docIII. knjiga - Arhiv Republike Slovenije
download 
Reklamacja Transkrypt
III. knjiga - Arhiv Republike Slovenije
ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana 1999 Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, I., II., III. knjiga Glavni urednik Vladimir Kološa Odgovorni urednik Vladimir Žumer Redaktorja Vladimir Kološa in Vladimir Žumer Tehnični urednik in redaktor Milan Bizjak Računalniška podpora Milan Bizjak in Darija Plevel Avtorji uvodnih tekstov: Uvod (Vladimir Žumer), Arhiv Republike Slovenije (Gašper Šmid, Vladimir Žumer, Izbrana bibliografija (Marija Vera Erjavec), Navodila za uporabo vodnika (Vladimir Žumer), Seznam kratic in okrajšav (Milan Bizjak) Avtorji popisov fondov in zbirk: Marjeta Adamič, Marjeta Čampa, France M. Dolinar, Ljuba Dornik Šubelj, Darinka Drnovšek, Suzana Felicijan Bratož, Majda Ficko, Eva Gerkman, Natalija Glažar, Metka Gombač, Vesna Gotovina, Marija Grabnar, Mirjana Jadreško, Mateja Jeraj, Daniela Juričić Čargo, Alenka Kačičnik Gabrič, Miran Kafol, Majda Kocmur, Vladimir Kološa, Matevž Košir, Branko Kozina, Jelena Malbašič, Jelka Melik, Aleksandra Mrdavšič, Pavla Mrdjenović, Olga Pivk, Branko Radulovič, Marta Rau Selič, Aleksandra Serše, Gorazd Stariha, Vladimir Sunčič, Jože Škofljanec, Gašper Šmid, Žarko Štrumbl, Nevenka Troha, Drago Trpin, Alojzij Tršan, Ema Umek, Andrej Zadnikar, Marjan Zupančič in Vladimir Žumer. Prevod v nemščino in angleščino: A3, Agencija za prevajanje d.o.o. Ljubljana Izdal in založil Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999 Za izdajatelja Vladimir Žumer Tisk in vezava Gorenjski tisk Kranj Naklada 350 izvodov 2 VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE III. KNJIGA Fondi in zbirke društev in družbenih organizacij, cerkve, zemljiških gospostev, osebni in rodbinski fondi ter arhivske zbirke (po klasifikaciji od zaporedne številke 957 do 1749) 3 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.253(497.4 Ljubljana) ARHIV Slovenije Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije / [glavni urednik Vladimir Kološa ; avtorji uvodnih tekstov Vladimir Žumer ... [et al.] ; avtorji popisov fondov in zbirk Marjeta Adamič ... [et al.] ; prevod v nemščino in angleščino A3]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1999 Knj. 3: Fondi in zbirke društev in družbenih organizacij, cerkve, zemljiških gospostev, osebni in rodbinski fondi ter arhivske zbirke ISBN 961-6137-38-7 (zv. 3) 1. Kološa, Vladimir 103703040 4 VSEBINA VODNIKA I. knjiga Stran Uvod .............................................................................................................................. 11 Arhiv Republike Slovenije ............................................................................................ Predstavitev .............................................................................................................. Uporaba arhivskega gradiva ..................................................................................... Izbrana bibliografija ................................................................................................. 15 15 19 24 Archiv der Republik Slowenien ..................................................................................... 35 Präsentation ............................................................................................................... 35 Benutzung der Archivalien ....................................................................................... 39 Archives of the Republic of Slovenia ............................................................................ 45 Profile ........................................................................................................................ 45 Using the Archives .................................................................................................... 49 Navodila za uporabo vodnika ........................................................................................ 55 Navodilo za citiranje arhivskega gradiva ...................................................................... 71 Seznam kratic in okrajšav ............................................................................................. 73 Kazalo fondov in zbirk po klasifikacijskem načrtu ....................................................... 85 Abecedno kazalo fondov in zbirk .................................................................................145 Abecedno kazalo ustvarjalcev fondov (pravnih in fizičnih oseb) ................................193 Kazalo fondov po krajih sedežev ustvarjalcev fondov izven Ljubljane ..................... 274 Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 1 do 335 .................... 293 A Uprava ................................................................................................................ 293 AA Najvišje državne in avtonomne oblasti ......................................................293 AAA Najvišje državne in avtonomne oblasti do leta 1918 ........................293 AAA1 Centralni uradi na Dunaju......................................................293 AAA2 Oblasti na ravni dežele ali višji ravni ...................................314 AAA21 Avtonomni organi ................................................... 