negocjować
barierki policyjne
postawić barykady
proponować/ zaproponować
propozycja
protest zakończył się spokojnie
protestować
akcja protestacyjna
marsz protestacyjny
demonstrujący, protestujący
demonstracje antyrządowe
rozbijać okna
skandować
zawrzeć porozumienie
solidaryzować się
porozumienie
porozumieć się
marsz
transparent
na znak protestu
armatka wodna
podpalać kosze na śmieci
zebrało się ponad 200 przeciwników
175
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.6 MEDIA
avtor članka
brálec
brálka
bráti
celoletna naročnina
cenzúra
časopís
časopis izhaja vsak dan
četrtlétnik
článčič
článek
črna kronika
dati oglas v časopis
dnevni tisk
dnévnik
dobre in slabe novice
dolgočasen članek
domači tisk
dopísnik
dvojna izdaja revije
feljtón
feljtoníst
fótoreportáža
fótorepôrter
gledálec
gledálka
igralec je dal intervju
informácija
informacijska družba
informacíjski
informatíven
informírati
intervjú
izdajati časopis
izmišljena novica
izreči v mikrofon
javna televizija
jutranji časopis
kabelska televizija
komentátor
líst
mali oglas
médij
medijska ofenziva
médijski
medijski pritisk
medijski trg
mesečna naročnina
množični mediji
naklada pada
naklada raste
napovedovalec
naročiti se na časopis
naročník
novínar/ novínarka
autor artykułu
czytelnik
czytelniczka
czytać
prenumerata roczna
cenzura
gazeta /zwykle codzienna/
gazeta ukazuje się codziennie
kwartalnik
artykulik
artykuł
kronika kryminalna
zamieścić ogłoszenie w gazecie
prasa codzienna
dziennik
dobre i złe wiadomości
nudny artykuł
prasa krajowa
korespondent
podwójne wydanie czasopisma
felieton
felietonista
fotoreportaż
fotoreporter
widz /mężczyzna/
widz /kobieta/
aktor udzielił wywiadu
informacja
społeczeństwo informacyjne
informacyjny
informacyjny
informować, poinformować
wywiad
wydawać gazetę
zmyślona wiadomość
powiedzieć do mikrofonu
telewizja publiczna
gazeta poranna
telewizja kablowa
komentator
pismo, czasopismo
ogłoszenie drobne
medium
ofensywa medialna
medialny
presja mediów
rynek mediów
prenumerata miesięczna
środki masowego przekazu
nakład spada
nakład rośnie
spiker /w radiu/
zaprenumerować gazetę
1. prenumerator 2. abonent
dziennikarz/ dziennikarka
176
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
novinarka pri Delu
novinarska etika
novinarska izkaznica
novínarski
novinarski stil
novínarstvo
objaviti članek
oddája
oddájati
odgovornost medijev
pisati feljtone
po naših informacijah
poslušati oddajo
posneti reportažo
prelistavati revijo
pretok informacij
prevod članka
propagandna mašinerija
prositi medije za pomoč
prositi za komentar
ráca
radijska postaja
rádio
raziskovalno novinarstvo
reportáža
repôrter/ repôrterka/ repôrterski
revíja
satelitska televizija
serija člankov
stalni naročniki revije
strokovna revija
svoboda tiska
športna oddaja
števílka
štirínajstdnévnik
štirje največji japonski dnevniki
tédnik
televizíja
televizija je prenehala oddajati
televizijska postaja
televizíjski
televizijski nagovor
televizijski prenos
tísk
tiskovna agencija
tiskovna konferenca
tiskovni predstavnik
tiskovno sporočilo
tiskovno središče
tuji tisk
uredník/ uredníca
urednik na radiu
uredníštvo
večerni časopis
vremenska napoved
znanstvena revija
ženski tednik
živa oddaja
dziennikarka "Dela"
etyka dziennikarska
legitymacja dziennikarska
dziennikarski
styl prasowy
dziennikarstwo
opublikować artykuł
audycja
nadawać
odpowiedzialność mediów
pisać felietony
według naszych informacji
słuchać audycji
nakręcić reportaż
wertować czasopismo
przepływ informacji
tłumaczenie artykułu
machina propagandowa
prosić media o pomoc
prosić/poprosić o komentarz
kaczka dziennikarska
rozgłośnia radiowa
radio
dziennikarstwo śledcze
reportaż
reporter/ reporterka/ reporterski
czasopismo, magazyn
telewizja satelitarna
seria artykułu
stali prenumeratorzy magazynu
czasopismo specjalistyczne
wolność prasy
audycja sportowa
numer
dwutygodnik
cztery największe japońskie dzienniki
tygodnik
telewizja
telewizja przestała nadawać
stacja telewizyjna
telewizyjny
orędzie telewizyjne
transmisja telewizyjna
prasa
agencja prasowa
konferencja prasowa
rzecznik prasowy
komunikat prasowy
centrum prasowe
prasa zagraniczna
redaktor/ redaktorka
redaktor w radiu
redakcja
gazeta wieczorna
prognoza pogody
czasopismo naukowe
tygodnik dla kobiet
audycja na żywo
177
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.7 MIASTO
ambulánta
bánka
blokovsko naselje
bórza
botanični vrt
bulvár
cénter
častni meščan
delavska četrt
drevoréd
filharmoníja
galeríja
glavna ulica
glavno mesto
gledalíšče
grád
gradìč
igrálnica
industrijska četrt
jásli
jézero
kíno
kitajska četrt
knjížnica
kolesarska steza
kongresna dvorana
kraljeva palača
lekárna
letalíšče
letalsko pristanišče
méstece
mestna hiša
mestni svet
mestno središče
mesto ima pet tisoč prebivalcev
mesto leži ob reki
mesto se razprostira...
mirna ulica
muzéj
nočno življenje
observatórij
ogled mesta
ozka uličica
paláča
pokopalíšče
poliklínika
poslópje
posvetoválnica
potovalna agencija
predsedniška palača
prestólnica
priseljenska četrt
pristaníšče
pristaniško mesto
razgledna točka
przychodnia
bank
blokowisko
giełda
ogród botaniczny
bulwar
centrum
honorowy obywatel (miasta)
dzielnica robotnicza
aleja
filharmonia
galeria
główna ulica
stolica
teatr
zamek
zameczek
kasyno, salon gier
dzielnica przemysłowa
żłobek
jezioro
kino
chińska dzielnica
biblioteka
ścieżka rowerowa
sala kongresowa
pałac królewski
apteka
lotnisko
port lotniczy
miasteczko
ratusz
rada miasta
śródmieście, centrum
miasto ma pięć tysięcy mieszkańców
miasto leży nad rzeką
miasto rozpościera się...
spokojna ulica
muzeum
nocne życie
obserwatorium
zwiedzanie miasta
wąska uliczka
pałac
cmentarz
przychodnia
gmach
poradnia
biuro podróży
pałac prezydencki
stolica
dzielnica imigrantów
port
miasto portowe
punkt widokowy
178
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
razvalíne
réka
samostán
skozi mesto teče reka
sodíšče
spomeník
stanovanjska četrt
stanovanjski blok
staro mesto
stôlpnica
stranska ulica
šóla
tŕg
úlica
úličica
ulična razsvetljava
v strogem centru
vodnják
vojaško pokopališče
zgrádba
zvoník
železniška postaja
živalski vrt
življenje v velemestu je zelo drago
ruiny
rzeka
klasztor
przez miasto przepływa rzeka
sąd
pomnik
dzielnica mieszkaniowa
blok mieszkalny
stare miasto
wieżowiec
boczna ulica
szkoła
plac, rynek
ulica
uliczka
oświetlenie uliczne
w ścisłym centrum
fontanna
cmentarz wojskowy
budynek
dzwonnica
dworzec kolejowy, stacja kolejowa
ogród zoologiczny
życie w wielkim mieście jest bardzo drogie
179
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.8 MIGRACJA
azilánt
begúnec
bela večina
bélka
deportácija
emigrácija
géto
ìlegálec
ilegalni priseljenci
imigrácija
imigránt
integrácija
ksenofob*
ksenofobíja
mesto je zapustil vsak četrti prebivalec
migrácija
mnogi tujci so zapustili Slovenijo
narodnostna manjšina
nenaklonjenost do priseljencev
nestrpnost
nezakoniti priseljenec
nezakonito priseljevanje
njena nova domovina
politični azil
politično zatočišče
pribéžnik
pridobiti azil
priséljenka
priseljenska četrt
priseljevánje
protipriseljenska zakonodaja
rasna segregacija
rasno mešani zakon
spoznavanje kultur
sprejemati odprtih rok
tújec
tújka
val beguncev
zahteva za azil
zapustiti državo
azylant
uciekinier
biała większość
biała (kobieta)
deportacja
emigracja
getto
nielegalny imigrant
nielegalni imigranci
imigracja
imigrant
integracja
ksenofob
ksenofobia
co czwarty mieszkaniec opuścił miasto
migracja
wielu cudzoziemców opuściło Słowenię
mniejszość narodowa
niechęć do imigrantów
nietolerancja
nielegalny imigrant
nielegalna imigracja
jej nowa ojczyzna
azyl polityczny
azyl polityczny
imigrant
dostać azyl/uzyskać azyl
imigrantka
dzielnica imigrantów
imigracja
ustawodawstwo antyimigracyjne
segregacja rasowa
małżeństwo mieszane
poznawanie kultur
przyjmować z otwartymi rękami
cudzoziemiec
cudzoziemka
fala uciekinierów
prośba/wniosek o azyl
opuścić kraj
180
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.9 PAŃSTWA
Afgánistan
Albánija
Alžírija
Andóra
Avstrálija
ávstrija
Azerbajdžán
Bahámi
Bahrájn
Bángladeš
Barbádos
Bélgija
Belíze
Belorúsija
Bocvána
Bolgárija
Bolívija
Bósna in Hercegovína
Brazílija
Brunêj
Burkína Fáso
Burúndi
Bután
Cíper
Čád
Čéška
Číle
Dánska
Egípt
Ekvatoriálna Gvinêja
Eritrêja
Estónija
Fídži
Filipíni
Fínska
Fráncija
Gána
Gŕčija
Grúzija
Gvatemála
Haíti
Hondúras
Hrváška
índija
Indonézija
Irák
Irán
írska
Islándija
Itálija
Japónska
Júžna Korêja
Južnoáfriška repúblika
Kambódža
Kánada
Afganistan
Albania
Algieria
Andora
Australia
Austria
Azerbejdżan
Bahamy
Bahrajn
Bangladesz
Barbados
Belgia
Belize
Białoruś
Botswana
Bułgaria
Boliwia
Bośnia i Hercegowina
Brazylia
Brunei
Burkina Faso
Burundi
Bhutan
Cypr
Czad
Czechy
Chile
Dania
Egipt
Gwinea Równikowa
Erytrea
Estonia
Fidżi
Filipiny
Finlandia
Francja
Ghana
Grecja
Gruzja
Gwatemala
Haiti
Honduras
Chorwacja
Indie
Indonezja
Irak
Iran
Irlandia
Islandia
Włochy
Japonia
Korea Południowa
Republika Południowej Afryki
Kambodża
Kanada
181
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Kázahstan
Kénija
Kirgízija
Kitájska
Kolúmbija
Komóri
Kostaríka
Kúba
Kúvajt
Látvija
Líbanon
Lítva
Madžárska
Makedónija
Málta
Maróko
Méhika
Moldávija
Mongólija
Mozambík
Namíbija
Népal
Nigêrija
Norvéška
Nôva Zelándija
Pákistan
Páragvaj
Perú
Póljska
Portugálska
Romúnija
Rúsija
Sávdska Arábija
Sejšéli
Séverna Korêja
Sírija
Slonokoščéna obála
Slováška
Slovénija
Špánija
Šrilánka
Švédska
Švíca
Tadžíkistan
Tájska
Tanzánija
Tunízija
Túrčija
Turkménistan
Ukrajína
úrugvaj
Uzbékistan
Venezuéla
Víetnam
Zámbija
Zelenoŕtsko otóčje
Zdrúžene držáve Amêrike
Zdrúženi arábski emiráti
Kazachstan
Kenia
Kirgistan
Chiny
Kolumbia
Komory
Kostaryka
Kuba
Kuwejt
Łotwa
Liban
Litwa
Węgry
Macedonia
Malta
Maroko
Meksyk
Mołdawia
Mongolia
Mozambik
Namibia
Nepal
Nigeria
Norwegia
Nowa Zelandia
Pakistan
Paragwaj
Peru
Polska
Portugalia
Rumunia
Rosja
Arabia Saudyjska
Seszele
Korea Północna
Syria
Wybrzeże Kości Słoniowej
Słowacja
Słowenia
Hiszpania
Sri Lanka
Szwecja
Szwajcaria
Tadżykistan
Tajlandia
Tanzania
Tunezja
Turcja
Turkmenistan
Ukraina
Urugwaj
Uzbekistan
Wenezuela
Wietnam
Zambia
Wyspy Zielonego Przylądka
Stany Zjednoczone Ameryki
Zjednoczone Emiraty Arabskie
182
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.10 MIASTA
Básel
Belják
Benétke
Béograd
Bológna
Brégenz
Brémen
Brúselj
Búdimpešta
Bukaréšta
Cape Town
Celôvec
Čenstohôva
Čikágo
Damásk
Débrecen
Drésden
Dúnaj
Firénce
Génova
Grádec
ístanbul
Káiro
Káunas
Kíjev
Krákov
Leipzig
Lódž
Lúxembourg
Lvôv
Miláno
Neápelj
Níca
Ólomuc
Pádova
Paríz
Péking
Póznanj
Prága
Ríga
Rím
Skáder
Sófija
Solún
Stóckholm
Šánghaj
Toríno
Tórunj
Toulouse
Tŕst
Varšáva
Vróclav
Wáshington
Zágreb
Ženéva
Bazylea
Villach
Wenecja
Belgrad
Bolonia
Bregencja
Brema
Bruksela
Budapeszt
Bukareszt
Kapsztad
Klagenfurt
Częstochowa
Chicago
Damaszek
Debreczyn
Drezno
Wiedeń
Florencja
Genua
Graz
Stambuł
Kair
Kowno
Kijów
Kraków
Lipsk
Łódź
Luksemburg
Lwów
Mediolan
Neapol
Nicea
Ołomuniec
Padwa
Paryż
Pekin
Poznań
Praga
Ryga
Rzym
Szkodra
Sofia
Saloniki
Sztokholm
Szanghaj
Turyn
Toruń
Tuluza
Triest
Warszawa
Wrocław
Waszyngton
Zagrzeb
Genewa
183
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
10.11 NARODY
Albánec
Albánka
Alžírec
Alžírka
Američàn
Američánka
Avstrálec
Avstrálka
Avstríjec
Avstríjka
Azerbajdžánec
Azerbajdžánka
Bángladeševec
Bángladeševka
Bélgijec
Bélgijka
Belízejčan
Belízejčanka
Belorús
Belorúsinja
Bolgár
Bolgárka
Brazílec
Brazílka
Cíprčan
Cíprčanka
Čéh
Čéhinja
Dánec
Dánka
Egipčàn
Egipčánka
Estónec
Estónka
Fínec
Fínka
Francóz
Francózinja
Gŕk
Gŕkinja
Grúzijec,Gruzínec
Grúzijka
Haítijec
Haítijka
Hondurašàn, Hondurašán
Hondurašánka
Hrvàt
Hrvatíca
índijec
índijka
Iračàn
Iračánka
írec
írka
Islándec
Islándka
Albańczyk
Albanka
Algierczyk
Algierka
Amerykanin
Amerykanka
Australijczyk
Australijka
Austriak
Austriaczka
Azer
Azerka
Banglijczyk
Banglijka
Belg
Belgijka
Belizeńczyk
Belizenka
Białorusin
Białorusinka
Bułgar
Bułgarka
Brazylijczyk
Brazylijka
Cypryjczyk
Cypryjka
Czech
Czeszka
Duńczyk
Dunka
Egipcjanin
Egipcjanka
Estończyk
Estonka
Fin
Finka
Francuz
Francuzka
Grek
Greczynka
Gruzin
Gruzinka
Haitańczyk
Haitanka
Honduranin
Honduranka
Chorwat
Chorwatka
Hindus
Hinduska
Irakijczyk
Irakijka
Irlandczyk
Irlandka
Islandczyk
Islandka
184
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Italijàn
Italijánka
Japónec
Japónka
Kánadčan
Kánadčanka
Kitájec
Kitájka
Kolúmbijec
Kolúmbijka
Látvijec
Látvijka
Lítovec
Lítovka
Madžár
Madžárka
Makedónec
Makedónka
Maltežàn, Maltežán
Maltežánka
Mehikánec
Mehikánka
Mongólec
Mongólka
Norvežàn, Norvežán
Norvežánka
Perújec
Perújka
Polják
Poljákinja
Portugálec
Portugálka
Romún
Romúnka
Rús
Rúsinja
Sírec
Sírka
Slovák
Slovákinja
Slovénec
Slovénka
Špánec
Špánka
Šrilánčan
Šrilánčanka
Švéd
Švédinja
Švícar
Švícarka
Tunízijec
Tunízijka
Túrek
Túrkinja
Ukrajínec
Ukrajínka
Uzbékistanec
Uzbékistanec
Włoch
Włoszka
Japończyk
Japonka
Kanadyjczyk
Kanadyjka
Chińczyk
Chinka
Kolumbijczyk
Kolumbijka
Łotysz
Łotyszka
Litwin
Litwinka
Węgier
Węgierka
Macedończyk
Macedonka
Maltańczyk
Maltanka
Meksykanin
Meksykanka
Mongoł
Mongołka
Norweg
Norweżka
Peruwiańczyk
Peruwianka
Polak
Polka
Portugalczyk
Portugalka
Rumun
Rumunka
Rosjanin
Rosjanka
Syryjczyk
Syryjka
Słowak
Słowaczka
Słoweniec
Słowenka
Hiszpan
Hiszpanka
Lankijczyk
Lankijka
Szwed
Szwedka
Szwajcar
Szwajcarka
Tunezyjczyk
Tunezyjka
Turek
Turczynka
Ukrainiec
Ukrainka
Uzbek
Uzbeczka
185
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
186
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH
1. Izgredi v Britaniji so opozorilo, da je nekaj narobe v družbi
Dr. Gorazd Meško je dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in profesor kriminologije, ki se
je več let izobraževal v Veliki Britaniji.
Kaj je bila »iskra«, ki je sprožila tako hude proteste v Angliji?