314 AAA22 Upravni organi ........................................................321 AAA23 Posebni avtonomni in upravni organi......................353 AAA24 Zemljiški kataster ....................................................386 AAB Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1918 do 1941 ................ 410 AAB1 Državne in avtonomne oblasti od 1918 do 1923 ................. 410 5 AAB2 Državne in avtonomne oblasti od 1923 do 1929 ..................426 AAB3 Državne in avtonomne oblasti od 1929 do 1941 .................437 AAC Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1941 do 1945 .................461 AAC1 Italijanske (in nemške) okupacijske oblasti .........................461 AAC2 Nemške okupacijske oblasti .................................................480 AAC3 Kolaboracionistične oblasti ................................................489 AAC4 Narodnoosvobodilna oblast (ljudska oblast) .......................490 AAD Najvišje državne in samoupravne oblasti po letu 1945 ....................503 Pregled formalne strukture republiških upravnih organov v obdobju od 1945 do 1994 ............................................................. 503 AAD1 Zakonodajni organi .............................................................515 AAD2 Vlada in izvršni svet, predsednik (predsedstvo) republike ............................................................................ 520 AAD3 Organi za upravo, pravosodje in notranje zadeve ............. 533 AAD4 Organi za zunanje zadeve ...................................................559 AAD6 Organi za gospodarstvo ......................................................564 AAD7 Organi za finance ................................................................ 650 AAD8 Organi za izobraževanje, kulturo, znanost in šport ....................................................................................656 AAD9 Organi za zdravstvo in socialo ...........................................667 AADA Posebni upravni organi in organizacije ..............................675 6 II. knjiga Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 336 do 956 ............... 11 A Uprava ................................................................................................................ 11 AB Državne in avtonomne oblasti na lokalnem nivoju ...................................... 11 ABA Kresije, intendanti, okrožni uradi (1748 do 1849) ............................. 11 ABB Okrajne gosposke in okrajni komisariati (1814 do 1849) ................. 19 ABC Oblasti (1949 do 1951) ...................................................................... 21 ABD Pokrajine (1942 do 1947) .................................................................. 22 ABF Okrožja (1942 do 1952) ...................................................................... 29 ABG Okraji, okrajni uradi, srezi ................................................................. 58 ABG1 Okraji, okrajni uradi, srezi 1849 do 1945 ............................. 58 ABG2 Deželni svetniki, politični komisarji 1941 do 1945 .............. 71 ABG3 Okraji 1942 do 1965 ............................................................. 78 ABH Mesta .................................................................................................. 91 ABH1 Mesta do 1945 ....................................................................... 91 ABH2 Mesta 1945 do 1994 .............................................................. 95 ABI Trgi ..................................................................................................... 97 ABK Občine .............................................................................................. 101 ABK1 Občine do 1945 .................................................................... 101 ABM Kraji ................................................................................................. 110 ABO Soseske, srenje ................................................................................. 111 B Pravosodje ......................................................................................................... 113 BA Redna sodišča ............................................................................................ 113 BAA Redna sodišča na višjih stopnjah ..................................................... 113 BAB Okrožna in višja sodišča .................................................................. 124 BAC Okrajna, občinska, temeljna sodišča ................................................ 126 BB Posebna sodišča ........................................................................................ 146 BC Tožilstva (pravdništva) ............................................................................. 151 BD Pravobranilstva ......................................................................................... 159 BG Kaznovanje prekrškov .............................................................................. 161 BH Družbeni pravobranilci samoupravljanja .................................................. 163 C Vojaštvo, orožništvo in policija ......................................................................... 