Objektivneje bo situacijo mogoče oceniti, ko se bodo strasti umirile in bo znanih več dejstev o nastanku,
razvoju in koncu nemirov. Iskro je sprožila policija, ki je – v okolju, kjer so že dolgo obstajale napetosti med
njo in lokalnim prebivalstvom – ustrelila temnopoltega Angleža Marka Duggana, znanega storilca kaznivih
dejanj. To je bila iskra, da so se odzvali ljudje, ki jim je prekipelo zaradi nezadovoljstva z
družbenoekonomskimi razmerami in občutka, da je policija presegla svoja pooblastila. To je bilo pomešano
tudi z občutki, da se bolj nadzoruje ljudi na dnu družbe, ki so tam pristali zaradi pogoltnosti elit. Incident se je
zgodil v najbolj depriviligiranem delu Londona, kjer je veliko ljudi na robu preživetja. Angleški komentatorji
menijo, da gre za splet okoliščin, po drugi strani pa nemiri pomenijo priložnost za kriminalce, ki okoliščine
izrabljajo za tatvine, rope in poškodovanje premoženja.
Ni prvič, da so nasilni protesti posledica tega, da je policija nekoga ubila.
To se pogosto zgodi v multikulturnih državah, kjer obstaja institucionalni rasizem oziroma neproporcionalno
bolj intenzivno nadzorovanje ljudi določenih ras, predvsem temnopoltih državljanov ali priseljencev. V takšnih
okoljih velja prepričanje, da policija dosledneje izvaja zakone proti tem prebivalcem. In smrt, ki jo povzročijo
policisti, najsi bo to zakonito ali ne, je za prebivalce potrditev, da je res tako.
Koliko so družbene razmere vplivale na takšen odziv?
Odziv je družbenoekonomske narave – depriviligirana okolja, nezaposleni brez upanja, malo priložnosti za
izboljšanje kakovosti življenja in mentaliteta, v kateri prevladuje prepričanje, da nimajo več kaj izgubiti, da se
nadnje zgrinja moč državnega aparata in da jim nihče ne pomaga. Angleški nemiri so tudi dokaz, da se je
prebudil tako imenovani družbeni podrazred, ljudje, ki so pod pragom revščine, ne le materialne! Susanne
Karstedt z Univerze v Leedsu je pred kratkim napisala prispevek z naslovom Konec socialnega (The end of
the social), ki ugotavlja, da na področju preventivne dejavnosti v primeru prestopništva mladih v Evropi
zamirajo socialne strategije in se čedalje več pozornosti posveča nadzorovanju ljudi, sprejemanju zakonov
za discipliniranje neželenega vedenja, označevanju določenih ljudi za nevarne (predvsem tistih z
družbenega dna in priseljencev). Anglija je priložnost, da se tega začnejo zavedati tudi drugje v Evropi in
širše. (ŹRÓDŁO: delo.si)
2. Slovenija postaja vse manj socialna država
Ljubljana - »Delež ljudi, ki so jim določene dobrine postale manj dostopne, se hitro povečuje,« je danes na
predstavitvi letnega poročila varuha človekovih pravic povedala Zdenka Čebašek Travnik, ki se zato
sprašuje, ali je Slovenija še socialna država. Obstaja namreč veliko indicev, ki kažejo, da Slovenija izgublja
značilnosti socialne države. Vedno večji problem je dostopnost javnih dobrin, ki postajajo za različne sloje
družbe različno dosegljive, za nekatere dele družbe pa so že nedosegljive. »Na ta način bomo zelo težko še
naprej govorili o socialni državi,« je dejala.
Na vprašanje, ki si ga postavlja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ali je Slovenija (še)
socialna država, se neposredno z »da« ali »ne« ne da odgovoriti, je dejala, a vse ugotovitve kažejo, da
socialni problemi postajajo najbolj pereče vprašanje na področju kršenja človekovih pravic. Do zdaj so bili to
sodni zaostanki. Država se ne odziva dovolj učinkovito na spremenjene gospodarske razmere, ugotavlja
Čebašek Travnikova. Na predstavitvi skoraj 400 strani debelega poročila varuha človekovih pravic za leto
2009 je poudarila dostopnost zdravstva, izobraževanja in pravne pomoči. »Vse to je preveč odvisno od
materialnega stanja posameznika in njegove družine. In če izhajamo s teh stališč, smo lahko zelo v skrbeh,«
je dejala. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
187
3. Makedonija in problem identitete
Zakaj Makedonija ne more z Grčijo reši ti spora o imenu?
To je konflikt identitete, ki ga je najtežje, če že ne nemogoče rešiti. Kompromis ni mogoč, ker vsako
odstopanje o lastnem poimenovanju ali samoidentifikaciji vpliva na spremembo državne oziroma nacionalne
identitete, kar je v nasprotju z večinsko voljo državljanov. Zato bi vsaka vlada, ki bi poskušala skleniti
kompromis, naredila politični in zgodovinski samomor. Dodati je treba, da nobena institucija v Makedoniji ni
pooblaščena za sprejetje takšne odločitve. Ker se tega zelo dobro zaveda tudi današnja makedonska
opozicija, niti takrat, ko zahteva od vlade hitre rešitve, ne razkrije, kako bi rešila to vprašanje.
Ali je ogrožena identiteta Makedoncev?
Predvsem je ogrožena suverena enakost države in njenih državljanov pred mednarodnim pravom. Ne bi se
spuščala v zgodovinske vidike makedonskega vprašanja, dejstvo pa je, da je ime države del njene pravne
legitimnosti v mednarodnih odnosih. Pri Makedoncih je zgodba še toliko težja. V nasprotju s pogostimi
trditvami mednarodnih predstavnikov in diplomatov, da gre vendarle samo za ime države, kar je samo po
sebi problematično, je s seznama grških zahtev, ki je že decembra lani pricurljal v javnost, razvidno, da gre
za poseg v ime konstitutivnega naroda, ime jezika in drugih identifikacijskih dejavnikov, kot je celo uporaba
imena za gospodarske namene ali poimenovanje valute, ki se ne bi smela več imenovati makedonski denari
(MKD) ali spletnih portalov, ki ne bi smeli vsebovati označbe .mk in podobno. (ŹRÓDŁO: delo.si)
4. Zelena luč za italijansko državljanstvo
Koper - Nekaj deset tisoč pripadnikov italijanske manjšine, državljanov Slovenije in Hrvaške, bo lahko znova
zaprosilo za pridobitev dodatnega - italijanskega državljanstva. To omogoča nov zakon, ki so ga v četrtek
potrdili najprej v komisiji za ustavna vprašanja italijanskega senata in zvečer še v komisiji za ustavna
vprašanja rimske poslanske zbornice (komisija ima v Italiji lahko zakonodajno pooblastilo). Zakon so sprejeli
tako rekoč v zadnjem trenutku, saj so včeraj razpustili italijanski parlament (zaradi volitev devetega aprila).
Pri sprejemanju zakona je bilo odločilno pozitivno soglasje proračunske komisije, saj je ta ugotovila, da
zakon ne bo imel bistvenih posledic za državni proračun. Po besedah Maurizia Tremula, predsednika
Italijanske unije iz Hrvaške in Slovenije, ki je podpiral sprejem zakona, bi lahko dodatno državljanstvo dobilo
še nekaj čez 30 tisoč pripadnikov italijanske manjšine iz dveh državljanov, ki so v obeh državah na
začasnem delu.
Bistvo novega zakona je, da omogoča pridobitev italijanskega državljanstva tudi potomcem pripadnikom
manjšine. Tudi tistim, ki so se rodili po letu 1977 na območju cone B in po letu 1947 na območjih nekdanje
italijanske meje. Maurizio Tremul nam je povedal, da je v obeh državah evidentiranih približno 35 tisoč
polnoletnih pripadnikov italijanske narodnosti, od tega štiri tisoč v Sloveniji. Če od te številke odštejemo tiste,
ki že imajo italijansko državljanstvo in prištejemo mladoletne, bi po njegovi oceni dodatno državljanstvo lahko
teoretično pridobilo še nekaj čez 30 tisoč državljanov obeh držav. Toda že po izkušnjah iz devetdesetih let
vedo, da vsi ne zaprosijo za dvojno državljanstvo, ali pa, da vsi ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev. V
vsakem primeru pričakujejo iz Slovenije manjše število dodatnih prošenj, večje pa iz Hrvaške, ker je doslej
zakon na območju cone B dovoljeval italijansko državljanstvo rojenim do leta 1977, na ostalih območjih pa le
rojenim do leta 1947. (ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11. SPORT
11.1 DYSCYPLINY SPORTOWE
alpsko smučanje
ameriški nogomet
atlétika
bádminton
bíatlon
bòb
bòks
cestno kolesarstvo
curling*
deseterobòj
dviganje uteži
florét
gimnástika
gólf
gorsko kolesarstvo
hitrostno drsanje
hokej na ledu
hokej na travi
jáhanje
júdo
kajakáštvo
karaté
kegljánje
kolesárstvo
košárka
kríket
lokostrélstvo
mečevánje
mnogobòj
moderni peteboj
namizni tenis
nogomèt
nordijska kombinacija
odbójka
odbojka na mivki
peterobòj
plávanje
pólo
potápljanje
rokomèt
rugby
sinhrono plavanje
skok v daljino
skvoš*
smúčanje
smučarski skoki
smučarski teki
suvanje krogle
ténis
tróbòj
umetnostno drsanje
váterpólo
narciarstwo alpejskie
futbol amerykański
atletyka, lekkoatletyka
badminton
biathlon
bobsleje
boks
kolarstwo szosowe
curling
dziesięciobój
podnoszenie ciężarów
floret
gimnastyka
golf
kolarstwo górski
łyżwiarstwo szybkie
hokej na lodzie
hokej na trawie
jeździectwo
judo
kajakarstwo
karate
kręgle
kolarstwo
koszykówka
krykiet
łucznictwo
szermierka
wielobój
pięciobój nowoczesny
tenis stołowy
piłka nożna
kombinacja norweska
siatkówka
siatkówka plażowa
pięciobój
pływanie
polo
nurkowanie
piłka ręczna
rugby
pływanie synchroniczne
skok w dal
squash
narciarstwo
skoki narciarskie
biegi narciarskie
pchnięcie kulą
tenis
trójbój
łyżwiarstwo figurowe
piłka wodna
188
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.2 RYWALIZACJA
baráž
bronasta/ srebrna/ zlata kolajna
čestítati
četŕtfinále/ četŕtfinalíst
dati od sebe vse
diskvalificírati
diskvalifikácija
dolga in uspešna kariera
dóping
drúgoligáš
dvojna zmaga
enkrat zmagaš, drugič izgubiš
evropsko prvenstvo
fávl
favorít
favorítinja, favorítka
finále/ finalíst
fórma
gojiti šport
igrálec
izboljšati igro v obrambi
izboljšati rekord
izenačeváti
izenáčiti
izenačiti rekord
izgubíti
izgúbljati
izíd
izpásti
izzív
júnior/ júniorka
kolájna
končati karier
líga
ligáš
mójster
móštven
móštvo
moštvo trenira vsak
največje presenečenje
napeta končnica
naslòv
naši skakalci vodijo
navijáč
navíjati (za koga?)
nazadoval je za 18 mest
neodločeni izid
olimpiáda
olimpijska vas
olimpijske igre
olimpijski odbor
olimpijski tekmovalec
osebni rekord
osvojiti točko
outsider
baraż
brązowy/ srebrny/ złoty medal
gratulować, pogratulować
ćwierćfinał/ ćwierćfinalista
dać z siebie wszystko
dyskwalifikować, zdyskwalifikować
dyskwalifikacja
długa i udana kariera
doping /środki dopingujące/
drugoligowiec
podwójne zwycięstwo
raz wygrywasz, raz przegrywasz
mistrzostwa Europy
faul
faworyt
faworytka
finał/ finalista
forma
uprawiać sport
gracz, zawodnik
poprawić grę w obronie
poprawić rekord
wyrównywać
wyrównać
wyrównać rekord
przegrać
przegrywać
wynik, rezultat
wypaść, odpaść
wyzwanie
junior/ juniorka
medal
zakończyć karierę
liga
ligowiec
mistrz
drużynowy
drużyna
drużyna codziennie trenuje
największa niespodzianka
emocjonująca końcówka
tytuł
nasi skoczkowie prowadzą
kibic
kibicować (komu?)
spadł o 18 miejsc
remis
olimpiada
wioska olimpijska
igrzyska olimpijskie
komitet olimpijski
olimpijczyk
rekord życiowy
zdobyć punkt
outsider
189
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pískati
piščálka
plavanje je njegov najljubši šport
podáljšek
podeliti kolajne
pokál
pólfinále
pólfinalíst
poràz
postaviti nov rekord
pot k zmagi
povratna tekma
prédnost
prednost je narasla na sedem točk
preiti v obrambo
premágati
prijateljska tekma
prótinapàd
pŕvoligáš
razlíka
rekórden
reprezentanca se je uvrstila v finale
reprezentánt/ reprezentántka
seléktor
sémifinále/ sémifinalíst
sénior/ séniorka
senzácija
slaba igra obrambe
sodník
sramoten poraz
stárt
stártati
svetovni rekord
svetovno prvenstvo
špórt
športni klub
špórtnica
špórtnik
tékma
tekmoválec
tóčka/ točkovánje
tréning/ trenírati
tribúna
troféja
turnír
univerziáda
uvrstítev
v drugem polčasu so gostje izenačili
veseliti se zmage
voditi z dvema točkama
vrhunski šport
zabeležiti zmago
zasesti prvo mesto
zažvížgati
zgodovinski uspeh
zimska olimpiada
zmágati
zmagovít
gwizdać
gwizdek
pływanie to jego ulubiony sport
dogrywka
wręczyć medale
puchar
półfinał
półfinalista
porażka
ustanowić nowy rekord
droga do zwycięstwa
mecz rewanżowy
przewaga
prowadzenie wzrosło do siedmiu punktów
przejść do obrony
pokonać
mecz towarzyski
kontratak
pierwszoligowiec
różnica
rekordowy
reprezentacja awansowała do finału
reprezentant/ reprezentantka
trener
półfinał/ półfinalista
senior/ seniorka
sensacja
słaba gra obrony
sędzia
sromotna porażka
start
startować, wystartować
rekord świata
mistrzostwa świata
sport
klub sportowy
sportsmenka
sportowiec
mecz, spotkanie
zawodnik
punkt/ punktacja
trening/ trenować
trybuna
trofeum
turniej
uniwersjada
1. awans 2. lokata, miejsce
w drugiej połowie goście wyrównali
cieszyć się ze zwycięstwa
prowadzić dwoma punktami
sport wyczynowy
zanotować zwycięstwo
zająć pierwsze miejsce
zagwizdać
historyczny sukces
olimpiada zimowa
zwyciężyć
zwycięski
190
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.3 PIŁKA NOŻNA
ávtogól
centrírati
častni gol
dati gol
doseči gol iz ofsajda
enájstmétrovka
gól
igralec je v ofsajdu
igríšče
imajo dva gola prednosti
izbijati žogo
izgubiti žogo
izkoristiti enajstmetrovko
kazenski prostor
kazenski strel
kópačke
kórner
lepa akcija
lób
lóbati
metati žogo iz avta
napàd
napadálec
nebranjeni gol
nenatančna strela
neubranljiv strel
nogometáš
nogométen
obrámba
odžvížgati
ófsajd
ofsajd položaj
pólčas
polovíca
préčka
prejeti gol
priznati gol
prosti strel
razveljaviti gol
rdeči karton
rumeni karton
sodnik je odpiskal konec tekme
sodniška žoga
strel na gol
vezni igralec
voléj
vráta
vratár
zadétek
žóga
žoga iz cunj
žoga je okrogla
žoga je padla na avt
gol samobójczy
centrować
gol honorowy
strzelić gola
strzelić gola ze spalonego
jedenastka /rzut karny/
1. bramka 2. gol, bramka
zawodnik jest na spalonym
boisko
mają dwie bramki przewagi
wybijać piłkę
stracić piłkę
wykorzystać jedenastkę
pole karne
rzut karny
korki
1. róg 2. rzut rożny
piękna akcja
lob
lobować, przelobować
wyrzucać piłkę z autu
atak
napastnik
pusta bramka
niecelny strzał
strzał nie do obrony
piłkarz
piłkarski
obrona
odgwizdać
spalony
pozycja spalona
połowa /meczu/
połowa /boiska/
poprzeczka
stracić gola
uznać gola
rzut wolny
nie uznać gola
czerwona kartka
żółta kartka
sędzia odgwizdał koniec spotkania
rzut sędziowski
strzał na bramkę
pomocnik
wolej
bramka
bramkarz
trafienie, gol
piłka
szmacianka
piłka jest okrągła
piłka wyleciała na aut
191
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.4 HOKEJ NA LODZIE
čeláda
črta vrat
dobil je dve minuti kazni
drsalíšče
drsálke
dŕsati
dvominutna izključitev
dvominutna kazen
hokej na ledu
hokejíst
hokejska palica
hokejska zveza
hókejski
kazenska klop
klop za igralce
léd
ledena plošča
linijski sodnik
mala kazen
modra črta
modra črta
očistiti drsališče z rolbo
odbijalka*
odštevati sekunde do izteka kazni
ográda
plôšček/ plôščica
prepovedan dolgi strel
rdeča črta
rólba
sodnik za vrati
tretjína
začetni met
zlati gol
kask
linia bramkowa
dostał dwie minuty kary
lodowisko
łyżwy
jeździć na łyżwach
dwuminutowe wykluczenie
dwuminutowa kara
hokej na lodzie
hokeista
kij hokejowy
związek hokeja
hokejowy
ławka kar
ławka rezerwowych
lód
tafla
sędzia liniowy
kara dwóch minut
linia niebieska
linia niebieska
oczyścić lodowisko rolbą
odbijaczka
odliczać sekundy do końca kary
banda
krążek
uwolnienie
linia czerwona
rolba
sędzia bramkowy
tercja
wznowienie
złoty gol
192
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.5 LEKKOATLETYKA
atletska steza
ciljna črta
dolgoprogáš
fíniš
hitra hója
hôdec
kraljica športa
krógla
máraton
maratónec
máratonski
met kladiva
met kopja
met krogle
metalec diska
metalec kladiva
prèdtekmovánje
preskočíti
razdálja
skok s palico
skok v daljino
skok v višino
sprínt
sprínter
startna črta
startna pištola
startna številka
štaféta
tartán
teči na prvi progi
ték
tek na dvesto metrov
tek z ovirami
tekáč
tekač ni zdržal tempa
tekáčica
tekalíšče
tekmovanje v metanju diska
tróskòk
upočasniti tek
vreči disk
bieżnia
linia mety
długodystansowiec
finisz
chód
chodziarz
królowa sportu
kula
maraton
maratończyk
maratoński
rzut młotem
rzut oszczepem
pchnięcie kulą
dyskobol
młociarz
eliminacje
przeskoczyć
odległość
skok o tyczce
skok w dal
skok wzwyż
sprint
sprinter
linia startu
pistolet startowy
numer startowy
sztafeta
tartan
biec na pierwszym torze
bieg
bieg na dwieście metrów
bieg przez płotki
biegacz
biegacz nie wytrzymał tempa
biegaczka
bieżnia
zawody w rzucie dyskiem
trójskok
zwolnić bieg
rzucić dysk/dyskiem
193
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.6 SKOKI NARCIARSKIE
celinski pokal
daljáva
dva odlična skoka
ekipna tekma
finalna serija
imel zelo slabe razmere
kalkulacijska točka
Kristalni globus
letálec
letálnica
mala skakalnica
najboljša trideseterica
najboljši skakalci
pádec
polèt
poletna sezona
posamična tekma
poskusna serija
povprečen skok
prèdskakálec
pristal je pri 148 metrih
pristánek
pristanek v telemark
prva serija
rekord skakalnice
skakálec
skakálnica
skákati
skòk
slab veter
smučarski poleti
smučarski skoki
sodniški stolp
storiti napako pri odskoku
svetovni pokal
tékma
télemark
velikost skakalnice
véter
zadnji skok
znižati nalet
žiríja
puchar kontynentalny
odległość
dwa świetne skoki
konkurs drużynowy
seria finałowa
miał bardzo złe warunki
punkt konstrukcyjny
Kryształowa Kula
lotnik
skocznia mamucia
mała skocznia
najlepsza trzydziestka
najlepsi skoczkowie
upadek
lot
sezon letni
konkurs indywidualny
seria próbna
przeciętny skok
przedskoczek
wylądował na 148 metrze
lądowanie
lądowanie z telemarkiem
pierwsza seria
rekord skoczni
skoczek
skocznia
skakać
skok
niesprzyjający wiatr
loty narciarskie
skoki narciarskie
wieża sędziowska
popełnić błąd przy odbiciu
puchar światowy
konkurs
telemark
wielkość skoczni
wiatr
ostatni skok
obniżyć belkę startową
jury
194
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.7 TENIS
ás
ATP lestvica
backhand
backhand
dobiti niz
drža loparja
dvojíca
forehand
ígra
igra enojk/posameznikov
igra na mreži
izgubiti niz
lób
lopár
namizni tenis
neizsiljena napaka
nosílec
odvzem servisa
predája
predati dvoboj
servírati
sêrvis
smash
ténis
tenisáč
tenisáčica
téniški
teniški turnir
teniško igrišče
tie-break
turnir za grand slam
vodil je v vseh nizih
voléj
zaključna žoga
zdaj ima on servis
žógica
as (serwisowy)
ranking ATP
backhand
bekhend
wygrać seta
chwyt rakiety
debel
forehand
gem
gra pojedyncza
gra przy siatce
przegrać seta
lob
rakieta
tenis stołowy
niewymuszony błąd
rozstawiony gracz
odebranie serwisu
krecz
skreczować
serwować, zaserwować
serw, zagrywka
smecz
tenis
tenisista
tenisistka
tenisowy
turniej tenisowy
kort tenisowy
tie-break
turniej wielkoszlemowy
prowadził we wszystkich setach
wolej
piłka meczowa
teraz on serwuje
piłeczka
195
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.8 KOSZYKÓWKA
asisténca
branílec
četrtína
dosegel je štiri točke
igra pod košem
igralci mečejo žogo v koš
igrati košarko
izgubiti žogo
košárka
košárkar
košárkarica
košárkarski
krilni center
krílo
mèt
met iz igre
met na koš
met za dve točki
mréža
nabor NBA
obróč
odmòr
organizátor
parkét
pobral je žogo pod košem
podája
prosti met
prva peterka
s prvim metom ni zadel
trójka
vzeti odmor
zadel je trojko
zadnja četrtina
žoga je padla v koš
asysta
rzucający obrońca
kwarta
zdobył cztery punkty
gra pod koszem
zawodnicy rzucają piłkę do kosza
grać w koszykówkę
stracić piłkę
koszykówka
koszykarz
koszykarka
koszykarski
silny skrzydłowy
niski skrzydłowy
rzut
rzut z gry
rzut do kosza
rzut za dwa punkty
siatka /kosza/
draft NBA
obręcz /kosza/
1. przerwa 2. czas
rozgrywający
parkiet
zebrał piłkę pod koszem
podanie
rzut osobisty
pierwsza piątka
za pierwszym rzutem nie trafił
rzut za trzy punkty
wziąć czas
trafił za trzy punkty
ostatnia kwarta
piłka wpadła do kosza
196
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
11.9 BOKS
bantamska kategorija
bil je dober boksač
bòks
boksáč
boksač lahke kategorije
bôksanje
bôksar
boksarka*
bôksati
bórba
dvoboj stoletja
dvobojna pravila
gojiti boks
góng
izgubiti ravnotežje
izštévati
izziválec
klínč
knockdown
knockout
knockoutírati
lahka kategorija
mušja kategorija
nadaljevati dvoboj
papirnata kategorija
peresna kategorija
poltežka kategorija
prekiniti dvoboj
premagati s knockoutom
promótor
prvi poklicni dvoboj
ríng
rúnda
runda traja tri minute
sekundánt
sodnik izšteva boksarja
sparing partner
spravila na tla
srednja kategorija
stopiti v ring
supertežka kategorija
šampionski pas
tehnični knockout
težki kategorija
udárec
udarec z glavo
udáriti
v drugi rundi je boksal bolje
v prvi rundi je bil v knockdownu
velterska kategorija
voditi po točkah
vrnitev v ring
začela se je tretja runda
waga kogucia
był dobrym bokserem
boks
bokser
bokser wagi lekkiej
boksowanie
bokser
bokserka
boksować
walka
walka stulecia
zasady walki
uprawiać boks
gong
stracić równowagę
liczyć /boksera/
pretendent
klincz
knockdown
nokaut
nokautować, znokautować
waga lekka
waga musza
kontynuować walkę
waga papierowa
waga piórkowa
waga półciężka
przerwać walkę
wygrać przez nokaut
promotor
pierwsza walka zawodowa
ring
runda
runda trwa trzy minuty
sekundant
sędzia liczy boksera
sparingpartner
powalić na deski
waga średnia
stanąć w ringu
waga ciężka
pas mistrzowski
nokaut techniczny
waga ciężka
cios
cios głową
uderzyć, zadać cios
w drugiej rundzie boksował lepiej
w pierwszej rundzie był liczony
waga półśrednia
prowadzić na punkty
powrót do ringu
rozpoczęła się trzecia runda
197
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
198
1. Z zmago nad Poljsko so slovenski rokometaši še bližje uvrstitvi na EP
Slovenska moška izbrana vrsta je naredila odločen korak k uvrstitvi na zaključni turnir stare celine v začetku
prihodnjega leta v Srbiji. Po zmagoslavjih nad Portugalsko in Belorusijo je v premierni moški rokometni tekmi
v ljubljanskih Stožicah ukanila še močno Poljsko in se s 100-odstotnim izkupičkom utrdila na prvem mestu v
skupini 3. Kot poroča STA, jo do konca čakajo še tri tekme: prva bo že v soboto na Poljskem, v začetku
junija pa še obračuna s Portugalsko in Ukrajino.
Selektor Boris Denič je za izjemno pomemben obračun odločil za naslednjo uvodno sedmerko: v vrata je
postavil Matevža Skoka, krilna položaja sta zasedla Jure Dobelšek in Dragan Gajič, zunanje David Špiler,
Uroš Zorman in Jure Natek, mesto krožnega napadalca pa Peter Pucelj. Ta je sijajno odprla tekmo, s hitrim
kroženjem žoge je na dokaj enostaven način prebijala visok poljski obrambni zid in že v četrti minuti z golom
Špilerja povedla s 3:1. A največje delo je opravila slovenska obramba 3-2-1, ki je v prvi četrtini tekme dobro
onemogočila izjemno kakovostno zunanjo vrsto, na čelu z Marcinom Lijewskim, Tomaszem Tluczynskim in
Mateusem Jurkiewiczem.
V nadaljevanju je igra domače izbrane vrste slonela na Natku, po njegovih treh zaporednih golih je Slovenija
vodila s 5:2 in 6:3. Sloveniji si je malenkostno ustavilo v trenutku, ko je imela igralca več na igrišču, res pa je,
da Denič že začel s prvimi rotacijami, tako da je konca polčasa v ogenj poslal vse svoje varovance, izjema je
le drugi vratar Primož Prošt. V drugi polovici prvega polčasa so bili Poljaki povsem enakovredni domačim
rokometašem, vseskozi so jim dihali za ovratnik, v 26. minuti pa je Patryk Kuchczynski dosegel dva gola
zapored in domači igralci so prvič na dvoboju zaostali (11:12). (ŹRÓDŁO: delo.si)
2. Poljska v solzah, Slovaška nasmejana
»Leo Beenhakker ni več naš selektor,« je Grzegorz Lato, legendarni nogometaš belo-rdečih in zdaj
predsednik Poljske nogometne zveze, sporočil po razpletu sredinega mariborskega večera. Razočaranju
tako v vodstvu reprezentance kot tudi med nogometaši in navijači ni videti konca, zdaj že nekoč priljubljeni
selektor se je znašel na »odstrelu« javnosti. Povsem drugače pa je v teh dneh na Slovaškem - hokejska
dežela po remiju s Češko in zmagi v Belfastu diha z nogometni pljuči.
»To je bila klofuta poljskemu nogometu,« je začel svoj zapis iz Ljudskega vrta poročevalec varšavskega
športnega dnevnika Przeglad Sportowy in tako že v prvem stavku prenesel rdečo nit razmišljanja vseh, ki
spremljajo poljski nogomet ali pa so njegovi neposredni »proizvajalci«. Reprezentanca belo-rdečih je
nastopila na zadnjih dveh velikih tekmovanjih, SP 2006 in Euru 2008, v teh kvalifikacijah pa je povsem
odpovedala. »Vse se je začelo po našem spodrsljaju na Slovaškem. Takrat smo v zadnji minuti zapravili dve
priložnosti za zmago in odtlej je začel naš voz drveti navzdol,« je poudaril reprezentančni kapetan Michael
Žewlakow, ki pa se je v Ljudskem vrtu pridružil sivini poljske igre. Poljski poročevalci so sicer med vsemi
navzočimi na igrišču pri poražencih pohvalili le Euzebiusza Smolarka. Leo Beenhakker se tako po treh letih
poslavlja od Poljske, pričakovati je, da bo slednjo odslej vodil domači strokovnjak. (ŹRÓDŁO: delo.si)
3. Nova nogometna pravljica vse bližje srečnemu koncu
Tekmo je sodil Škot William Collum, ki je v 9. minuti razočaral občinstvo, ker je zaradi (očitnega) simuliranja
prekrška v kazenskem prostoru z rumenim kartonom kaznoval Zlatka Dediča. Napadalec bi lahko bolje
unovčil dober prodor pred vrati gostov. Za napako se je kaj kmalu odkupil in poskrbel za val navdušenja na
tribunah. V 13. minuti je izkoristil globoko podajo Miše Brečka in z močnim strelom s strani premagal vratarja
Arturja Boruca za 1:0.
V 21. minuti so Slovenci izvedli obetaven protinapad, Milivoje Novakovič je sam zdrvel v kazenski prostor,
kjer pa se je zapletel in lepa priložnost je splavala po vodi. Poljaki, ki so prav tako v zmagi videli zadnjo bilko
rešitve, v prvi četrtini srečanja niso uprizorili niti ene nevarne akcije. Prvič je proti vratom Samirja
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
199
Handanovića strel sprožil Mariusz Lewandowski v 32. minuti, vendar ni bil niti blizu uspeha. Kmalu zatem je
po prostem strelu nevaren preložek pred vrata poslal Valter Birsa, vendar je bil Boruc hitrejši od dobro
postavljenega Mavriča.
Proti koncu prvega polčasa so nevzgojeni obiskovalci za slovenskimi vrati na zelenico odvrgli nekaj dimnih
raket, zaradi česar je bila tekma za nekaj minut prekinjena. To ni spremenilo poteka srečanja in Slovenci so
bili še naprej nevarnejši. Boljša igra se jim je znova obrestovala v 44. minuti, ko je Slovenija izvedla še en
hiter protinapad.
Dedič je lepo podal do Andraža Kirma, ki se je spretno izognil prepovedanemu položaju, prodrl po desni
strani in pred vrati našel osamljenega Novakoviča, ki mu ni bilo težko zatresti prazne mreže. To je bil že
njegov 12. reprezentančni gol. Slovenija je pred koncem prvega dela skoraj dosegla še en gol, vendar je
strel Kirma vratar odbil za vrata. Pogled na semafor med odmorom ne bi mogel biti lepši ...
V drugem polčasu je po krajšem zatišju v 53. minuti od daleč poizkusil Lewandowski, vendar ni bil natančen.
Kmalu zatem se je Dedič znašel v priložnosti in je z glavo meril mimo vratnice. V 58. minuti ga je zamenjal
Zlatan Ljubijankič, strelec gola na Wembleyju. V 61. minuti je preko gola meril Novakovič, zatem pa se je
trener Poljaov Leo Beenhakker odločil za dve zamenjavi in stavil na vse ali nič.
To mu ni kaj prida pomagalo, saj je v 63. minuti po lepi akciji na 3:0 povišal Birsa in končno prišel do svojega
prvega zadetka v reprezentančnem dresu. Podajalca sta bila Novakovič in Kirm. V 70. minuti je Kek
slavljenca Birso zamenjal s Andrejem Komcem. Poljaki so bili v "knock-downu" in razigrani Slovenci so nizali
napade. V zanosu pa so malce pretiravali z atraktivnimi podajami in tudi Poljaki so bili blizu vsaj častnemu
golu. Toda mreži se nista več tresli in Slovenci so se skupaj z fantastičnimi navijači in slavljencem Kekom
veselili pomembne zmage na poti v Afriko, Poljaki pa se se po novi bledi predstavi takoj poslovili od vse bolj
osovraženega trenerja Beenhakkerja. (delo.si)
4. Planica: Kranjec prav na zadnji tekmi poletel na prve stopničke
Robert Kranjec je na zadnji tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Planici polete končal na
odličnem drugem mestu. V tekmi ene same serije je bil boljši le Poljak Kamil Stoch.
Na tekmi je sicer nastopilo le 30 najboljših tekmovalcev iz svetovnega pokala, a se je edina serija zaradi
težav z vetrom razvlekla kar na uro in pol. Adam Malysz je kariero končal na sanjski način, saj je s tretjim
mestom še zadnjič stopil na zmagovalni oder, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa se je prebil na
tretje mesto. Avstrijec Thomas Morgenstern si je sicer že pred tedni zagotovil veliki kristalni globus.
"Že pred dvema letoma sem se odločil, da se bom upokojil, ko bom v najboljši formi. Današnji izid je pokazal
pravilnost moje odločitve. Presrečen sem, da se poslavljam s 3. mestom v Planici, kjer sem se vedno lepo
počutil. Za pravi konec bom poskrbel v petek, 26. marca, ko pripravljam za svoje zveste navijače tekmo s
številnimi gosti," je po tekmi dejal Malysz, ki se bo čez teden dni na revijalni tekmi v Zakopanih poslovil od
svojih zvestih navijačev. Zmagovalec tekme Stoch je še dodal: "Planica je res poseben kraj zame. Lani sem
se zaročil tukaj, letos sem pa še zmagal. Uspel mi je izreden polet za čudovit zaključek sezone. Ob tem sem
presrečen in počaščen, da mi je to uspelo ob slovesu mojega idola Adama Malysza."
Najboljši smučarski skakalec v sezoni 2010/11 Morgenstern je bil po končani sezoni seveda vidno
zadovoljen in je povedal: "Bila je izjemna sezona. Že od začetka sem bil osredotočen predvsem nase in že
takoj mi je steklo. V nasprotju s prvo zmago pred tremi leti sem zdaj veliko bolj vesel kot takrat. Nekoč sem
se ubadal samo z izidi in tekmeci, zdaj pa sem hvaležen, da se je moje trdo delo obrestovalo, pri tem pa
predvsem uživam v skokih. V petek gremo v Zakopane, da proslavimo upokojitev Adama Malysza."
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
12. PRZESTĘPCZOŚĆ
12.1 PRZESTĘPCZOŚĆ POSPOLITA
anonimno pismo
bal se je za življenje
bančni rop
braníti se
bratomorílec
brez razloga
brutálen
brutálnež
dáviti
denárnica
drobna tatvina
družinska tragedija
družinsko nasilje
drzna tatvina
dvojni morilec
dvojni umor
fizično nasilje
grábež (m.)