165 CA Vojaštvo ..................................................................................................... 165 CAA Vojaštvo do leta 1941 ....................................................................... 165 CAB Vojaštvo od 1941 do 1945 ............................................................... 168 CAB1 Nemško okupacijsko vojaštvo ............................................. 168 CAB2 Italijansko okupacijsko vojaštvo .......................................... 169 CAB3 Kolaboracionistično vojaštvo ............................................... 178 CAB4 Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi ............... 182 CAB41 Glavni štab ............................................................. 182 CAB42 Korpusi ................................................................... 185 CAB43 Operativne cone ..................................................... 187 CAB44 Divizije ................................................................... 188 CAB45 Brigade ................................................................... 191 CAB46 Grupe odredov in odredi ........................................ 196 CAB47 Komande vojnih oblasti, vojnih področij in mest ........................................................................ 200 7 D E F G H CAB48 Ostalo ..................................................................... 204 CB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba ................................ 207 CBA Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba do leta 1941 .................................................................................................. 207 CBB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba od 1941 do 1945.............................................................................................. 209 CBB1 Nemško okupacijsko orožništvo in policija ......................... 209 CBB2 Italijansko okupacijsko orožništvo in policija ...................... 221 CBB3 Kolaboracionistična policija ................................................. 227 CBB4 Narodnoosvobodilna policija ............................................... 229 Gospodarstvo in bančništvo .............................................................................. 236 DA Cehi ............................................................................................................ 236 DB Gospodarska združenja .............................................................................. 253 DBA Gospodarske zbornice ..................................................................... 253 DBB Poslovna združenja ......................................................................... 267 DBC Zadruge ........................................................................................... 269 DC Bančništvo in zavarovalništvo ................................................................... 275 DCA Bančništvo ...................................................................................... 275 DCB Hranilništvo in posojilništvo ........................................................... 281 DD Kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribištvo .........................................................284 DE Industrija in rudarstvo ............................................................................... 288 DEA Rudarstvo ........................................................................................ 288 DEB Industrija .......................................................................................... 293 DEC Energetika ........................................................................................ 295 DF Trgovina .................................................................................................... 297 DH Gradbeništvo .............................................................................................. 301 DJ Obrt in zasebne storitve ............................................................................. 303 DL Tisk in založništvo ..................................................................................... 304 Vzgoja in izobraževanje .................................................................................... 312 EA Visoko in višje šolstvo ............................................................................... 312 EB Srednje šolstvo .......................................................................................... 317 EC Osnovno šolstvo ........................................................................................ 324 EE Dopolnilno izobraževanje ......................................................................... 331 EF Dijaško in študentsko varstvo .................................................................... 333 Kultura, znanost, šport in informiranje .............................................................. 334 FA Kultura ....................................................................................................... 334 FB Znanost ...................................................................................................... 336 FD Informiranje ............................................................................................... 