groziti s smrtjo
groziti z nožem
grozovit
grôžnja
hiša groze
hotel je umreti
hotel si je vzeti življenje
hotela ga je umoriti
huligán
huligánski
huligánstvo
imitacija pištole
incidènt
izjemno nevaren
izkopati truplo
izkoristiti nepazljivost
izprazdniti sef
izrópati
izsíliti
izsiliti denar
izsíljen
izsiljeválec
izsiljevánje
izstrelíti
izvleči pištolo
kradel je in ropal
krája
krasti denar
krvav pretep
lastník
lastníštvo
likvidácija
ljudje se bojijo
anonimowy list
bał się o życie
napad na bank
bronić się
bratobójca
bez powodu, bez przyczyny
brutalny
brutal
dusić
portfel
drobna kradzież
rodzinna tragedia
przemoc domowa
zuchwała kradzież
podwójny zabójca
podwójne zabójstwo
przemoc fizyczna
grabież, kradzież
grozić śmiercią
grozić nożem
makabryczny
groźba, pogróżka
dom grozy
chciał umrzeć
chciał sobie odebrać życie
chciała go zabić
chuligan
chuligański
chuligaństwo
atrapa pistoletu
incydent
wyjątkowo niebezpieczny
wykopać zwłoki
wykorzystać nieuwagę
opróżnić sejf
okraść, obrabować
wymusić
wymusić pieniądze
wymuszony
szantażysta
1. wymuszanie 2.szantażowanie
wystrzelić, strzelić
wyjąć pistolet
kradł i napadał
kradzież
kraść pieniądze
krwawa bójka
właściciel
własność
likwidacja
ludzie się boją
200
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
lópov
lov za morilcem
maltretírati
maniják
masáker
maščevánje
maščeváti se
množični morilec
morílec
morílka
moríti
motiv za umor
mŕtev
mučítelj
na truplu ni znakov zadavljenja
nabòj
najnevarnejši morilec
nakradene stvari
napàd
napad na banko
napadálec
napeljevanje k umoru
narediti samomor
naročiti umor
naročnik umora
našli so ga mrtvega
ne vidi drugega izhoda
neoborožèn
nepovabljeni gost
nèpredvidljívost
nepremoženjska škoda
nèsporazúm
neuspeli samomor
neznánec
ni nasedel provokacijam
ni se branil
ničelna toleranca
notoričen alkoholik
obésiti se
oborožèn
oborožen napad
obsoditi zaradi umora
obtožili so ga ropa
očetomorílec
odločiti se za samomor
odtujen
ogrozítev
ogrozíti
okrúten
onesposóbiti
opit
oropati banko
osovrážen
otroci so se radi pretepavali
ozadje tragedije
padel je skozi okno
padla je po stopnicah
pést
złodziej, włamywacz
polowanie na zabójcę
maltretować
maniak
masakra
zemsta
mścić się
seryjny zabójca
morderca, zabójca
morderczyni
zabijać, mordować
motyw zabójstwa
martwy
oprawca, kat, tyran
na zwłokach nie ma śladów duszenia
nabój
najniebezpieczniejszy zabójca
skradzione rzeczy
atak, napad
napad na bank
napastnik
podżeganie do zabójstwa
popełnić samobójstwo
zlecić zabójstwo
zleceniodawca zabójstwa
znaleźli go martwego
nie widzi innego wyjścia
nieuzbrojony
nieproszony gość
nieobliczalność
szkoda niemajątkowa
nieporozumienie
nieudane samobójstwo
nieznany sprawca
nie dał się sprowokować
nie bronił się
zero tolerancji
notoryczny alkoholik
powiesić się
uzbrojony
napad z bronią w ręku
skazać za zabójstwo
oskarżyli go o napad
ojcobójca
zdecydować się na samobójstwo
skradziony
zagrożenie
zagrozić
okrutny
obezwładnić
pijany
obrabować bank
znienawidzony
dzieci lubiły się bić
kulisy tragedii
wypadł przez okno
spadła ze schodów
pięść
201
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
pijan
plén
plénjenje
pobegniti od doma
pod vplivom alkohola
pogajálec
pogájati se
pogrozil mu je s stisnjeno pestjo
pogrozíti
ponižati v javnosti
posíliti
posílstvo
poskus samomora
poskus uboja
poskušal se je braniti
poslovilno pismo
postrelíti
postreljati vse naboje
poškodovanje tuje stvari
potegnil je pištolo in začel streljati
preganjati po uradni dolžnosti
pregnati vlomilce
premoženjska škoda
preoblečen v klovna
prepír
prepírati se
preprečiti samomor
prerezati si žile
pretèp
pretepava ženo in otroke
pretepávati
pretepel ga je kot psa
pretepen
pretepênec
pretêpsti (se)
pretepsti do krvi
pretepsti do smrti
preživel je le po čudežu
prijaviti tatvino
prislonil si je na glavo pištolo
prišlo je do pretepa
pritisniti na petelina
priznati krajo
profesionálec
psihično nasilje
rad se pretepa
razbójnik
rop stoletja
rópar
rópar
róparka
roparski napad
roparski umor
rópati
s pištolo v roki
s smrtnim izidom
samomor z obešanjem
samomorílec
pijany
łup
plądrowanie
uciec z domu
pod wpływem alkoholu
negocjator
negocjować
pogroził mu zaciśniętą pięścią
pogrozić
publicznie poniżać
zgwałcić
gwałt
próba samobójcza
usiłowanie zabójstwa
próbował się bronić
list pożegnalny
1. postrzelić 2. zastrzelić 3. wystrzelić
wystrzelić wszystkie naboje
niszczenie/uszkodzenie mienia
wyjął pistolet i zaczął strzelać
ścigać z urzędu
spłoszyć włamywaczy
szkoda majątkowa
przebrany za klauna
kłótnia
kłócić się
udaremnić samobójstwo
podciąć sobie żyły
1.pobicie 2. bójka
bije żonę i dziecko
bić
zbił go jak psa
pobity
pobity
bić (się), pobić się
pobić do krwi
pobić na śmierć
tylko cudem przeżył
zgłosić kradzież
przystawił sobie pistolet do głowy
doszło do bójki, wywiązała się bójka
pociągnąć za spust
przyznać się do kradzieży
profesjonalista
przemoc psychiczna
lubi się bić
rozbójnik
napad stulecia
bandyta, rabuś
rabuś (mężczyzna), rozbójnik
rabuś (kobieta)
napad rabunkowy
zabójstwo na tle rabunkowym
1. kraść, rabować 2. okradać
z pistoletem w ręce
ze skutkiem śmiertelnym
samobójstwo przez powieszenie
samobójca
202
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
sámoobrámba
séf
segel si je po življenju
serijski morilec
skočiti skozi okno
skočna blazina
skrbníštvo
skrivnostni umor
sodil si je sam
sòstorílstvo
spraviti na tla
sprejeti vlogo žrtve
stal je ob oknu
stari znanec policije
stisniti pest
storílec
storiti samomor
storiti tatvino
strah pred posledicami
strél
strel iz bližine
strélec
strelívo
streljal je v samoobrambi
stréljati
streljati v tarčo
streljati v zrak
strelna rana
strelno orožje
strúp
strúpar
strúparica
sum kaznivega dejanja
surovo pretepsti
šikaníranj
šikanírati
tát
tat krade
tatíca
tatìč
tatovi so vlomili v banko
tatvina denarnice
tatvine v trgovinah
trenutke groze
trezór
trpljênje
trúplo
ubíjati
uboj v afektu
udárec
udarit s pestjo v glavo
udariti v obraz
ukráden
ukrásti
umòr
umor prve stopnje
umor se je zgodil v gozdu
umoríti
samoobrona
sejf
targnął się na życie
seryjny zabójca
wyskoczyć z okna/przez okno
skokochron
opieka
tajemnicze zabójstwo
sam wymierzył sobie karę (popełnił samobójstwo)
współudział
powalić na ziemię
przyjąć rolę ofiary
stał przy oknie
dobry/stary znajomy policji
zacisnąć pięść
sprawca
popełnić samobójstwo
dokonać kradzieży
strach przed konsekwencjami
strzał
strzał z bliska
strzelec
amunicja
strzelał w samoobronie
strzelać
strzelać w tarczę
strzelać w powietrze
rana postrzałowa
broń palna
jad, trucizna
truciciel
trucicielka
podejrzenie popełnienia przestępstwa
brutalnie pobić
szykanowanie
szykanować
złodziej
złodziej kradnie
złodziejka
złodziejaszek
złodzieje włamali się do banku
kradzież portfela
kradzieże w sklepach
chwile grozy
sejf
cierpienie
zwłoki
zabijać
zabójstwo w afekcie
1. uderzenie 2. cios
uderzyć pięścią w głowę
uderzyć w twarz
skradziony
ukraść
zabójstwo, morderstwo
zabójstwo pierwszego stopnia
do zabójstwa doszło w lesie
zabić, zamordować
203
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
umoriti z dvema streloma v glavo
umorjênec
umorjênka
uničiti življenje
ustrahovánje
ustrahováti
ustrelíti
ustrelíti se
v mlaki krvi
v roki je držal pištolo
vandál
vandalski napad na spomenik
vlòm
vlomílec
vlomílka
vlomilska skupina
vlomíti
vlomna tatvina
voditi do tragedije
vsi umori so povezani
z vso močjo
zadati smrtonosni strel
zadati udarec
zadáviti
zadéti
zagrešiti tatvino
zagrozíti
zagroziti komu s pestjo
zalotili so ga pri tatvini
zalotiti pri kraji
zamaskíran
zaplíniti se
zaprositi za pomoč
zastrupitev
zaustavili so jih s streli
zločínec
zvézati
žèp
žêpar
žêparka
žrtev nasilja
zabić dwoma strzałami w głowę
zamordowany
zamordowana
zniszczyć życie
zastraszanie
zastraszać (ndk.), zastraszyć (dok.)
zastrzelić
1. zastrzelić się 2. postrzelić się
w kałuży krwi
w ręce trzymał pistolet
wandal
atak wandali na pomnik
włamanie
włamywacz
włamywaczka
grupa włamywaczy
włamać się
kradzież z włamaniem
prowadzić do tragedii
wszystkie morderstwa są powiązane
z całej siły
oddać śmiertelny strzał
zadać cios, uderzyć
udusić
trafić
dokonać kradzieży
pogrozić
pogrozić komuś pięścią
przyłapali go na kradzieży
przyłapać na kradzieży
zamaskowany
zatruć się spalinami
poprosić o pomoc
zatrucie
zatrzymały ich (dopiero) strzały
przestępca
związać, skrępować
kieszeń
kieszonkowiec /mężczyzna/
kieszonkowiec /kobieta/
ofiara przemocy
204
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
12.2 PRZESTĘPCZOŚĆ ZORGANIZOWANA
amfetamin*
bordél
call girl
diplomat je bil ugrabljen
drama talcev
dróga
dvojno dno
gojiti droge
hášiš
heroín
imel je drogo za lastno uporabo
izmisliti ugrabitev
izpustiti talce
javna hiša
kokaín
konôplja
kriminalna družba
krvavi obračun
kurír
laboratórij
legalizirati droge
letalo je bilo ugrabljeno
máfija
mafijec*
mafijski obračun
mamíla
mamilarski kartel
mamílo
marihuána
masažni salon
mehke droge
metamfetamin
morfín
načrtovati ugrabitev
narkomán
narkománka
narkománski
nenavadna ugrabitev
nočni klub
obtožen je ugrabitve
odkupnína
odmérek
ópij
ópijski
organiziran kriminal
organizirana kriminalna združba
organizirani kriminal
oskrbovati z drogo
plačati odkupnino
podzémlje
posedovanje droge
poslati na ulico
postaviti ultimat
pravica pesti
predaja denarja
prekupčevanje z drogami
amfetamina
burdel
call girl, dziewczyna do towarzystwa
dyplomata został porwany
dramat zakładników
narkotyk
podwójne dno
uprawiać narkotyki
haszysz
heroina
posiadał narkotyki na własny użytek
zmyślić porwanie
wypuścić zakładników
dom publiczny
kokaina
konopie
grupa przestępcza
krwawe porachunki
kurier
laboratorium
zalegalizować narkotyki
samolot został porwany
mafia
mafioso, gangster
mafijne porachunki
narkotyki, środki odurzające
kartel narkotykowy
substancja odurzająca
marihuana
salon masażu
miękkie narkotyki
metamfetamina
morfina
planować porwanie
narkoman
narkomanka
dotyczący narkomanii lub narkomana
nietypowe porwanie
klub nocny
jest oskarżony o porwanie
okup
dawka
opium
opiumowy
przestępczość zorganizowana
zorganizowana grupa przestępcza
przestępczość zorganizowana
zaopatrywać w narkotyki
zapłacić okup
1. podziemie 2. półświatek
posiadanie narkotyków
wysłać na ulicę
postawić ultimatum
prawo pięści
przekazanie pieniędzy
handel narkotykami
205
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
preprečiti ugrabitev
preprodajálec
pretihotápiti
prodaja droge
prodajati svoje telo
prostitucija ni prepovedana
prostituírati se
prostitútka
prostitutka okužena z virusom HIV
psihoaktivna droga
psihoaktivne snovi
razbiti družbo
razbiti mrežo
rekordna odkupnina
rešiti pet talcev
séksati
siliti v prostitucijo
skupina oboroženih ugrabiteljev
tálec
tálka
téhtnica
tihotapska pot
tôlpa
tráva
trgovanje z belim blagom
trgovina z drogami
ubili so deset talcev
ugrabítelj
ugrabítelj
ugrabitelj je hotel odleteti v Pariz
ugrabitelji so se predali
ugrabítev
ugrabitev letala
ugrabíti
ugrabljeno letalo
ultimát
umazano delo
vdor specialcev
vodja tolpe
vrednost zaplenjene droge
vzeti koga za talca
za ugrabitev otroka sumijo mafijo
zahteva po odkupnini
zahtevati visoko odkupnino
zaigrati ugrabitev
zajetje talcev
zvodník
zvodníštvo
udaremnić porwanie
diler, handlarz narkotykami
przemycić
sprzedaż narkotyków
sprzedawać swoje ciało
prostytucja nie jest zakazana
prostytuować się
prostytutka
prostytutka zarażona wirusem HIV
substancja psychoaktywna
substancje psychoaktywne
rozbić grupę
rozbić siatkę
rekordowy okup
uratować pięciu zakładników
uprawiać seks
zmuszać do prostytucji
grupa uzbrojonych porywaczy
zakładnik
zakładniczka
waga
szlak przemytniczy
gang
trawka
handel żywym towarem
handel narkotykami
zabili dziesięciu zakładników
porywaczka
porywacz
porywacz chciał lecieć do Paryża
porywacze poddali się
porwanie
porwanie samolotu
porwać
porwany samolot
ultimatum
brudna robota
szturm antyterrorystów
przywódca gangu
wartość skonfiskowanych narkotyków
wziąć kogoś za zakładnika
o porwanie dziecka podejrzewają mafię
żądanie okupu
żądać wysokiego okupu
sfingować porwanie
wzięcie zakładników
alfons, sutener
sutenerstwo
206
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
12.3 PRZESTĘPCZOŚĆ GOSPODARCZA
črni trg
dati podkupnino
defravdácija
denarna mula
dólg
dolgováti
drobne prevare
ekonomski kriminal
gêslo
goljúf
goljufáti
goljúfen
goljufíca
goljufíja
heker*
imeti točne informacije
izbrísati
izbruhnila je afera
izkorístiti
izročiti podkupnino
izsiliti podkupnino
iztek roka
jemanje podkupnine
kód
korumpíran
korumpírati
korúpcija
lažno zdravilo
naívnež
naívnost
nameščanje izidov
nasesti prevari
nelegalne stave
nigerijska goljufija
nosilec podatkov
odtipkati kod
ogoljufánec
ogoljufáti
opeháriti
oslepáriti
piramída
podkupljív
podkupljívec
podkupovánje
podkupováti
ponevérba
pranje denarja
premožênje
premoženjska korist
prevára
prevaránt
prevarant in lažnivec
prevarántka
rók
slepár
sleparíca
czarny rynek
dać łapówkę
defraudacja
słup
dług
dłużyć
drobne oszustwa
przestępczość gospodarcza
hasło
oszust
oszukiwać
oszukańczy
oszustka
oszustwo
hacker, haker
mieć dokładne informacje
wymazać, skasować
wybuchła afera
wykorzystać
wręczyć łapówkę
wymusić łapówkę
upływ terminu
przyjęcie/przyjmowanie łapówki
kod
skorumpowany
korumpować, skorumpować
korupcja
fałszywy lek
naiwniak
naiwność
ustawianie wyników
paść ofiarą oszustwa
nielegalne zakłady
oszustwo nigeryjskie
nośnik danych
wprowadzić kod
oszukany
oszukać
oszukać
oszukać
piramida
skorumpowany
łapówkarz
korupcja
przekupywać
sprzeniewierzenie, defraudacja
pranie brudnych pieniędzy
majątek
korzyść majątkowa
oszustwo
oszust
oszust i kłamca
oszustka
termin
oszust, krętacz
oszustka, krętaczka
207
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
sleparíja
spletna goljufija
spraviti v zmoto
sprejemati podkupnine
sumljivo nizke cene blaga
trojanski konj
umazan denar
v določenem roku
v zameno za podkupnino
vrédnost
vrniti denar in obresti
zablokirati račun
zaupne informacije
zlonamerna koda
znések
žrtev goljufije
oszustka
oszustwo internetowe
wprowadzić w błąd
brać łapówki
podejrzanie niskie ceny towaru
koń trojański
brudne pieniądze
w określonym terminie
w zamian za łapówkę
wartość
zwrócić pieniądze wraz z odsetkami
zablokować konto
poufne informacje
złośliwy kod
kwota
ofiara oszustwa
208
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
12.4 SĄD
alíbi (m.)
analizírati
apelácija
biti kaznovan
brati obtožnico
denarna kazen
disciplinska kazen
dobiti kazen
dočakati pravico
dokàz
dokázati
dokázen
dokazi za in proti
dokazílen
dokazni postopek
dokazni predlog
dokumentácija
državni tožilec
dva neizpodbitna dokaza
giljotína
glavni osumljenec
glôba
govoriti po resnici
groziti s kaznijo
hišna preiskava
imamo že dovolj dokazov
imeti alibi
imeti dokaze
iskati krivca
iz strahu pred kaznijo
izdati razsodbo
izgubiti spomin
izkazalo se je, da ne govori resnice
izpustili so jo po plačilu varščine
izpustíti
izreči kazen
izrek sodbe
izsiliti priznanje
izsledki raziskave
izvršitev kazni
javni tožilec
je upravičen do odškodnine
kazen odvzema prostosti
kazen prestaja v Sloveniji
kazen za tatvino
kazenska odgovornost
kazenski proces
kaznovati
klop za obtožence
krív
kriva izpovedba
krívda
krivo pričanje
kŕt
laboratórij
laboratorijska preiskava
alibi
analizować
apelacja, odwołanie
zostać ukaranym
czytać akt oskarżenia
kara pieniężna
kara dyscyplinarna
dostać karę, otrzymać karę
doczekać się sprawiedliwości
dowód
udowodnić
dowodowy
dowody za i przeciw
dowodowy
postępowanie dowodowe
wniosek dowodowy
dokumentacja
prokurator
dwa niezbite dowody
gilotyna
główny podejrzany
grzywna
mówić prawdę
grozić karą
rewizja, przeszukanie domu
mamy już wystarczająco dużo dowodów
mieć alibi
mieć dowody
szukać winnego
ze strachu przed karą
wydać wyrok
stracić pamięć
okazało się, że nie mówi prawdy
wypuścili ją po wpłaceniu kaucji
wypuścić
orzec karę
ogłoszenie wyroku
wymusić przyznanie się do winy
wyniki śledztwa
wykonanie kary
oskarżyciel publiczny
ma prawo do odszkodowania
kara pozbawienia wolności
karę odbywa w Słowenii
kara za kradzież
odpowiedzialność karna
proces karny
karać, ukarać
ława oskarżonych
winny
składanie fałszywych zeznań
wina
składanie fałszywych zeznań
kret (zdrajca we własnych szeregach)
laboratorium
badanie laboratoryjne
209
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
laboratórijski
lagáti
lagati pod prisego
manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov
mediácija
mediátor
mednarodna tiralica
mila kazen
milejša kazen
morilsko orožje
motív
način obrambe
nadaljevati z zaslišanji
nastaviti zasedo
nedólžen
nedólžnost
neizpodbiten alibi
nepojasnjena smrt
ni mogoče izključiti ničesar
nositi del krivde
obdúkcija
obéšenje
obglávljenje
obramba je bila drugega mnenja
obrazložitev sodbe
obsodilna sodba
obsodit na šest let zapora
obsoditi koga na kazen
obsojen na smrt
obtoženemu grozi dosmrtni zapor
odgovárjati
odgovarjati za škodo
odrediti obdukcijo
odsedeti dveletno kazen
odsedeti kazen
odsekati glavo
odslužiti kazen
odvétnik
odvetniška pisarna
olajševalna okoliščina
on nikoli ne laže
opazováti
opomín
opomínjati
opómniti
opozorílo
opravíčiti se
opraviti obdukcijo
oprostilna sodba
ostri opomin
oškodovánec
oteževalna okoliščina
ovirati preiskavo
plačilni nalog
po nekajmesečni preiskavi
pod pritiskom dokazov
pogojna kazen
policija je v hiši našla pištolo
laboratoryjny
kłamać
kłamać pod przysięgą
brakowało mu niezbitych dowodów
mediacja
mediator
międzynarodowy list gończy
łagodna kara
łagodniejsza kara
narzędzie zbrodni
motyw
linia obrony
kontynuować przesłuchania
urządzić zasadzkę
niewinny
niewinność
niepodważalne alibi
niewyjaśniona śmierć
nie można niczego wykluczyć
ponosić część winy
sekcja zwłok
powieszenie
ścięcie (głowy)
obrona była innego zdania
uzasadnienie wyroku
wyrok skazujący
skazać na sześć lat więzienia
skazać kogoś na karę
skazany na śmierć
oskarżonemu grozi dożywotnie więzienie
odpowiadać
odpowiadać za szkodę
zarządzić sekcję zwłok
odsiedzieć dwuletnią karę
odsiedzieć karę
odciąć głowę
odsiedzieć karę
obrońca, adwokat
kancelaria adwokacka
okoliczność łagodząca
on nigdy nie kłamie
obserwować
upomnienie
upominać
upomnieć
upomnienie, pouczenie
przeprosić
przeprowadzić sekcję zwłok
wyrok uniewinniający
ostre upomnienie
poszkodowany
okoliczność obciążająca
utrudniać śledztwo
mandat
po kilkumiesięcznym śledztwie
pod ciężarem dowodów
kara w zawieszeniu
policja znalazła w domu pistolet
210
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
policija varuje priče
policisti so se zmotili
poligráf
poligrafsko testiranje
pomilostítev
porótnica
porótnik
posredni dokaz
postópek
povedati v svoj zagovor
pravna luknja
pravnomočnost sodbe
pravosodno sodelovanje
prazna krogla
prebrati obtožnico
predstaviti svojo verzijo dogodkov
preiskali smo štiri hiše
preiskáva
preiskoválec
preiskovalni sodnik
preskusna doba
prestaviti sojenje
preti mu do let zapora
priče obrambe
pridobiti dokumente
primer je prevzel drug sodnik
priti na poziv sodišča
priti na sled (kome?)
pritôžba
prizivno sodišče
priznal je vse
priznati krivdu
proces za zaprtimi vrati
program zaščite prič
prostóst
prostostna kazen
prošnja za pomilostitev
psihološki profil
razpisati nalog
razsôdba
skrita kamera
smrt s kamenjanjem
smrtna injekcija
smrtna kazen
sodba ni pravnomočna
sodelovati s policijo
sodelovati s preiskovalci
sodíšče
sodišče druge stopnje
sodíščen
sodíti
sodna dvorana
sodni epilog
sodni izvedenec
sodni nalog
sodníca
sódnica
sodník
policja chroni świadków
policjanci pomylili się
wykrywacz kłamstw
badanie na wykrywaczu kłamstw
ułaskawienie
ławniczka
ławnik
poszlaka
procedura, postępowanie
powiedzieć na swoją obronę
luka prawna
uprawomocnienie się wyroku
współpraca sądowa
ślepa kula
odczytać akt oskarżenia
przedstawić swoją wersję wydarzeń
przeszukaliśmy cztery domy
1. przeszukanie 2. śledztwo 3. badanie
śledczy
sędzia śledczy
okres próby
przełożyć rozprawę
grozi mu do lat więzienia
świadkowie obrony
zdobyć dokumenty
sprawę przejął inny sędzia
stawić się na wezwanie sądu
wpaść na trop (czyj?)
1. odwołanie 2. zażalenie
sąd apelacyjny
przyznał się do wszystkiego
przyznać się do winy
proces za zamkniętymi drzwiami
program ochrony świadków
wolność
kara pozbawienia wolności
prośba o ułaskawienie
profil psychologiczny
wydać nakaz
wyrok
ukryta kamera
śmierć przez ukamienowanie
śmiertelny zastrzyk
kara śmierci
wyrok nie jest prawomocny
współpracować z policją
współpracować ze śledczymi
sąd
sąd drugiej instancji
sądowy
sądzić (w sądzie)
sala sądowa, sala rozpraw
epilog sądowy
biegły sądowy
nakaz sądowy
sędzia (kobieta)
sala sądowa, sala rozpraw
sędzia
211
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
sódstvo
sojenje zaradi umora
sòkrívec
sòkrívka
sòobtóženec
spoznati za krivega
stroga kazen
stroške postopka
súm
súmiti
sumljive okoliščine smrti
telesna kazen
tožílec
tožílstvo
trdi, da je nedolžen
tuja krivda
uničiti dokaze
ustrelítev
utemeljen sum
vabílo (na obravnavo)
valili so krivdo drug na drugega
varnostna kamera
várščina
višina odškodnine
višje sodišče
voditi primer
vojaško sodišče
vplivati na priče
vse to je bilo policistom sumljivo
vsi dokazi govorijo proti vam
vzeli so mu prstne odtise
vzgojni učinek kazni
vzorec DNK
vzrok smrti
začeti preiskavo
zagovórnik
zahteva obrambe
zaključni govor
zamolčáti
zaníkati
zapísnik
zapísnikarica
zapleníti
zaporna kazen
zaradi interesa preiskave
zaradi pomanjkanja dokazov
zasebni detektiv
zasèg
zaséganje
zaslíšanje
zaslišanje nove priče
zaslišanje prič
zaslíšati
zasliševálec
zatožna klop
zavrniti obtožbe
zavrniti predlog
zunajsodna poravnava
sądownictwo
proces w sprawie zabójstwa
współwinny
współwinna
współoskarżony
uznać winnym
surowa kara
koszty postępowania
podejrzenie
podejrzewać
podejrzane okoliczności śmierci
kara cielesna
prokurator, oskarżyciel
oskarżenie
twierdzi, że jest niewinny
udział osób trzecich
zniszczyć dowody
rozstrzelanie
uzasadnione podejrzenie
wezwanie (na rozprawę)
zwalali winę jeden na drugiego
kamera przemysłowa
kaucja
wysokość odszkodowania
sąd wyższej instancji
prowadzić sprawę
sąd wojskowy, sąd garnizonowy
wpływać na świadków
wszystko to wydało się policjantom podejrzane
wszystkie dowody świadczą przeciwko wam
pobrali mu odciski palców
wychowawczy skutek kary
próbka DNA
przyczyna śmierci
wszcząć śledztwo
adwokat, obrońca
wniosek obrony
mowa końcowa
przemilczeć, zataić
zaprzeczać
protokół
protokolantka
skonfiskować
kara więzienia
ze względu na dobro śledztwa
z braku dowodów
prywatny detektyw
konfiskata
konfiskata
przesłuchanie
przesłuchanie nowego świadka
przesłuchanie świadków
przesłuchać
policjant przesłuchujący
ława oskarżonych
odrzucić oskarżenia
odrzucić wniosek
ugoda pozasądowa
212
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
12.5 WIĘZIENIE
amnestíja
amnestíjski
aretácija
aretirali so ga zaradi kraje
aretírati
beg iz zapora
célica
delati v zaporu
dosmrtna ječa
dosmrtni zapor
eden izmed aretiranih
gniti v zaporu
hišni pripor
iti v zapor
iz zapora je nemogoče zbežati
izpustiti iz pripora
jéča
kazenska ustanova
káznjenec
končal je za zapahi
kopati predor
kopati z žlico
načrt za pobeg
nadzórnik
natakniti lisice
ne bo šel v zapor
obísk
obsójenec
odpeljali so jo v pripor
odprava pripora
odprt oddelek
odrediti pripor
organizator pobega
ostati za zapahi
paničen beg
po petih letih bivanja za rešetkami
pobég
pobèg
pobegli zapornik
pobégniti
pobegniti iz zapora
podaljšanje pripora
podrobnosti o pobegu
pogojna izpustitev
pogojni odpust
policija je aretirala osumljenca
politični zapornik
polodprt oddelek
poróta
poskus pobega
pot na prostost
povrátnik
predlog za pripor
preiskovalni zapor
prepolni zapori
amnestia
dotyczący amnestii
aresztowanie
aresztowali go w związku z kradzieżą
aresztować
ucieczka z więzienia
cela
pracować w więzieniu
dożywotnie więzienie
dożywotnie więzienie
jeden z aresztowanych
gnić w więzieniu
areszt domowy
iść do więzienia
z więzienia nie da się uciec
zwolnić/wypuścić z aresztu
więzienie
zakład karny
skazaniec, skazany
skończył za kratkami
kopać tunel
kopać łyżką
plan ucieczki
strażnik
założyć kajdanki
nie pójdzie do więzienia
widzenie
skazaniec
przewieźli ją do aresztu
uchylenie aresztu
oddział otwarty
zastosować areszt, aresztować
organizator ucieczki
pozostać za kratkami
paniczna ucieczka
po pięciu latach pobytu za kratkami
uciekinier, zbieg
ucieczka
zbieg z więzienia
uciec
uciec z więzienia
przedłużenie aresztu
szczegóły ucieczki
zwolnienie warunkowe
zwolnienie warunkowe
policja aresztowała podejrzanego
więzień polityczny
oddział półotwarty
ława przysięgłych
próba ucieczki
droga do wolności
recydywista
wniosek o areszt
areszt śledczy
przepełnione więzienia
213
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
prerezati rešetke
prestati pripor
prevzgojni dom
preživel 25 je let za zapahi
pridržáti
priporni nalog
pripórnica
pripórnik
pripŕtje
prisoditi tri leta zapora
pristati za zapahi
pritožba na pripor
rešêtke
sedeti v zaporu
skopati predor
skušal je pobegniti
služiti kazen
sòjetník
spektakularni pobeg
splošna amnestija
spustiti na svobodo
šel je v zapor
tretji pobeg v tednu dni
ubéžnik
uspel je zbežati iz treh zaporov
uspel pobeg
vrniti se v zapor
vtakniti koga v zapor
vzeli so paznike za talce
zahtev za pripor
zapor za odrasle
zapóren
zapori pokajo po šivih
zaporni paznik
zapórnica
zapórnik
zaporniška obleka
zapórniški
zapustiti zapor
zavod za prestajanje kazni
zbežáti
znašel se je v priporu
življenje za rešetkami
przeciąć kraty
odsiedzieć karę aresztu
poprawczak
przeżył 25 lat za kratkami
aresztować
nakaz aresztowania
aresztantka
aresztant
zatrzymanie, aresztowanie
wymierzyć karę trzech lat więzienia
wylądować za kratkami
zażalenie na areszt
kraty
siedzieć w więzieniu
wykopać tunel
próbował uciec
odsiadywać karę
współosadzony
spektakularna ucieczka
amnestia powszechna
wypuścić na wolność
szedł/poszedł do więzienia
trzecia ucieczka w ciągu tygodnia
zbieg
udało mu się uciec z trzech więzień
udana ucieczka
wrócić do więzienia
wtrącić/wsadzić kogoś do więzienia
strażników wzięli jako zakładników
wniosek o areszt
więzienie dla dorosłych
więzienny
więzienia pękają w szwach
strażnik więzienny
więźniarka
więzień
drelich więzienny
dotyczący więźnia lub więźniów, więźniarski
opuścić więzienie
zakład karny
uciec
znalazł się w areszcie
życie za kratkami
214
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
215
FRAGMENTY TEKSTÓW PRASOWYCH
1. Pozor! Prevaranti imajo vaše domače naslove!
Poizvedovanje je pokazalo, da prevaranti iz t. i. verige nigerijskih pisem začenjajo ubirati novo taktiko. Nič
hudega slutečim žrtvam zdaj pošiljajo pisma po navadni pošti (doslej smo bili vajeni zgolj e-sporočil),
opremljena z logotipom odvetniške pisarne, z nekaj visokoletečimi frazami in v težko razumljivem pravnem
žargonu.
Vaše poštne naslove po navadi dobijo iz javno dostopnih registrov, na primer iz telefonskega imenika. Pisma
so napisana v precej dobri angleščini in ustvarjajo vtis resnosti in korektnosti. Poizvedovanje preko
iskalnikov ali v španskem registru odvetniških družb celo pogosto pokaže, da omenjene odvetniške pisarne
res obstajajo, vendar so praviloma tudi same žrtev prevarantov, ki zlorabljajo njihovo ime.
Osebe, ki bi prevarantu nasedle, lahko pričakujejo naslednjiscenarij. 'Odvetnik' bo domnevno sprožil
postopek, zelo kmalu pa javil, da so nastali prvi stroški, ki jih morate pokriti vi. Po navadi gre za majhen
znesek, nekaj deset evrov, ki naj bi šli za koleke ali kaj podobnega. Plačilo je treba izvršiti prek Western
Uniona, kjer se da zakriti pravi prejemnik in kjer pošiljatelj nima nikakršne zaščite.
Če žrtev še ne sprevidi, da se je ujela v past, bodo prevaranti svojo igro igrali naprej. Zahtevki za plačilo
stroškov bodo vedno večji. Pojavljali se bodo tudi razni zapleti, ko vam bodo sporočili, da bo nujno treba
podkupiti nekega uradnika, saj nimate pravilno vloženega kakšnega formularja – v tej fazi lahko zneski
narastejo na več sto ali celo več tisoč evrov, ki gredo naravnost v žep prevarantom. Nekateri so že izgubili
vse premoženje, saj so prevaranti od njih zahtevali, da morajo v zameno za transakcijo kupiti delnice kakšnih
afriških podjetij v vrtoglavih zneskih. Denarja opeharjenci ne vidijo nikoli več. (ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
2. Sedemnajst ovadenih tihotapljenja ljudi
Kriminalisti sektorjev kriminalistične policije Policijske uprave Postojna in Novo mesto so v usklajeni sklepni
akciji ob sodelovanju s policisti iz več policijskih uprav in varnostnimi organi Hrvaške 2. septembra končali
večmesečno preiskavo zoper mednarodno hudodelsko združbo, ki se je ukvarjala z organiziranjem
ilegalnega prehajanja meje ali ozemlja države.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto bodo podali kazensko ovadbo za
14 kaznivih dejanj zoper tri osebe. Na podlagi sodne odredbe sta bili opravljeni dve hišni preiskavi. Pri hišnih
preiskavah je bilo zaseženo več mobilnih telefonov in kartic sim, ki so bili uporabljeni pri storitvi kaznivih
dejanj. Kriminalna združba je pri izvrševanju kaznivih dejanj sodelovala z osebami z območja Zagreba.
Tihotapili so predvsem tujce, ki so imeli prepoved vstopa v schengenski prostor, in sicer tako iz Hrvaške v
Slovenijo kakor tudi v nasprotni smeri.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Postojna bodo podali kazenske ovadbe za
devet kaznivih dejanj zoper 14 oseb. Na podlagi sodnih odredb je bilo opravljeno pet hišnih preiskav na
območjih PU Postojna in Koper. Tudi v tem primeru je bilo pri hišnih preiskavah zaseženo več mobilnih
telefonov in kartic sim. Kriminalna združba je pri izvrševanju kaznivih dejanj sodelovala z osebami s področja
Reke in Zagreba. (ŹRÓDŁO: slovenskenovice.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
216
3. Vojna z narkokarteli: Mehičani jemljejo pravico v svoje roke
Z mamili povezano nasilje v Mehiki se medtem stopnjuje. Karteli se spopadajo za prevlado in nadzor nad
tihotapskimi potmi, vojska in policija sta nemočni ali ujeti v mrežo korupcije, v navzkrižnem ognju pa se
pogosto znajdejo civilisti. Odkar je leta 2006 prevzel predsedniško funkcijo Felipe Calderón, ki je kartelom
napovedal vojno, je v nasilju, povezanem s prepovedanimi drogami, po vsej državi izgubilo življenje več kot
30.000 ljudi. Zato se nenehno postavlja vprašanje, kako se izkopati iz vrtinca nasilja – kako premagati
mehiške mamilarske kartele? Spričo neučinkovitosti vojske in odsotnosti policije se prebivalci
nemalokrat organizirajo sami. Jeseni se je nekaj takega zgodilo v zaprašenem podeželskem mestecu
Ascencion, približno uro vožnje od mehiško-ameriške meje. V mestu so v prvih devetih mesecih lanskega
leta ugrabili več kot 40 ljudi, približno enega na teden. Tamkajšnji prebivalci, naveličani napadov kartelov ter
korupcije in neučinkovitosti mehiške oblasti, so vzeli pravico v svoje roke – po starem običaju: oko za oko,
zob za zob.
Septembra je v eno tamkajšnjih restavracij z morskimi dobrotami vdrla tolpa ugrabiteljev, oborožena s
puškami kalašnikov, in poskušala odpeljati sedemnajstletno blagajničarko. Jezni domačini so dva pripadnika
tolpe izsledili in ju na polju bombaža ob robu mesta linčali. Mehiška zvezna policija je hudo pretepena
osumljenca rešila pred pobesnelo množico, ju vklenila in zaprla v policijsko vozilo, vendar ju ni mogla
odpeljati. Pretepači so namreč ob vzklikih »Ubijte ju!« in »Hočemo pravico!« policistom zaprli pot; moška sta
v razbeljenem vozilu umrla. Obtožili niso nikogar. V Washington Postu, kjer so razkrili zgodbo, so zapisali, da
to ni presenetljivo, če upoštevamo veliko število vpletenih v pretep.
Skupina je v mestu postavila stražni stolp s sireno, ki bo prebivalce opozorila na ugrabitev. Če se bo oglasila,
se bodo člani oborožene mestne milice organizirali in zaprli ceste. Domačini upajo, da jim ugrabitelji ne bodo
mogli pobegniti, saj so s podporo lokalne oblasti okoli mesta izkopali globok in širok jarek. Osumljence, ki bi
jih s takšno operacijo ujeli, nameravajo izročiti oblastem, vendar so jim pripravljeni soditi tudi sami, če
pristojni ne bi opravili svojega dela. »Celotna država trpi,« pravi 63-letni Fernando Saenz, ki ga je skupina
izbrala za svojega voditelja. »Čas je, da zadeve vzamemo v svoje roke, saj vlada ne opravlja dela. Poskrbeti
moramo zase.« (ŹRÓDŁO: delo.si)
4. "Zgodilo se je brez moje volje"
"Res mi je žal, da je prišlo do tega dogodka. Kar naprej premišljujem o tem. Ne zanikam svoje vpletenosti v
dogajanje, a niti pomislil nisem, da bi se lahko zgodilo kaj takega, kaj šele, da bi to hotel," je 53-letni
varnostnik VIP Varovanja David Bukovac nagovoril petčlanski sodni senat okrožnega sodišča. Ta mu sodi
zaradi vpletenosti v smrt 20-letnega Gorazda Čamernika, ki je 7. oktobra lani v bližini lokala Global v
središču Ljubljane obležal pod njegovimi in pod udarci 26-letnega Seada Suljanovića. Ker je slednji po
dogodku pobegnil v rodno Bosno in ga kljub mednarodni tiralici še niso izsledili, je na zatožno klop včeraj
sedel le Bukovac.