343 Zdravstvo in sociala .......................................................................................... 347 GA Zdravstvo .................................................................................................. 347 GB Lekarne ...................................................................................................... 356 GD Sociala ....................................................................................................... 360 Politične stranke, družbenopolitične organizacije in sindikati .......................... 386 HA Meščanske politične stranke do 1945 ........................................................ 386 HB Fašistične in nacionalsocialistične organizacije do 1945 .......................... 389 HC Družbenopolitične organizacije s predhodniki .......................................... 400 HCA Komunistična partija Slovenije, Zveza komunistov Slovenije ........ 400 HCA1 Centralni komite .................................................................. 400 HCA3 Oblastni komiteji .................................................................. 409 8 HCA4 Okrožni komiteji .................................................................. HCA5 Okrajni, mestni komiteji ...................................................... HCA9 Ostalo ................................................................................... HCB Osvobodilna fronta, Protifašistična ženska zveza, Socialistična zveza delovnega ljudstva ................................................................. HCC Zveza sindikatov .............................................................................. HCD Komunistična mladina, ljudska mladina, Zveza socialistične mladine ............................................................................................. HCE Zveza borcev narodnoosvobodilne vojske, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske .................................................. HE Sindikati ..................................................................................................... HEA Sindikati pred letom 1941 ................................................................ 9 416 421 422 424 443 496 507 512 512 III. knjiga Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 957 do 1749 ........ 11 I Društva in družbene organizacije .................................................................... 11 IA Stanovska in strokovna društva ................................................................ 11 IB Humanitarna društva .......................................................................... ....... 28 IC Kulturno - prosvetna društva .................................................................... 38 ID Športna društva ........................................................................................... 60 IE Družbene organizacije ................................................................................ 66 IF Politična društva ......................................................................................... 68 IG Ostala društva ............................................................................................. 72 J Verstvo ................................................................................................................. 73 JA Rimokatoliška cerkev .................................................................................. 73 JAC Škofije ................................................................................................. 73 JAI Samostani ............................................................................................ 74 JAJ Verske bratovščine ............................................................................. 75 K Zemljiška gospostva ...........................................................................................77 Zemljiška gospostva - splošni oris ................................................................... 77 KA Zemljiška gospostva .................................................................................. 79 KB Samostani ................................................................................................. 129 L Osebni in rodbinski fondi ............................................................................... 137 LA Osebni fondi ............................................................................................. 137 LB Rodbinski fondi ........................................................................................ 374 M Arhivske zbirke (izvirno arhivsko gradivo) .................................................. 405 MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva ........................................ 405 MB Tematske zbirke arhivskega gradiva .................................................... 433 MC Arhivske zbirke zasebnih zbirateljev .................................................... 445 N Zbirke reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ........................................... 457 NA Zbirke dopolnilnih reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ............. 457 NB Zbirke uporabniških reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ........... 