Po prepričanju okrožne državne tožilke Blanke Žgajnar je Bukovac po besednem konfliktu s Čamernikom in
njegovo družbo, ki je hotela tistega večera vstopiti v lokal, a jih niso spustili, po radijski zvezi poklical
Suljanovića, nakar sta stekla za družbo mladih, ki se je že oddaljevala od lokala. Bukovac naj bi prvi udaril
Čamernika, nato ga je večkrat udaril Suljanović. Ko je mladenič dvakrat padel, naj bi ga na tleh ležečega
obrcala, ko sta videla, da je še tretjič poskušal vstati, sta se vrnila in Suljanović ga je udaril v glavo tako, da
je obležal, navaja obtožba. Zaradi številnih obtolčenin možganov in zloma lobanjske baze je Čamernik čez tri
dni umrl. (ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
13. SIŁY ZBROJNE
13.1 WOJSKO
admirál
admiralitéta
admirálstvo
armáda
armada brani naše meje
armadna skupina
artileríja
artileríjski
artileríst
bataljón
bateríja
bómbnik
breztrzljajni top
brigadni general
částnik
částniški
čéta
čete se vračajo v svoje baze
desantna enota
dezerterska skupina
dezerterstvo so kaznovali s smrtjo
dezertirati iz vojske
divizíja
eskádra
eskortni rušilec
formirati divizijo
fregáta
garnizíja
garnizón
general armade
helikópter
kapitán
kopenska vojska
kórpus
krížarka
ladja je naletela na mino
letálec
letalonosílka
letalska baza
letalski polk
ljudska armada
ljudsko osvobodilno vojsko
majór
mehanizirana enota
minolóvec
mornár
mornárica
motorizirana enota
nobilna artilerija
obalna obramba
oddélek
oficír
admirał
1. stopień admirała 2. admiralicja
1. stopień admirała 2. admiralicja
armia
armia broni naszych granic
grupa armii
artyleria
artyleryjski
artylerzysta
batalion
bateria
bombowiec
działo bezodrzutowe
generał brygady
oficer
oficerski
kompania
kompanie wracają do swoich baz
jednostka desantowa
grupa dezerterów
dezercję karali śmiercią
zdezerterować z wojska
dywizja
eskadra
niszczyciel eskortowy
formować dywizję, sformować dywizję
fregata
garnizon
garnizon
generał armii
helikopter
kapitan
wojska lądowe
korpus
krążownik
statek wpłynął na minę
lotnik
lotniskowiec
baza lotnicza
pułk lotniczy
armia ludowa
ludowa armia wyzwolenia
major
jednostka zmechanizowana
trałowiec
marynarz
marynarka
jednostka zmotoryzowana
haubica
obrona wybrzeża
drużyna
oficer
217
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
oklepna/oklopna divizija
padalska enota
patruljni čoln
pehotna divizija
pláčanec
pòdčástnik
podmórnica
pòdpolkóvnik
poklicni vojak
pólk
polkóvnik
pomorska baza
pomožna križarka
potapljáč
povêljnik
povêljstvo
protiletalska obramba
protiletalski top
protiraketna obramba
rádar
rušílec
salutírati
stopiti v armado
stótnik
teritorialna obramba
težka križarka
težko topništvo
topnjáča , tópničarka, topovnjáča
tujska legija
ubéžništvo
vòd
voják
vojákinja
vojaška enota
vojaška knjižica
vojaška obveznost
vojaška parada
vojaška policija
vojaška prisega
vojaška uniforma
vojaški begunec
vojaški čin
vojaški policist
vojaški rok
vojaško letalstvo
vojaško pokopališče
vojášnica
vojna ladja
vrhovni poveljnik oboroženih sil
zračni prostor
dywizja pancerna
jednostka spadochronowa
łódź patrolowa
dywizja piechoty
najemnik
podoficer
łódź podwodna
podpułkownik
żołnierz zawodowy
pułk
pułkownik
baza morska
krążownik pomocniczy
nurek
dowódca
dowództwo
obrona przeciwlotnicza
działo przeciwlotnicze
obrona przeciwrakietowa
radar
niszczyciel
salutować, zasalutować
wstąpić do armii
kapitan
obrona terytorialna
krążownik ciężki
ciężka artyleria
kanonierka
legia cudzoziemska
dezercja
pluton
żołnierz
żołnierz /kobieta/
jednostka wojskowa
książeczka wojskowa
obowiązek wojskowy
parada wojskowa
żandarmeria wojskowa
przysięga wojskowa
mundur wojskowy
dezerter
stopień wojskowy
żandarm wojskowy
zasadnicza służba wojskowa
lotnictwo wojskowe
cmentarz wojskowy
koszary
okręt wojenny
najwyższy dowódca sił zbrojnych
przestrzeń powietrzna
218
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
13.2 BROŃ
arzenál
atomska bomba
avtomatska puška
bajonét
bazúka
bodálo
bojni plin
boksar
dovoljenje za nabavo orožja
globinska bomba
grafitna bomba
hidrogenska bomba
hladno orožje
imeti premalo orožja
izdelati bombo
izdelovati orožje
jurišna puška
kalašnik*
kalašnikovka*
kalíber
kasetna bomba
kemično orožje
kontaktna mina
krógla
lovsko orožje
mačéta
magnetna mina
medcelinska raketa
mina presenečenja
mine so eksplodirale
minomèt
mitraljéz
nabòj
nabójnik
nelegalno posedovanje orožja
nòž
oborožíti
oklèp
oklépnik
orožja za množično uničenje
orožje na drogu
ostrostrelna puška
petárda
pištóla
plinski razpršilnik
polavtomatska puška
polniti orožje
pomanjkanje orožja in streliva
pomorska mina
pripraviti orožje na strel
protioklepna mina
protioklepno orožje
protipehotna mina
púška
rakéta
rakéten
arsenał
bomba atomowa
karabin automatyczny
bagnet
bazooka
sztylet
gaz bojowy
kastet
pozwolenie na broń
bomba głębinowa
bomba grafitowa
bomba wodorowa
broń biała
mieć za mało broni
skonstruować bombę
produkować broń
karabin automatyczny
kałasznikow
kałasznikow
kaliber
bomba kasetowa
broń chemiczna
mina kontaktowa
kula
broń myśliwska
maczeta
mina magnetyczna
rakieta międzykontynentalna
mina pułapka
miny wybuchły
moździerz
karabin maszynowy
nabój
magazynek
nielegalne posiadanie broni
nóż
uzbroić
pancerz
transporter opancerzony
broń masowej zagłady
broń drzewcowa
karabin wyborowy/snajperski
petarda
pistolet
gaz pieprzowy
karabin samopowtarzalny
ładować broń
brak broni i amunicji
mina morska
przygotować broń do strzału
mina przeciwpancerna
broń przeciwpancerna
mina przeciwpiechotna
karabin
rakieta
rakietowy
219
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
repetírka
revólver
samopolnilne puške
samostrél
sestaviti bombo
skladišče orožja
smrtonosno orožje
solzívec
strelívo
strelno orožje
šíbrenica
šíbrovka
športno orožje
teleskopska palica
tòp
túlec
učinkovito orožje
uporabiti orožje
večcevni raketomet
vodikova bomba
zastareli tanki
zažigalna bomba
zračna puška
karabin powtarzalny
rewolwer
karabin samopowtarzalny
kusza
skonstruować bombę
magazyn broni
śmiercionośna broń
gaz łzawiący
amunicja
broń palna
strzelba
strzelba
broń sportowa
pałka teleskopowa
działo
łuska
skuteczna broń
użyć broni
wieloprowadnicowa wyrzutnia rakiet
bomba wodorowa
przestarzałe czołgi
bomba zapalająca
wiatrówka
220
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
13.3 WOJNA
agrésor
barikáda
bliskovita vojna
boj za neodvisnost
bojeváti se
boji se nadaljujejo
bojna podpora
bombardíranje
bombardiranje iz zraka
bombardirano mesto
bombardírati
brezpogojna kapitulacija
decimírati
dimna zavesa
dobiti nazaj
dobiti vojno
druga svetovna vojna
državljanska vojna
frontna črta
incidènt
intervéncija
intervenírati
invazíja
izgubiti vojno
izvesti napad
kapitulácija
kopenska invazija
kopenska operacija
krvava vojna
letalski napad
mesto je bilo zbombardirano
mesto je v rokah upornikov
mílica
minsko polje
nadzorna točka
najemniški vojak
naleteti na odpor
napad brez vojne napovedi
napad je najboljša obramba
napad se je začel v jutranjih urah
napetost se stopnjuje
napraviti napad
nemška armada je kapitulirala
obléganje, obléga
oblégati
območje, ki je pod nadzorom upornikov
oboroženi boj
obstreljevánje
odbiti napad
ognjena moč
okupácija
okupátor
pasti v vojni
podpisati kapitulacijo
pogoji kapitulacije
poklicati pod orožje
agresor
barykada
blitzkrieg, wojna błyskawiczna
walka o niepodległość
walczyć
walki trwają
wsparcie bojowe
bombardowanie
bombardowanie z powietrza
zbombardowane miasto
bombardować
bezwarunkowa kapitulacja
dziesiątkować
zasłona dymna
odzyskać
wygrać wojnę
druga wojna światowa
wojna domowa
linia frontu
incydent
interwencja
interweniować
inwazja
przegrać wojnę
przeprowadzić atak
kapitulacja
inwazja lądowa
operacja lądowa
krwawa wojna
nalot
miasto zostało zbombardowane
miasto jest/znajduje się w rękach powstańców
milicja
pole minowe
punkt kontrolny
najemnik
natrafić na opór
atak bez wypowiedzenia wojny
najlepszą obroną jest atak
atak rozpoczął się we godzinach porannych
napięcie rośnie
przeprowadzić atak
niemiecka armia skapitulowała
oblężenie
oblegać
terytorium kontrolowane przez powstańców
walka zbrojna
ostrzał
odeprzeć atak
siła ognia
okupacja
okupant
polec w wojnie
podpisać kapitulację
warunki kapitulacji
powołać, wezwać pod broń
221
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
polagati mine
položiti orožje
poslati ultimat
poslednji naboj
potlačiti upor
pozicijska vojna
pozivati k orožju
preiti iz defenzive v ofenzivo
preiti iz obrambe v napad
prijeti za orožje
pripraviti se na boj
pripraviti se na obrambo
prva svetovna vojna
prva žrtev vojne
razoroževáti se
razorožíti
skleniti zavezništvo
srditi boji
strategíja
umakníti se
umík
uničiti tank z bazuko
upírati se
upòr
upor proti okupatorju
upórnik
uporniki niso dobro organizirani
uporniške sile
upórniški
vdati se brez obrambe
ves narod je bil pod orožjem
vladne sile
vojaška podpora
vojaški poseg
vojni plen
vojni zločin
vojno stanje
zadušiti upor
zahodne sile nadaljujejo z napadi
zaporni ogenj
zaščita civilistov
zavéznica
zavéznik
zavezniška vojska
zavézniški
zavézništvo
zbombardíran
zbombardírati
zdecimirana divizija
zgrabiti za orožje
živi ščit
kłaść miny, stawiać miny
złożyć broń
wysłać ultimatum
ostatni nabój
stłumić powstanie
wojna pozycyjna
powoływać/wzywać pod broń
przejść z defensywy do ofensywy
przejść z obrony do ataku
chwycić za broń
przygotować się do walki
przygotować się do obrony
pierwsza wojna światowa
pierwsza ofiara wojny
rozbrajać się
rozbroić
zawrzeć sojusz
zaciekłe walki
strategia
wycofać się
1. odwrót 2. wycofywanie się
zniszczyć czołg bazooką
stawiać opór
1. powstanie 2. opór
powstanie przeciwko okupantowi
powstaniec
powstańcy nie są dobrze zorganizowani
siły powstańców
powstańczy, dotyczący powstania lub powstańców
poddać się bez obrony
cały naród był pod bronią
siły rządowe
wsparcie wojskowe
interwencja wojskowa
łup wojenny
zbrodnia wojenna
stan wojenny
stłumić powstanie
zachodnie siły kontynuują ataki
ogień zaporowy
ochrona cywilów
sojuszniczka
sojusznik
wojska sojusznicze
sojuszniczy
sojusz
zbombardowany
zbombardować
zdziesiątkowana dywizja
chwycić za broń
żywa tarcza
222
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
13.4 SŁUŻBY SPECJALNE
aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu
atentát
atentat na predsednika
atentator je izginil
atentátorka
biti vohun
bombáš
bombni atentat
dešifrírati
detonácija
dokazali so mu sodelovanje pri atentatu
eksplozíja
industrijsko vohunstvo
infiltrírati
izdája
izdajálec
izdajálka
izdájati
načrtovati napade
narediti atentat
obsoditi koga zaradi vohunjenja
obveščevalna služba
obveščevalni satelit
odkriti vohuna
podtakniti bombo
pripravljati atentat
protivohunska služba
razstreliti bombo
razšifrírati
skrivna operacija
skrivni agent
speči vohun
sumljiv paket
šífra
šifránt
tájen
tajen sestanek
tajen vhod
tajna agentka/ organizacija/ policija
tajni sporazum
tajno sporočilo
terorístičen
teroristična mreža
teroristična organizacija
terorízem
terorizírati
varnostni ukrepi
vèleizdája
vohún/ vohúnka/ vohúniti/ vohúnjenje, vohúnstvo
vohunska mreža
vohúnski
vohunski satelit
zamenjava vohunov
zaróta
živeli so pod izmišljenimi imeni
žrtev atentata
aresztowali go za współudział w zamachu
zamach
zamach na prezydenta
zamachowiec zginął
zamachowiec (kobieta)
być szpiegiem
zamachowiec
zamach bombowy
odszyfrować, rozszyfrować
detonacja
udowodnili mu współudział w zamachu
wybuch, eksplozja
szpiegostwo przemysłowe
infiltrować
zdrada
zdrajca
zdrajczyni
zdradzać
planować ataki
przeprowadzić zamach
skazać kogoś za szpiegostwo
wywiad
satelita szpiegowski
odkryć/wykryć szpiega
podłożyć bombę
przygotowywać zamach
kontrwywiad
zdetonować bombę
rozszyfrować
tajna operacja
tajny agent
śpioch, agent-śpioch
podejrzana paczka
szyfr
szyfrant
tajny
tajne spotkanie
tajne wejście
tajna agentka/ organizacja/ policja
tajne porozumienie
tajna wiadomość
terrorystyczny
siatka terrorystyczna
organizacja terrorystyczna
terroryzm
terroryzować
środki bezpieczeństwa
zdrada ojczyzny
szpieg/ szpieg (kobieta)/ szpiegować / szpiegostwo
siatka szpiegów, siatka szpiegowska
szpiegowski
satelita szpiegowski
wymiana szpiegów
spisek
żyli pod fałszywymi nazwiskami
ofiara zamachu
223
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
224
1. Slovenska vojska praznuje svoj dan
15. maja praznuje svoj dan Slovenska vojska, in sicer v spomin na dan pred 19 leti, ko so začeli obvezno
služenje vojaškega roka prvi slovenski naborniki. Letošnja obletnica začetka obveznega služenja vojaškega
roka v učnih centrih - v Pekrah pri Mariboru je bilo 120 nabornikov, na Igu pri Ljubljani pa jih je služilo 180 - je
v znamenju povezovanja vojske s civilnim okoljem.
V okviru povezovanja s civilnim okoljem je bil v slovenskih vojašnicah že 8. maja dan odprtih vrat, danes in v
prihodnjih dneh pa bo več praznovanj in dogodkov, ki bodo povezani tudi z 20. obletnico Manevrske
strukture narodne zaščite (MSNZ).
V mariborski kadetnici bo tako okrogla miza o vlogi in pomenu MSNZ-ja, na kateri bosta sodelovala tudi
obrambna ministrica Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner. V nedeljo bo
na Pristavi pri Stični slovesnost ob 20. obletnici demokratičnih sprememb, prve demokratično izvoljene
slovenske vlade in MSNZ-ja, predtem bo na pobudo predsednika prve demokratične vlade in evropskega
poslanca Lojzeta Peterleta zjutraj tudi slavnostna seja prve vlade.
V ponedeljek bosta organizatorje MSNZ sprejeli tudi notranja in obrambna ministrica Katarina Kresal in
Ljubica Jelušič, v torek pa bo okroglo mizo ob 20. obletnici MSNZ-ja pripravil še Inštitut Jožeta Pučnika.
Uradna slovesnost je bila že v petek v Celju, slavnostni govornik pa je bil vrhovni poveljnik SV-ja, Danilo
Türk. Predsednik države je poudaril, da so dogodki in procesi izpred 20 let usodno vplivali na pripravljenost
Teritorialne obrambe in milice. S tem so ustvarili razmere, ki so pripadnikom teh enot omogočile, da so se
organizirali z orožjem, z njim pa podprli osamosvojitveno odločitev slovenskega naroda, še dodaja.
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
2. Herat: Slovenski vojaki v napadu nepoškodovani
V okolici Herata na zahodu Afganistana je eksplodiralo vojaško vozilo zavezniške vojske. Slovenski vojaki v
eksploziji niso bili ranjeni. Eksplozija se je zgodila nekaj kilometrov od vojaške baze mednarodnih vojaških
enot pod vodstvom zveze Nato (Isaf). Vojaki zavezniške vojske so v Heratu izvajali izvidniške naloge, ko je
prišlo do eksplozije enega izmed vozil v konvoju. V konvoju je bilo tudi vozilo valuk z osmimi pripadniki
Slovenske vojske, ki so jo odnesli brez poškodb.
Tiskovni predstavnik Isafa je povedal, da je bilo v napadu ranjenih pet Natovih vojakov in poškodovano eno
vojaško vozilo. Iz Slovenske vojske so sporočili, da so slovenski vojaki takoj zavarovali kraj dogodka, kjer so
počakali na preiskovalce, nato pa so se skupaj z vozilom vrnili v svojo domačo bazo v Heratu. V Afganistanu
je trenutno 66 slovenskih vojakov. Tuje agencije poročajo, da je šlo za samomorilski napad pred vhodom v
bazo, kar pa se v Heratu ali njegovi bližini ne dogaja pogosto. Herat naj bi bilo namreč eno najbolj varnih
mest v Afganistanu, zato so tam nastanjeni pripadniki tujih sil, ki navadno niso tarča samomorilskih napadov.
(ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
3. V Afganistanu zdaj celoten 14. kontingent Slovenske vojske
Z mariborskega letališča je zjutraj proti Afganistanu odpotovalo še 50 vojakov 14. kontingenta Slovenske
vojske, ki bodo prvič prevzeli samostojno skupino za urjenje afganistanske vojske. Skupaj s slovenskimi
vojaki je proti Heratu odpotovalo tudi devet ameriških vojakov, pripadnikov nacionalne garde Kolorada, ki
bodo prav tako sodelovali pri urjenju. Pridružili se bodo 35 slovenskim vojakom, ki so v Afganistan prispeli v
začetku tega meseca, trije slovenski pripadniki kontingenta pa so bili v Afganistanu že prej.