463 10 I DRUŠTVA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE IA Stanovska in strokovna društva ______________________________________________________________________ 957 AS 607 ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE, 1954 - 1981 2.4 t. m./ 10 š., 13 f. Društvo arhivskih delavcev Ljudske republike Slovenije, 1954 - 1960 Društvo arhivarjev Ljudske republike Slovenije, 1960 - 1966 Arhivsko društvo Slovenije, 1966 Ustanovljeno je bilo 27. 4. 1954 z nazivom Društvo arhivskih delavcev LRS, 1960 se je preimenovalo v Društvo arhivarjev LRS, 1966 v Arhivsko društvo Slovenije. Ob ustanovitvi je štelo 54 članov. Namen društva je pospeševanje preučevanja arhivistike, razvoj arhivske službe, uporabljanje arhivskega gradiva za potrebe zgodovinopisja in drugih znanosti in strokovno izpopolnjevanje kadrov. Delovanje društva se razsteza na ozemlju Republike Slovenije. Organi društva so občni zbor, izvršni in nadzorni odbor. Izvršni odbor ima 11 članov, med seboj volijo predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Program društva se uresničuje s sestanki, posvetovanji, tečaji, zborovanji in z izdajo publikacij. Društvo izdaja strokovni časopis ARHIVI (od leta 1978) ter serijo "Viri za slovensko zgodovino". Leta 1994 je društvo štelo 170 članov. - Oblak Čarni M., Štirideset let Arhivskega društva Slovenije, Ljubljana 1995, str. 9 - 92 Starejši del gradiva je 24. 3. 1969 izročilo Arhivsko društvo Slovenije v depozit. sejni zapisniki 1954-1961/ spisi 1954-1981/ delovodniki 1954-1965 ______________________________________________________________________ 958 AS 600 DRUŠTVO DRŽAVNIH PISARNIŠKIH URADNIKOV ZA SLOVENIJO, 1923 - 1924 1 f. Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo, 1919 - 1929 Namen društva je bil pospeševanje stokovne izobrazbe članov, skrb za socialno blaginjo in uveljavljanje stanovskih koristi. Prirejalo je predavanja, sestavljalo peticije in spomenice, izdajalo mnenja o pisarniškem poslovanju ter društvena izvestja. poročilo o občnem zboru 1924/ okrožnice in resolucije 1923/ dopisi 1923-24/ seznami članstva/ tiskovine/ 11 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 959 AS 706 DRUŠTVO FARMACEVTSKO-MEDICINSKIH INFORMATORJEV SLOVENIJE, 1974 - 1986 0.2 t. m./ 2 š. Društvo farmacevtsko-medicinskih informatorjev Slovenije, 1975 - 1986 Društvo farmacevtsko-medicinskih informatorjev Slovenije je bilo ustanovljeno 27. 6. 1975, kot strokovno društvo farmakoinformatorjev, angažiranih v sistemu farmacevtsko medicinskega informiranja in marketinga medicinskih dobrin, z namenom razvijati in izpopolnjevati medicinsko-informativno stroko. Pospeševalo je strokovno izpopolnjevanje članov, skrbelo za kulturen, etičen in human način delovanja članov, zastopalo njihove interese, svetovalo pri usmerjanju kadrov na odgovarjajočih visokoh šolah, razreševalo strokovne dileme članov idr. Izdajalo je strokovno glasilo Farmakoinformator. Leta 1981 je društvo štelo 44 članov . Gradivo je v imenu ustvarjalca 11. 9. 1995 arhivu izročil Dušan Valenčič iz Ljubljane. statut 1975/ gradivo o ustanovitvi društva/ zapisniki sej in občnih zborov/ poročila o delu/ dopisi/ korespondenca/ seznami članov/ izobraževanje/ Bilten Društva FMIS 1976/ Farmakoinformator 1977-1981/ arhivski popis 1995/ ______________________________________________________________________ 960 AS 595 DRUŠTVO GALANTERIJSKIH KNJIGOVEZOV, KARTONAŽNIH IZDELOVALCEV IN NJIHOVIH POMOŽNIH DELAVCEV NA KRANJSKEM, 1899 - 1905 1 k. Društvo galanterijskih knjigovezov, kartonažnih izdelovalcev in njihovih pomožnih delavcev na Kranjskem, 1896 - 1906 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1896. Skrbelo je za družabno življenje in izobraževanje svojih članov, organiziralo je strokovne tečaje ipd. Leta 1906 so se člani tega društva vključili v Društvo knjigovezov, rastrirarjev itd. kakor tudi njihovih pomožnih delavcev in delavk Avstrije s sedežem na Dunaju. V Ljubljani je delovala le podružnica avstrijskega društva. Leta 1922 pa so se knjigoveški delavci pridružili organizaciji grafičnih delavcev (AS 592, zap. št. 956). 12 - Spominski zbornik ob sedemdesetletnici grafične organizacije v Sloveniji 1868 1938, Ljubljana 1938 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 17. 2. 1969. sejni zapisniki 1899-1905/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 961 AS 690 DRUŠTVO JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV V TRSTU, 1913 - 1913 1 m. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu poročilo o delovanju/ ______________________________________________________________________ 962 AS 695 DRUŠTVO KONCEPTNIH URADNIKOV POLITIČNE UPRAVE V SLOVENIJI, 1919 - 1927 0.1 t. m./ 1 š. Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji, 1919 - 1932 Ustanovljeno je bilo z namenom varovati in pospeševati stanovske koristi članov ter skrbeti za razvoj stroke. Vlagalo je spomenice, peticije ipd., prirejalo je predavanja, izdajalo društvena izvestja. Organi društva so bili odbor (10 članov) in občni zbor. zapisniki občnih zborov 1919-1923/ spisi 1919-1927/ seznam članstva/ priloge k zapisnikom občnih zborov 1919-1923/ okrožnice/ pravila/ spomenice/ 13 ______________________________________________________________________ 963 AS 1240 DRUŠTVO LASTNIKOV DRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ IN ETAŽNIH STANOVANJ SLOVENIJE, 1969 - 1987 0.4 t. m./ 4 š. Društvo lastnikov družinskih stanovanjskih hiš in etažnih stanovanj Slovenije, 1969 - 1987 Društvo lastnikov družinskih stanovanjskih hiš in etažnih stanovanj Slovenije je bilo ustanovljeno 23. 