Skupaj bo tako v 14. slovenskem kontingentu 88 slovenskih vojakov in 11 ameriških ter dva slovenska civilna
strokovnjaka. Največ jih bo nastanjenih v oporišču v Šindandu (okoli 100 kilometrov od Herata), nekaj v
oporiščih Arena in Stone v Heratu, nekaj pa v poveljstvu mednarodnih sil Isaf v Kabulu. Njihova naloga je
urjenje pehotnega bataljona za bojno podporo afganistanske vojske, mentorjem pa bodo zagotavljali tudi
zaščito in logistično podporo. Prvič bodo v akciji uporabljena tudi nova osemkolesna oklepna vozila svaruni.
Poleg štirih osemkolesnikov pa bodo uporabljali še tri lahke šestkolesne oklepnike valuk in osem
štrikolesnikov hummer. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
225
4. Vojska zavzela prestolnico tamilskih upornikov
Šrilanške vladne sile so prvič po več kot desetletju danes zavzele prestolnico tamilskih upornikov Kilinochchi
na severu države. Kot je ob tem poudaril šrilanški predsednik Mahinda Rajapakse v televizijskem nagovoru,
gre za "zmago brez primerjave", pripadnike uporniških tamilskih tigrov pa je pozval, naj odložijo orožje in se
predajo. Minister in tiskovni predstavnik vlade Maithripala Sirisena je pred tem sporočil, da v Kilinochchiju,
ki je bilo več kot deset let prestolnica države tamilskih tigrov na severu države, od danes vihra šrilanška
zastava in dogodek označil za zgodovinskega.
Uporniška skupina Osvobodilni tigri tamilskega Eelama (LTTE), t.i. tamilski tigri, trditev vlade v Kolombu še ni
potrdila ne zanikala, že prej pa je napovedovala, da bodo tudi v primeru zavzetja Kilinochchija nadaljevali
boj. Zavzetje tega mesta sicer pomeni hud udarec za njihov 25-letni boj za samostojno državo tamilske
manjšine.
Nekaj ur po objavi zavzetja Kilinochchija je samomorilski napadalec izvedel napad pred oporiščem letalskih
sil v Kolombu. V siloviti eksploziji sta bila ubita dva pripadnika letalskih sil, ranjenih je bilo 36 ljudi, med njimi
14 pripadnikov letalskih sil. Napadalec je skušal vstopiti v oporišče, eksploziv pa je sprožil, ko ga je hotel
pregledati vojak na vhodu. (ŹRÓDŁO: delo.si)
5. Enajsti september v New Yorku: dan, ko je veter nosil smrt
Telo, še vedno naravnano na slovenski čas, se je mukoma skobacalo s postelje in se odvalilo v dnevno
sobo. Misli so bežale k počitnicam v domovini. Oči je prekrivala mrena zaspanosti. Dlan je poiskala daljinski
upravljalec, prst je mehanizirano prestavljal programe. Ustavil se je pri CNN. Podoba na ekranu se je zdela
nadrealistična, holivudska. Gorela sta dvojčka. Še pred pol leta sem z vrha severnega stolpa opazovala
Manhattan … Windows on the World: bar z nedvomno najlepšim pogledom na navpično poseljeni otok. Kako
mora biti zaposlenim? Se bodo rešili? Dopustniške misli je pregnala trpka realnost. V hipu so se prebudila
vsa čutila. Deset nadstropij nižje, na 2. aveniji sredi East Villagea, so strahovito kričale sirene. Policijske,
reševalske in gasilske. Srhljive razmere na neizmerno lep in sončen septembrski dan.
Šok je bil popoln. Voditelji televizijskih postaj niso bili več programirane, dobrodušno govoreče glave, kot so
bili sicer ob poročanju o še tako tragičnih zgodbah. Bledi obrazi, široko razprte oči, mračni, pretreseni in
panični glasovi, ki so – medtem ko so se sami borili z realnostjo – gledalcem poskušali pojasniti, kaj se je
zgodilo. CNN, CBS, Fox TV, NBC, NY-1, povsod enako.
(...)
Zajtrk je bil brez okusa. Kot bi jedla stiropor. TV-postaje so posnetke napadov ponavljale v maničnoobsesivnih loopih. Posnetek možakarja, ki je posnel prvo letalo. Bližnji posnetek natančnega zadetka
drugega letala. Ljudje, ki bežijo pred mogočno stavbo, ki se bliskovito seseda sama vase. Ljudje na obali
Brooklyna, ki otrplo opazujejo dogajanje na južni špici otoka. Vmes so se vrstila opozorila. Informacije o
spremenjenem prometnem režimu. Komentarji. Izjave. Tragedija. In priporočila. Naj prebivalci Manhattna,
zlasti tisti v južnem delu, izklopijo klimatske naprave in zapro okna, češ da ni izključeno, da so teroristi na
letala bombe pretihotapili tudi kakšne kemične strupe. Ne vemo, ali je zrak varen, so ponavljali. Ubogljivo
sem zaprla okna in ugasnila klimatsko napravo.
Ena izmed TV-postaj je grafično opremila poročanje. Na ekranu se je izpisalo America under attack. Amerika
napadena. Washington, pennsylvanijsko polje. Koščki najrazličnejših pisarniških potrebščin in marsičesa
drugega so deževali nad Brooklynom. Diskurz šoka se je razvil v varnostno-obrambnega, podkrepljenega s
prvimi namigi, da za napadi stojita Al Kaida in Osama bin Laden. Pričevanja ljudi, ki so skozi solze
pripovedovali o pogrešanih svojcih, so utrjevala ogorčenost in poglabljala tragičnost dogodka. Po e-pošti pa
tudi v nekaterih medijih so se razširile govorice o Nostradamusovem verzu, ki je napade bojda napovedal. (
ŹRÓDŁO: delo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14. KATASTROFY I KLĘSKI ŻYWIOŁOWE
14.1 WULKAN
aa lava
andezitska lava
bazaltska lava
blazinasta lava
bruhajoča lava
dìm
eden od štirih dejavnih vulkanov
ekshalácija
erúpcija
fontana lave
fumaróla
izbrúh
izbrúhniti
izliv lave
kaldera*
kráter
lahar*
láva
lava pahoehoe
lavna kupola
mafična lava
mágma
magmatska kamnina
najbolj uničujoč izbruh
nevaren vulkan
oblak ognjeniškega pepela
ognjeni obroč
ognjeník
ognjeniška kupola
ognjeníški
ognjeniško žrelo
piroklastični material
piroklastični tok
pobočje ognjenika
podmorski vulkan
podzemeljska erupcija
potok lave
riolitska lava
skrepenela lava
speči ognjenik
srednja lava
stôžec
stratovulkán
strjena lava
ščitni ognjenik
tok lave
ugasli vulkan
vasi so prekrite z vulkanskim pepelom
viskoznost lave
vsakih dvajset minut bruha lavo
vulkán
aa lawa
lawa andezytowa
lawa bazaltowa
lawa poduszkowa
bulgocząca lawa, buchająca lawa
dym
jeden z czterech czynnych wulkanów
ekshalacja
erupcja
fontanna lawy
fumarola
wybuch
wybuchnąć
wylew lawy
kaldera
krater
lahar
lawa
lawa trzewiowa
kopuła lawowa
lawa bazaltowa
magma
skała magmowa
najtragiczniejszy wybuch
niebezpieczny wulkan
chmura popiołu wulkanicznego
pierścień ognia (obszar)
wulkan
kopuła wulkaniczna
wulkaniczny
krater wulkanu
materiał piroklastyczny
lawina piroklastyczna
zbocze wulkanu
podwodny wulkan
podziemna erupcja
potok lawy
lawa ryolitowa
zakrzepła lawa
wulkan drzemiący
lawa andezytowa
stożek
stratowulkan
zastygła lawa
wulkan tarczowy
strumień lawy
wulkan wygasły
wsie są pokryte popiołem wulkanicznym
lepkość lawy
co dwadzieścia minut wyrzuca lawę
wulkan
226
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
vulkan bruha lavo in pepel
vulkan je izvrgel veliko lave
vulkan se je prebudil
vulkan se je umiril
vulkáničen
vulkanično delovanje
vulkanológ
vulkanologíja
vulkanologinja
vulkanološka opazovanja
vulkanolóški
vulkanološki inštitut
vulkanska aktivnost
vulkanska bomba
vulkánski
vulkanski dimnik
vulkanski otok
vulkanski pepel
vulkanski prah
vulkansko delovanje
vulkansko jezero
vulkansko steklo
zbudil se je vulkan
žareč oblak
žrêlo
wulkan wyrzuca lawę i popiół
wulkan wyrzucił mnóstwo lawy
wulkan się obudził
wulkan się uspokoił
wulkaniczny
aktywność wulkaniczna
wulkanolog (mężczyzna)
wulkanologia
wulkanolog (kobieta)
obserwacje wulkanologiczne
wulkanologiczny
instytut wulkanologii
aktywność wulkaniczna
bomba wulkaniczna
wulkaniczny
komin wulkaniczny
wyspa wulkaniczna
popiół wulkaniczny
pył wulkaniczny
aktywność wulkaniczna
jezioro wulkaniczne
szkło/szkliwo wulkaniczne, perlit
wulkan się obudził
chmura gorejąca
krater
227
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14.2 POWÓDŹ
biti pod vodo
ciklonska plima
črpálka
črpati vodo
deroča reka
dolgotrajno deževje
gladina reke se viša
graditi nasip
grebenjenje ledu
hidravlična prevodnost
hidrološko predvidevanje
hudoúrnik
izcéjanje
katastrofalne poplave
količinska napoved padavin
koríto
krona nasipa
ledena pregrada
ledeni zamašek
ledeniška poplava
n-letni pojav
narasla reka spomladi poplavi polje
narasle vode
naraščajoči vodostaj
naráščati
naravni nasip
nasíp
nasip je popustil
nenadnost snežne poplave
nevarni vodostaj
obilne padavine
obtočni kanal
odpravljanje posledic poplav
odprtina v nasipu
odrezati od sveta
odrív
opozorilo pred poplavo
padavinska poplava
padlo je 3litrov dežja na kvadratni meter
poglobiti strugo
pogostost poplav
pomladanske poplave
poplava deževnice
popláviti
poplavljanje*
poplavljena struga
poplavljene vasi
poplavna ravnica
poplavni val
poplavno območje
potòp
preplavljanje*
pretočnost*
pretòk
protipoplavna preventiva
protipoplavna vreča
być/znajdować się pod wodą
wezbranie sztormowe
pompa
pompować wodę, wypompowywać wodę
rwąca rzeka
długotrwałe opady deszczu
poziom rzeki podnosi się
budować wał
spiętrzenie kry
pojemność koryta
ostrzeżenie hydrologiczne
rzeka o gwałtownych wezbraniach
przeciekanie
katastrofalne powodzie
ilościowa prognoza opadów
koryto
korona wału
zator lodowy
zator lodowy
wezbranie lodowcowe
zdarzenie n-letnie
wezbrana rzeka wiosną zalewa pole
wezbrane wody
przybór wody
wzbierać, podnosić się (o rzece)
wał brzegowy
wał
wał nie wytrzymał
gwałtowność wezbrania roztopowego
stan alarmowy
obfite opady
kanał derywacyjny
usuwanie skutków powodzi
wyrwa w wale
odciąć od świata
spiętrzenie zatorowe
ostrzeżenie przed powodzią
podtopienie opadowe
spadły 3 litry deszczu na metr kwadratowy
pogłębić koryto
częstość wezbrań
wiosenne powodzie
podtopienie opadowe
zalać
zalewanie terenu
koryto wód wezbraniowych
zalane wsie
równina zalewowa
fala powodziowa
obszar zalewowy
potop
zalewanie terenu
przepustowość koryta
przepływ
zabezpieczenie przeciwpowodziowe
worek z piaskiem
228
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
protipoplavni zadrževalnik
raven vode
razbremenilni kanal
razlívanje
reka je prebila nasip
reka je preplavila nasipe
reka je prestopila bregove
reka je prestopila strugo
reka se je razlila
reke naraščajo
snežníca
spuščanje vode iz pregrade
struga poplavnega toka
taljenje snega
ulice so se spremenile v reke
urejanje vodotokov
utrjevati nasipe
val padavin
varstvo pred poplavami
visokovodni val
voda je odnesla most
voda je poplavila vas
voda je začela upadati
voda je zalila nekaj stanovanjskih hiš
voda sega do kolen
vodni zbiralnik
vodostáj
vreča s peskom
vrh poplavnega vala
vršni pretok
vzvalovanje*
zajezna krivulja
zalívati
zamašiti odprtino
zemlja ne more vpiti vode
zgraditi nasip
znižanje vodne gladine
zviševati nasipe
zbiornik przeciwpowodziowy
poziom wody
kanał ulgi
podtopienie, małe wezbranie
rzeka przerwała wał
rzeka przelała się przez wały
rzeka wystąpiła z brzegów
rzeka wystąpiła z koryta
rzeka wylała
rzeki wzbierają
woda roztopowa
zrzut wody z zapory
koryto wód wezbraniowych
topnienie śniegu
ulice zamieniły się w rzeki
regulacja rzek
umacniać wały
fala opadów
ochrona przeciwpowodziowa
fala wezbraniowa
woda zerwała most
woda zalała wieś
woda zaczęła opadać
woda zalała kilka domów mieszkalnych
woda sięga do kolan
zbiornik retencyjny
stan wody
worek z piaskiem
kulminacja
przepływ kulminacyjny
gwałtowna fala
krzywa spiętrzenia, cofka
zalewać
załatać wyrwę
ziemia nie może wchłonąć wody
wybudować wał
obniżenie poziomu wody
podwyższać wały
229
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14.3 TRZĘSIENIE ZIEMI
cunami*
epicénter
hipocenter
knjige so padale s polic
ko se zemlja trese
Mercallyjeva lestvica
Nova Zelandija se spet trese
opozorilo pred cunamijem
po Richterjevi lestvici
pobegnili so na ulice
popotresni sunek
posledice potresa
potrès
potres ni povzročil večje škode
potres z močjo 7,1 stopnje
potresni sunek
povzročiti cunami
Richterjeva magnitudna lestvica
seizmični val
seizmográm
seizmológ
seizmologíja
seizmologíja je veda o potresih
seizmolóški
sirene so opozarjale pred cunamiji
Sumatro je stresel potres
tektonska plošča
tresenje je trajalo dve minuti
tresenje tal
trésti se
v paniki so stekli na ulice
v ruševinah je ujetih...
vse se trese
zravnati z zemljo
žarišče
tsunami
epicentrum
hipocentrum, ognisko
książki spadały z półek
kiedy trzęsie się ziemia
skala Mercallego
Nowa Zelandia znów się trzęsie
ostrzeżenie przed tsunami
w skali Richtera
wybiegli na ulice
wstrząs wtórny
skutki trzęsienia ziemi
trzęsienie ziemi, wstrząs
trzęsienie nie spowodowało większych szkód
trzęsienie ziemi o sile 7,1 stopnia
wstrząs
wywołać tsunami
skala Richtera
fala sejsmiczna
sejsmogram
sejsmolog
sejsmologia
sejsmologia to nauka o trzęsieniach ziemi
sejsmologiczny
syreny ostrzegały przed tsunami
Sumatrę nawiedziło trzęsienie ziemi
płyta tektoniczna
trzęsienie trwało dwie minuty
trzęsienie ziemi
trząść się
w panice wybiegli na ulice
pod gruzami zostało uwięzionych...
wszystko się trzęsie
zrównać z ziemią
hipocentrum, ognisko
230
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14.4 POŻAR
boriti se s požarom
dìm
dímek
gasilcem je uspelo obvladati požar
gasílci
gasílec
gasilni aparat
gasilnik na peno/ na prah
gasilno sredstvo
gasilno vozilo
gasilska oprema
gasilski dom
gasíti
gašenje
gašenje ovira močan veter
goreči gozd
goréti
gost/ strupen dim
gozdni požar
hidránt
hiša je pogorela
Indonezija in Malezija sta oviti v dim
ískra
iti v dim
izbruhnil je požar
nevarnost požara
obdolžiti koga požiga
oblak dima
obsežni požar
ôgenj
ognjeni pas
ognjeni zublji
ognjeno morje
piromán/ piromaníja
pogasíti
pogoréti
pogoríšče
poklicni gasilec
povsod je dim
požár
požar besni
požar je divjal na površini...
požar je uničil tisoč hektarjev gozda
požar v tovarni
požíg/ požigálec/ požigálka
požigati/ požgáti
prezračiti stanovanje
prihod gasilcev
prótipožáren
spraviti požar pod nadzor
ugasíti
vreme gasilcem ne pomaga
vzrok/ žarišče požara
zanetiti požar
zastrupitev z dimom
zgoréti
walczyć z pożarem
dym
dymek
strażakom udało się opanować pożar
1. strażacy 2. straż pożarna
strażak
gaśnica
gaśnica pianowa/ proszkowa
środek gaśniczy
samochód strażacki
sprzęt strażacki
remiza strażacka
gasić
gaszenie, akcja gaśnicza
gaszenie utrudnia silny wiatr
płonący las
płonąć
gęsty/ trujący dym
pożar lasu
hydrant
dom spłonął
Indonezja i Malezja są spowite dymem
iskra
pójść z dymem
wybuchł pożar
niebezpieczeństwo pożarowe
oskarżyć kogoś o podpalenie
chmura dymu
rozległy pożar
ogień
pas ognia
jęzory ognia
morze ognia
piroman/ piromania
ugasić
spłonąć
pogorzelisko
strażak zawodowy
wszędzie jest dym
pożar
pożar szaleje
pożar szalał na powierzchni...
pożar strawił tysiąc hektarów lasu
pożar w fabryce, pożar fabryki
podpalenie/ podpalacz/ podpalaczka
podpalać/ podpalić
przewietrzyć/wywietrzyć mieszkanie
przybycie/przyjazd strażaków
przeciwpożarowy
opanować pożar
ugasić, zgasić
pogoda nie pomaga strażakom
przyczyna/ ognisko pożaru
zaprószyć ogień
zatrucie dymem
spłonąć
231
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14.5 KATASTROFA - POJĘCIA OGÓLNE
biti v pripravljenosti
boriti se za življenje
civilna zaščita
človeška napaka
dajanje prve pomoči
do zdaj so evakuirali okoli 300 turistov
dobra organizacija
ena oseba se je telesno poškodovala
evakuácija
evakuacija je potekala mirno
evakuacija se bo nadaljevala
evakuacija tujcev
evakuacijska točka
evakuirali so jih s helikopterji
evakuirali so vse mesto
evakuíran
evakuírati
gasilci so evakuirali prebivalce
gorski reševalec
hitra evakuacija
humanitarna pomoč
identificírati
iskalna akcija
iskanje preživelih
iskáti
izkopati izpod...