3. 1969 v Ljubljani. Osnovne naloge društva so bile: proučevanje problematike vzdrževanja stanovanjskega fonda članov, dajanje informacij, strokovnih pojasnil in nasvetov, zaščita interesov članov, proučevanje in analiza problematike stanovanjske izgradnje in zakonodaje. Organi društva so bili občni zbor, upravni odbor in nadzorni odbor. Zaradi premajhnega števila članov je bilo društvo 31. 12. 1987 ukinjeno. Gradivo je 15. 2. 1988 AS izročil Anton Pucihar iz Ljubljane. delovodnik/ seznami članov/ članska knjiga/ pravila 1969/ zapisniki občnih zborov 1969, 1976, 1977, 1978/ zapisniki sej upravnega odbora 1971, 1976/ korespondenca/ blagajniški zapisi/ vprašalnik za ugotovitev obsega zasebnega stanovanjskega fonda Ljubljana in podružnica Maribor 1972/ gradivo Združenja lastnikov družinskih stanovanjskih zgradb in stanovanj Srbije/ ______________________________________________________________________ 964 AS 694 DRUŠTVO URADNIKOV V LJUBLJANI, 1866 - 1893 0.1 t. m./ 1 k., 1 m. Društvo uradnikov v Ljubljani blagajniška knjiga 1887-1893/ delovodnik 1866/ ______________________________________________________________________ 965 AS 696 DRUŠTVO ZA NAPREDEK MESARSKIH DELAVCEV GORICA, 1900 - 1914 1 m. Societŕ di protezione fra lavoratori macellai Gorizia Društvo za napredek mesarskih delavcev Gorica 14 imenik članov/ ______________________________________________________________________ 966 AS 650 DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE JAM, 1910 - 1931 0.1 t. m./ 1 f. Društvo za raziskovanje jam, 1910 - 1941 Ustanovljeno je bilo leta 1910 z namenom, da se vsestransko raziščejo podzemske jame ter znanstveno obdelajo in objavijo uspehi raziskovanj. Za specialne delokroge so ustanovili strokovne oddelke (sekcije), ki so jih vodili načelniki. Društvo je vodil odbor 8 članov. društvena pravila/ seznami članov/ sejni zapisniki 1913/ poročila o delovanju društva 1911/ dopisi 1910-1917/ vabila/ beležke o jamah/ inventarji/ časopisni izrezki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 967 AS 692 DRUŠTVO ZA ZGRADBO TEHNIČNI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI SLUŽEČIH POSLOPIJ, 1920 - 1943 1 k. Društvo za zgradbo Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani služečih poslopij, 1921 - ? Ustanovljeno je bilo leta 1921 z namenom pospeševati gradnjo poslopij za Tehnično fakulteto v Ljubljani. Sredstva je zbiralo s članarinami, prispevki podpornikov in ustanoviteljev, z dohodki od kupljenih ali podarjenih zemljišč in ostalih nepremičnin. Društvo je vodil in upravljal njegovo premoženje odbor 7 članov, ki so ga sestavljali predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, gospodar in 2 odbornika. delovodnik/ 15 ______________________________________________________________________ 968 AS 589 GEOGNOSTIČNO-MONTANISTIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO, 1847 - 1863 0.1 t. m./ 1 f. Geognostisch-montanistischer Verein für Krain, 1847 - ? Geognostično-montanistično društvo za Kranjsko, 1847 - ? Društvo je bilo ustanovljeno leta 1847 na pobudo Notranjevstrijskega geognistično montanističnega društva v Gradcu. Prizadevalo si je za čim boljše poznavanje geoloških in rudarskih značilnosti Kranjske. V ta namen je zbiralo strokovno literaturo, z lastnimi raziskovanji in z njihovo prezentacijo javnosti širilo znanje o rudnih bogastvih in njihovem izkoriščanju. Člani so izdelovali rudarske zemljevide posameznih območij. Leta 1851 je bil predsednik Alfonz baron Zois, tajnik pa Henrik Freyer. Leta 1852 je društvo štelo 60 članov. dopisi 1847-1863/ uradna korespondenca 1847-1855/ vabila/ programi občnih zborov/ statuti/ seznami članstva/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 969 AS 591 JURIDIČNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1861 - 1871 1.0 t. m./ 5 f., 1 k. Juridično društvo v Ljubljani, 1861 - 1923 Ustanovljeno je bilo leta 1861 z namenom razvijati juridično slovensko izrazoslovje. Ob ustanovitvi je štelo 68 članov. Prizadevalo si je za razvoj pravne znanosti nasploh ter še posebej deželnih pravnih posebnosti. Ustanovilo je čitalnico in knjižnico, organiziralo predavanja o pravnih in državnopravnih vprašanjih v nemščini in slovenščini. Društvo je izdajalo glasilo Verhandlungen und Mitteilungen der juristischen Gesellschaft. Gradivo je 1. 3. 1951 AS izročilo Ministrstvo za pravosodje LRS, centralna knjižnica. registraturni protokol 1861-1871/ uradna korespondenca/ računi 1861-1868/ prijave in odjave članstva/ protokoli mesečnih sestankov in občnih zborov/ gradivo iz predavanj/ arhivski popis/ 16 ______________________________________________________________________ 970 AS 608 KMETIJSKO DRUŠTVO V ŠT. VIDU, 1916 - 1927 1 k. Kmetijsko društvo v Št. Vidu, 1916 - 1941 sejni zapisniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 971 AS 593 KRANJSKO VRTNARSKO DRUŠTVO, 1870 - 1884 1 m. Kranjsko vrtnarsko društvo dopisi 1870-1884/ vabilo na razstavo 1879/ vabilo na občni zbor 1872/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 972 AS 691 KREDITNO DRUŠTVO HRANILNICE DRAVSKE BANOVINE, 1932 - 1932 1 m. Kreditno društvo Hranilnice Dravske banovine računski zaključek 1932/ ______________________________________________________________________ 973 AS 656 LEGIJA KOROŠKIH BORCEV, GLAVNI ODBOR V LJUBLJANI, 1946 - 1951 1 f. Legija koroških borcev, Glavni odbor v Ljubljani, 1934 - ? Glej tudi AS 1177, zap. št. 985. 17 Ustanovljeno je bilo na občnem zboru leta 1934 kot nepolitična organizacija borcev za severno slovensko mejo 1918 - 1919, ki so se borili na koroškem odseku in so bili doma iz Kranjske. Pravila (izvod v fondu AS 1370, zap. št. 1409) so potrdili leta 1935. Društvo je razvijalo domoljubje, varovalo koristi članov, pospeševalo zanimanje za slovensko Koroško in vzdrževalo kulturne stike s Slovenci na Koroškem. Sedež društva je bil v Trbovljah, konec leta 1934 se je Glavni odbor preselil v Ljubljano. Glavni odbor je bil vrhovna društvena inštanca, ki je vodil in nadzoroval društveno delovanje ter upravljal društveno premoženje. Vodil ga je predsednik, imel je 15 članov in 8 namestnikov. Legija je združeval vse borce v bojih na Koroškem, prostovoljce in mobilizirance, poleg Slovencev tudi Hrvate in Srbe. Društvo je imelo 27 krajevnih organizacij in blizu 10.000 članov. - Ude L., Zveza prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo 1918 - 1919, Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918 - 1919, Maribor 1979, str. 128 - 133 Gradivo je junija 1969 AS izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. pravila Zveze koroških partizanskih Maistrovih borcev/ pozdravni govori/ poročilo predsednika 1948/ zapisniki sej Glavnega odbora 1948/ ______________________________________________________________________ 974 AS 619 MUZEJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO, 1839 - 1943 8.0 t. m./ 4 š., 73 f. Društvo Kranjskega deželnega muzeja, 1839 - 1864 Muzejsko društvo za Kranjsko, 1864 - 1919 Muzejsko društvo za Slovenijo, 1919 - 1945 Predhodnika sta bila Društvo kranjskega deželnega muzeja (ustanovljeno 1839) in Muzejsko društvo za Kranjsko (ustanovljeno 1864). Ena glavnih nalog do 1919 je bila zbiranje muzejskega gradiva. Imelo je 120 do 200 članov. Do 1885 je bilo usmerjeno predvsem v naravoslovje, pozneje tudi v zgodovinsko raziskovanje. Bilo je edina organizacija za naravoslovno, zgodovinsko strokovno, znanstveno in domoznansko dejavnost na območju Kranjske. Izdajali so glasila Jahresheft des Vereines des krainischen Landes Museums (1856, 1858, 1862), Mitteilungen des Musealvereins für Krain (1866, 1889 - 1907), Izvestja muzejskega društva za Kranjsko (1891 - 1909) in Carniola (1908 - 1909, 1910 - 1919). Leta 1919 se je društvo preimenovalo v Muzejsko društvo za Slovenijo in razširilo svoje delovanje na slovensko ozemlje v okviru nove države. V njegovem okviru so delovale zgodovinska in prirodopisna sekcija ter odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Društvo je izdalo 26 letnikov Glasila Muzejskega društva za Slovenijo (1919 - 1945). Po 1931 je delovalo le na zgodovinskem področju. Leta 1934 je imelo okrog 250 članov. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 256 - 257 18 Gradivo Muzejskega društva za Kranjsko je leta 1896 in 1902 izročilo Muzejsko društvo za Kranjsko. Gradivo Muzejskega društva za Slovenijo s predhodniki je 14. 12. 1945 izročil Narodni muzej v Ljubljani. Del gradiva je 22. 1. 1992 in 7. 7. 1992 izročila Zveza zgodovinskih društev Slovenije. pravila/ reorganizacija 1839-1892, 1912/ spisi 1844-1946, 1847-1951, 1852-1956, 1857-1960, 1861-1966, 1866-1976/ blagajniška knjiga 1915-1935/ blagajniški dnevniki 1844-1863, 1915-1935/ blagajniške priloge 1941-1945/ statuti 1851/ zapisniki odborovih sej 1844-1870, 1888-1919, 1939-1940/ seznami članov 1914, 1916, 1919/ prispevki za Mitteilungen des historischen Vereins für Krain 1848-1865/ naročila na Mitteilungen/ rokopisi/ separati/ kartoteka listin/ knjižni katalogi/ tiskovine/ zapisniki sej zgodovinske sekcije 1930-1934/ tajniške zadeve 1930-1931/ gradivo odseka za varstvo narave/ naročila na Izvestja muzejskega društva za Slovenijo/ računi 1909-1911/ naročila na Carniolo 1929-1936/ tajniško poročilo 1937-1938/ pravilnik Muzejskega društva za Slovenijo/ naročila na Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1893-1908/ računi/ naročila na Carniolo/ arhivski popis 1992/ (za gradivo, prevzeto od Zveze zgodovinskih društev Slovenije)/ delovodniki 1839-1876/ indeksi 1844-1856/ ______________________________________________________________________ 975 AS 1285 UMETNOSTNO ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO, 1921 - 1982 0.3 t. m./ 3 š. Umetniško zgodovinsko društvo v Ljubljani, 1921 - 1945 Umetnostno zgodovinsko društvo za Slovenijo, 1945 Ustanovljeno je bilo leta 1921 z nazivom Umetniško zgodovinsko društvo v Ljubljani kot znanstveno posvetovalno društvo, ki naj bi pospeševalo umetnostno-zgodovinski študij na Slovenskem in razširjalo splošno vedenje o umetnosti. Društvo je vodil občni zbor in odbor 7 odbornikov. Izdajalo je Zbornik za umetnostno