izumrlo mesto
jók
jókati
koordinácija
kraj dogodka
kraj tragedije
krizna situacija
krvavítev
lákota
ljudje so drug drugemu pomagali
med žrtvami so tudi ženske in otroci
mednarodna pomoč
mednarodno sodelovanje
množična evakuacija
nacionalna garda
načrt za evakuacijo
nadaljevati iskanje
naj se reši, kdor se more
najhujše je za nami
naravna nesreča
ne grozi neposredna nevarnost
ne kaže znakov življenja
nepričakovana tragedija
neváren
nevárnost
ni v smrtni nevarnosti
obletnica nesreče
obsežna akcija
odgovornost za katastrofo
odpeljati v bolnišnico
być w pogotowiu/gotowości
walczyć o życie
obrona cywilna
błąd człowieka
udzielanie pierwszej pomocy
do tej pory ewakuowano około 300 turystów
dobra organizacja
jedna osoba doznała obrażeń ciała
ewakuacja
ewakuacja przebiegała spokojnie
ewakuacja będzie kontynuowana
ewakuacja cudzoziemców
punkt ewakuacyjny
ewakuowali ich helikopterami
ewakuowali całe miasto
ewakuowany
ewakuować
strażacy ewakuowali mieszkańców
ratownik górski
szybka ewakuacja
pomoc humanitarna
identyfikować, zidentyfikować
akcja poszukiwawcza
poszukiwanie ocalałych
szukać, poszukiwać
wykopać spod...
wymarłe miasto
płacz
płakać
koordynacja
miejsce zdarzenia
miejsce tragedii
sytuacja kryzysowa
krwotok, krwawienie
głód
ludzie sobie pomagali
wśród ofiar są również kobiety i dzieci
pomoc międzynarodowa
współpraca międzynarodowa
masowa ewakuacja
gwardia narodowa
plan ewakuacji
kontynuować poszukiwania
ratuj się, kto może
najgorsze za nami
klęska żywiołowa
nie grozi bezpośrednie niebezpieczeństwo
nie daje oznak życia
nieoczekiwana tragedia
niebezpieczny
niebezpieczeństwo
jego/jej życiu nie zagraża niebezpieczeństwo
rocznica katastrofy
szeroko zakrojona akcja
odpowiedzialność za katastrofę
odwieźć/przewieźć do szpitala
232
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
odpravljanje posledic
odrediti evakuacijo
opustele hiše
opustitev pomoči
opustóšenje
ostati brez strehe nad glavo
pánika
pekèl
plačati z življenjem
poklicati na pomoč
pomágati
poslédice
poškódbe
povzročiti paniko
prekiniti akcijo
prekiniti evakuacijo
primanjkuje hrane in vode
prišli so po svoje stvari
prizorišče katastrofe
prva pomoč
psihološka pomoč
razglasiti izredne razmere
reševálec
reševalna akcija
reševalne službe
sistem zgodnjega opozarjanja
smrtna žrtev
solidárnost
število žrtev
umrl je za posledicami poškodb
umrla je na kraju nesreče
uníčenje
v nesreči je umrlo 97 ljudi
varnostni sistem
vlada kaos
voditi evakuacijo
vsi so živi in zdravi
vznemíriti
zadnje dni pred evakuacijo
zapustiti svoje domove
zaščitna maska
zaščitna obleka
zaščitna očala
zdravniška pomoč
žéja
žrtev ni bilo
usuwanie skutków
zarządzić ewakuację
opuszczone/opustoszałe domy
nieudzielenie pomocy
spustoszenie
zostać bez dachu nad głową
panika
piekło
zapłacić życiem
wezwać pomoc
pomagać
skutki
obrażenia
wywołać panikę
przerwać akcję
przerwać ewakuację
brakuje żywności i wody
przyszli po swoje rzeczy
miejsce katastrofy
pierwsza pomoc
pomoc psychologiczna
ogłosić stan klęski żywiołowej/stan wyjątkowy
ratownik
akcja ratunkowa
służby ratunkowe
system wczesnego ostrzegania
ofiara śmiertelna
solidarność
liczba ofiar
zmarł w wyniku doznanych obrażeń
zginęła na miejscu
zniszczenie, zniszczenia
w katastrofie zginęło 97 osób
system alarmowy
panuje chaos
prowadzić ewakuację
wszyscy są cali i zdrowi
zaniepokoić
ostatnie dni przed ewakuacją
opuścić swoje domy
maska ochronna
ubranie ochronne
okulary ochronne
pomoc lekarska/medyczna
pragnienie
nie było ofiar
233
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14.6 WYPADEK DROGOWY
avtobus je bil v celoti uničen
deklica je pritekla na cesto
divjati po cesti
dovoljena hitrost
gosta megla
havarírati
hitróst
imel je najmanj 2,3 promila alkohola v krvi
izkušen voznik
izogniti se trčenju
izsiljevati prednost
iztekanje goriva
karamból
karambolirati
obcestni jarek
omejítev
poklicni voznik
povozíti
povprečna hitrost
prednostno vozilo
prehitéti
prehitevalni pas
prehitevati v škarje
prepoved vožnje motornega vozila
prevrniti se na streho
prikólica
prišlo je do trčenja
promet poteka v eno smer
prométen
prometni pas
prometni prekršek
prometni znak
ta znak prepoveduje prehitevanje
trčenje je bilo neizogibno
trčenje med tovornjakom in osebnim avtomobilom
tŕk
udeleženec v prometu
urejati promet
varnost v prometu
varnostna razdalja
varnostni pas
varnostni trikotnik
verižno trčenje
vozil je pravilno
voziti sto kilometrov na uro
voznik traktorja
voznik tramvaja
vozniško dovoljenje
zapreti cesto za ves promet
zbíti
autobus był całkowicie zniszczony
dziewczynka wtargnęła na jezdnię
szaleć na drodze
dozwolona prędkość
gęsta mgła
mieć wypadek, uczestniczyć w wypadku
prędkość
miał przynajmniej 2,3 promila alkoholu we krwi
doświadczony kierowca
uniknąć zderzenia
wymuszać pierwszeństwo
wyciek paliwa
karambol
uczestniczyć w karambolu
rów melioracyjny, rów przydrożny
ograniczenie
kierowca zawodowy
przejechać
średnia prędkość
pojazd uprzywilejowany
wyprzedzić
pas szybkiego ruchu
wyprzedzać na trzeciego
zakaz prowadzenia pojazdów mechanicznych
przewrócić się na dach
przyczepa
doszło do zderzenia
ruch odbywa się w jednym kierunku
1. ruchliwy 2. dotyczący ruchu
pas ruchu
wykroczenie drogowe
znak drogowy
ten znak zakazuje wyprzedzania
nie dało się uniknąć zderzenia
zderzenie ciężarówki i samochodu osobowego
zderzenie
uczestnik ruchu
kierować ruchem
bezpieczeństwo ruchu
bezpieczna odległość
pas bezpieczeństwa
trójkąt ostrzegawczy
karambol
jechał prawidłowo
jechać z prędkością sto kilometrów na godzinę
traktorzysta
motorniczy
prawo jazdy
zamknąć drogę dla ruchu
potrącić
234
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
14.7 KATASTROFA EKOLOGICZNA
čistilna akcija
čístiti
čiščenje obale
dovažati pitno vodo s cisternami
doza sevanja
ekološka bomba
ekološka katastrofa
eksplodiral je reaktor
eksplozija v kemični tovarni
Geigerjev števec
grafít
iztékanje
izteklo več kot 10.000 ton nafte
jedrska nesreča
kemikálija
kontaminacija
kontaminirano območje
kovinski sarkofag
levkemíja
mrtve ribe
múlj
naftni madež
nesreča tankerja
nevarna snov
odpadke iz tovarne
odtekanje radioaktivne vode v morje
okoljska nesreča
oljni madež
onesnážen
onesnáženje
onesnáženost
plinska eksplozija
podtálnica
poškodovani reaktor
radiacijska bolezen
radioaktivni jod
radioaktivni oblak
radioaktivni odpadki
radioaktivno sevanje
radioativni used
rak ščitnice
razrédčiti
rdeča gošča
rdeče blato
smrtni odmerek sevanja
strúp
strúpen
strupeni oblak
težke kovine
uhajanje plina
ustekleničena voda
v reko so stekle ogromne količine benzena
zabetonírati
začela je iztekati nafta
zastrupítev
akcja oczyszczania
czyścić
czyszczenie wybrzeża/brzegów
dowozić wodę pitną cysternami
dawka promieniowania
bomba ekologiczna
katastrofa ekologiczna
wybuchł reaktor
wybuch w zakładach chemicznych
licznik Geigera
grafit
wyciek
wyciekło ponad 10 000 ton ropy
katastrofa nuklearna
chemikalia
skażenie
skażony obszar
metalowy sarkofag
białaczka
martwe/śnięte ryby
muł, szlam
plama ropy
wypadek tankowca
niebezpieczna substancja
odpady z fabryki
wyciek radioaktywnej wody do morza
katastrofa ekologiczna
plama oleju
zanieczyszczony
zanieczyszczenie
zanieczyszczenie
wybuch gazu
woda gruntowa
uszkodzony reaktor
choroba popromienna
radioaktywny jod
chmura radioaktywna
odpady radioaktywne
promieniowanie radioaktywne
opad radioaktywny
rak tarczycy
rozrzedzić
czerwony szlam
czerwone błoto
śmiertelna dawka promieniowania
trucizna
trujący
trująca/toksyczna chmura
metale ciężkie
ulatnianie się gazu
woda butelkowana
do rzeki wyciekły ogromne ilości benzenu
zabetonować
zaczęła wyciekać ropa
zatrucie
235
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
236
1. Davek radioaktivnosti je čedalje višji
Trije delavci iz skupine, ki se bojuje z okvarami v japonski jedrski elektrarni Fukušima Daiči, so bili danes
izpostavljeni močnemu sevanju. Dva so odpeljali v bolnišnico zaradi oskrbe opeklin na stopalih. Kot poroča
časopisna agencija Kjodo, so bili delavci izpostavljeni sevanju od 173 do 180 milisivertov, medtem ko so
nameščali podzemeljski električni kabel v poslopju s turbino tretjega reaktorja. Druge delavce so začasno
umaknili iz jedrske elektrarne, proces odpravljanja krize pa se je tako znašel pred novo oviro.
Delavci so imeli na sebi zaščitna oblačila, a so med nameščanjem kabla stali v radioaktivni vodi, ki jim je
prodrla do stopal. Dva sta dobila opekline z žarki beta, tako da ju bodo najprej oskrbeli s prvo pomočjo v
območni bolnišnici, nato pa prepeljali na Državni inštitut za radiološke znanosti v prefekturi Čiba. Vsi trije
delavci so uslužbenci Tokijske družbe za električno energijo (Tepco), ki je lastnica poškodovane jedrske
elektrarne.
Kot poroča agencija Kjodo, je japonsko ministrstvo za zdravje postavilo mejo 250 milisivertov za ekipo, ki
poskuša preprečiti jedrsko katastrofo v Fukušimi 1, potem ko je 11. marca jedrsko elektrarno najprej
poškodoval potres, nato pa še cunami. Seveda pa so to standardi, ki veljajo v izrednih razmerah. Na
Japonskem je sicer zgornja meja za delavce v jedrskih elektrarnah 50 milisivertov na leto ali 100 milisivertov
v petih letih. V kriznih razmerah se pomakne na 100 milisivertov, po katastrofi, ki se je zgodila pred dvema
tednoma, pa so to mejo še nekoliko pomaknili, da bi omogočili popravilo obrata. (ŹRÓDŁO: delo.si)
2. Najhujši potresi v zadnjem desetletju
27. februar 2010 - Concepcion, Čile. Potres z močjo kar 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici je ponoči po
lokalnem času prizadel osrednji del Čila. Žarišče potresa je bilo okoli sto kilometrov oddaljeno od drugega
največjega mesta v državi Concepcion, tla pa so se stresla na globini skoraj 60 kilometrov. V manj kot 48
urah so potrdili, da je umrlo 723 ljudi.
12. januar 2010 - Port-au-Prince, Haiti. Potres nepredstavljivih razsežnosti so Združeni narodi označili za
največjo človekoljubno katastrofo v zgodovini človeštva. Potres je imel sicer magnitudo 7,0, zaradi plitkosti in
nekakovostne gradnje pa je mesto Port-au-Prince in okoliška območja zravnal z zemljo. Smrtni davek strašnih 230.000 ljudi, dodatne žrtve pa so zahtevale še močne poplave, ki so zajele to karibsko državo.
30. september 2009 - Sumatra, Indonezija. Ko je obalo Sumatre stresel potres z magnitudo 7,6 stopnje po
Richterjevi lestvici, je umrlo več kot 1.100 ljudi. V potresu z žariščem na globini 71 kilometrov v Indijskem
oceanu in 78 kilometrov jugozahodno od mesta Padang na zahodu Sumatre so bili porušeni številni mostovi
in hiše, izbruhnilo pa je tudi nekaj požarov. Padang leži na enem izmed potresno najbolj aktivnih območij na
svetu, ob Ognjenem obroču, kjer indijsko-avstralska tektonska plošča spodriva evrazijsko.
29. september 2009 - Samoa. Potresu se niso mogli izogniti niti na rajski Samoi. Septembra jih je prizadel
potres 8,0 stopnje, ki je nato sprožil še več kot meter in pol visok cunami, ki je terjal še dodatne žrtve.
Epicenter potresa je bil okoli 190 kilometrov jugozahodno od Apie na otoku Samoa v globini okoli 33
kilometrov. Umrlo je 190 ljudi. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
237
3. Madžarska: V strupenem blatu odkrili dve trupli
Na Madžarskem nadaljujejo odstranjevanje posledic najhujše ekološke nesreče v državi. V strupenem blatu
so odkrili še dve trupli, kar pomeni, da je število smrtnih žrtev naraslo na sedem.
Ko se bo rdeča gošča posušila, bi se lahko strupeni delci z vetrovi širili po ozračju. Okoljevarstvena
organizacija Greenpeace je danes opozorila, da je v strupeni gošči, ki se je izlila iz tovarne aluminija v Ajki
na Madžarskem, veliko nevarnih snovi - od arzena do živega srebra.
Snovi, ki so v razlitem odpadnem rdečem blatu, so škodljive za zdravje ljudi, živali in rastline ter
onesnažujejo vse segmente okolja - zrak, tla, površinske in podtalne vode. Ena izmed nevarnosti je, da se
strupeno blato posuši in v obliki prašnih delcev z vetrovi širi po ozračju. Z vidika vdihovanja so za zdravje
ljudi najbolj problematični arzen, žveplov dioksid in kovinski oksidi.
Madžarske oblasti so medtem znižale ocene količine izlite strupene snovi iz zadrževalnikov tovarne. Izlilo naj
bi se od 600.000 do 700.000 kubičnih metrov strupene snovi, medtem ko so doslej ocenjevali, da je izteklo
okoli milijon kubičnih metrov gošče. Kljub temu to pomeni, da je v okolje izteklo skoraj toliko strupenih snovi,
kolikor je v okolje izteklo nafte ob nesreči britanske naftne ploščadi BP v Mehiškem zalivu; te je bilo za okoli
200 milijonov galon oz. okoli 757.000 kubičnih metrov. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
4. Življenje eno leto po Katrini
Prebivalci prizadetega območja se bodo morali s posledicami spopadati še nekaj let. Orkan Katrina, ki je bil
razglašen za orkan pete stopnje in je divjal z vetrom do 250 kilometrov na uro, je povzročil najhujšo naravno
katastrofo v ameriški zgodovini. V ameriških zveznih državah Alabama, Louisiana in Misisipi ob Mehiškem
zalivu, kjer je Katrina udarila z največjo silo, je domove zapustilo več kot milijon ljudi.
Najbolj je bilo prizadeto zgodovinsko mesto New Orleans, ki leži nekaj metrov pod morsko gladino in ga je
voda, ki je prebila nasipe okoli mesta, povsem poplavila. Zaradi orkana je umrlo več kot 1.500 ljudi, nekaj
več kot sto jih še vedno pogrešajo. Številni prebivalci so bili v mestu več dni ujeti brez pitne vode in hrane,
znatne poplave pa so veliko ljudem onemogočile bivanje v mestu.
Od divjanja orkana je minilo natanko eno leto, mesto pa je še vedno na pol prazno. Izmed prvotnih skoraj pol
milijona prebivalcev se jih je na svoje domove vrnilo le 200.000, saj večina sploh nima kam. Orkan je namreč
uničil približno 80.000 hiš, zato jih velika večina še vedno živi v oddaljenih mestih, med tistimi, ki pa so se
kljub nevzdržnim razmeram vrnili in se trudijo obnoviti svoje hiše, jih ogromno še vedno prebiva v bivalnih
zabojih.
Prebivalcem se zdi, da Katrino še vedno vohajo, njene posledice pa mestu onemogočajo, da bi zaživelo kot
nekoč. Prebivalci pravijo, da če se ne bodo vsi vrnili nazaj v New Orleans, bo mesto izgubilo svojo dušo.
Brez ljudi tudi jezik, hrana, glasba in zabave nimajo pravega pomena. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
5. Poplave v vzhodni Evropi zahtevale več žrtev
V Vzhodni Evropi je naraslo število žrtev poplav, ki jih je povzročilo močno deževje.
Tri nove žrtve so našli na Poljskem in Slovaškem. V Krakovu na Poljskem se je utopil osemletni deček, v
Zakopanah pa so v poplavljenem jarku našli truplo starejše ženske. Število žrtev poplav na Poljskem se je v
treh dneh povzpelo na pet, medtem ko še vedno pogrešajo dva človeka. Prizadeta območja na jugu države
je že obiskal poljski premier Donald Tusk, poljsko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da se razmere
izboljšujejo. Zaradi nevarnosti poplav je še vedno zaprt muzej v nekdanjem nacističnem taborišču AuschwitzBirkenau.
Na območju Trebišova na Slovaškem, kjer so že v nedeljo evakuirali 150 ljudi, so gasilci odkrili truplo 62letnega moškega. Na Češkem, kjer je brez elektrike ostalo 3.500 gospodinjstev, so poplave zahtevale eno
žrtev. O dveh žrtvah poročajo tudi iz Srbije. (ŹRÓDŁO: rtvslo.si)
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Deptak w Celje
Osiedle w Kranju
238
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Lublana
Lublana
239
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Lublana
Lublana
240
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Lublana
Lublana
241
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Koper - widok na port
Koper - dachy budynków w zabytkowym centrum miasta
242
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Koper
Izola
243
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Piran
Piran
244
D.Sieczkowski - "Słoweńsko-polski słownik tematyczny dla uczniów i studentów"
Maribor
Novo Mesto
245

Podobne dokumenty