zgodovino, prirejalo predavanja o umetnosti in vzpodbujalo preučevanje umetnostne zgodovine. Gradivo je leta 1992 podarila dr. Ksenija Rozman iz Ljubljane. zapisniki občnih zborov in odborovih sej 1921-1949/ gradivo o izdaji Zbornika za umetnostno zgodovino/ vabila/ računi/ pravila društva 1942-1943/ seznami članov/ pregledi dela/ seznami predavanj o slovenski umetnostni zgodovini/ gradivo raznih simpozijev in zborovanj/ plakati/ klišeji/ publikacije/ arhivski popis 1992/ 19 ______________________________________________________________________ 976 AS 697 VINARSKO DRUŠTVO ZA DRAVSKO BANOVINO, 1927 - 1930 1 k. Vinarsko društvo za Dravsko banovino Ustanovljeno je bilo z namenom vsestransko intenzivno pospeševati vinarstvo in kletarstvo ter vse panoge kmetijstva, ki so z njima povezane. Delovalo je na področju Dravske banovine. Izdajalo je glasilo o vinarstvu in kletarstvu, prirejalo je predavanja, strokovne tečaje, poučne izlete, razstave in sejme, s strokovnimi nasveti je pomagalo ustanavljati trsnice, matičnjake, vzorne vinograde in kleti ter vinarske zadruge. Društvo je ustanavljalo podružnice. seznam članov/ plačane članarine/ ______________________________________________________________________ 977 AS 590 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO NA KRANJSKEM, 1861 - 1892 0.2 t. m./ 1 f. Zdravniško društvo na Kranjskem, 1861 - 1918 Nastalo je leta 1862 iz 1861 ustanovljenega Zdravniškega bralnega društva kot stanovska organizacija zdravnikov. Povezovalo je zdravnike iz tedanje Kranjske, imelo je tudi člane iz drugih dežel. Delovalo je na področju klinične medicine, javne higiene, tuberkuloze ipd. Borilo se je za stanovske interese zdravnikov: službena razmerja, pokojninsko zavarovanje, zasebna zdravniška praksa, nadzor nad razpisi delovnih mest, prejemki. Ustanovilo je več podpornih ustanov. "Liječnički vjesnik" (glasilo hrvaškega zdravniškega društva) je bilo od 1909 tudi uradno glasilo slovenskega društva. Z delovanjem je prenehalo po 1. svetovni vojni. Nasledilo ga je Slovensko zdravniško društvo. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 362 vabilo na ustanovni občni zbor 1861/ zapisniki sej 1862-1892/ okrožnice/ osmrtnice članov/ prošnje za podpore/ 20 ______________________________________________________________________ 978 AS 698 ZDRUŽENJE JAVNIH USLUŽBENCEV LJUBLJANSKE POKRAJINE, 1942 - 1943 1 m. Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine izplačilo 13. plače: prošnje, pregled odposlanih podpor/ obračun 1942-1943/ revizijsko poročilo/ ______________________________________________________________________ 979 AS 1216 ZNANSTVENO DRUŠTVO ZA ZGODOVINO ZDRAVSTVENE KULTURE SLOVENIJE, 1966 - 1985 1.2 t. m./ 10 š. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 1966 - ? Društvo, je bilo ustanovljeno leta 1966 kot prostovoljno strokovno združenje zdravnikov, farmacevtov, veterinarjev in drugih strokovnih zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Bilo je član Zveze znanstvenih društev za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije. Njegov namen je bil organizirati in pospeševati znanstveno raziskovalno delo na področju zgodovine zdravstvene kulture. Organiziralo je znanstvene simpozije in sestanke, skrbelo za napredek pouka zgodovine medicine, veterine, farmacije in sorodnih znanosti na fakultetah in drugih šolah, populariziralo zgodovino zdravstvene kulture v sredstvih javnega obveščanja in skrbelo za izdajo strokovne literature. Društvo je bilo organizirano v podružnice, ki so imele svoje sedeže po regijah ali v okviru več občin. Podružnice so pošiljale svoje delegate na skupščine društva, ki so izbirale predsednika in ostale društvene funkcionarje. Znotraj društva so delovale tudi sekcije po posameznih disciplinah zgodovine zdravstvene kulture. Gradivo je izročil ustvarjalec 3. 6. 1987. blagajniško poslovanje 1976-1984/ spisovno gradivo 1966-1985/ bilteni/ ______________________________________________________________________ 980 AS 1175 ZVEZA ARHEOLOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE, 1949 - 1991 1.2 t. m./ 12 š. Zveza arheoloških društev Jugoslavije, 1954 - 1991 21 Strokovno in znanstveno združenje arheologov Jugoslavije je bilo ustanovljeno leta 1954 pod imenom Arheološko društvo Jugoslavije. Razvilo se je iz Arheološkega sveta FLRJ. Delovalo je na področju raziskovanja teoretskih, metodoloških in organizacijskih vprašanj s področja arheologije, koordiniralo arheološko delo v državi, s skupnimi raziskavami razvijalo arheološko delo, pomagalo pri izobraževanju strokovnih arheoloških kadrov s strokovnimi seminarji in ekskurzijami, z izmenjavo arheologov doma in v tujini, s podelitvami štipendij ipd. Arheološko znanost je populariziralo z izdajo strokovnih glasil Archaeologia Iugoslavica (v tujih jezikih) in Arheološki pregled ter z občasnimi publikacijami. Leta 1958 je štelo 142, 1963 pa 220 članov. V okviru društva so delovale tri sekcije: prazgodovinska, srednjeveška in sekcija za rimski limes. Gradivo je 1. 3. 1996 podaril dr. Mitja Guštin iz Ljubljane. sejni zapisniki koordinacijskega odbora Arheološkega sveta FLRJ in uprave Arheološkega društva Jugoslavije 1950-1963/ zapisniki, poročila in študijsko gradivo sekcij ADJ 1956-1962/ gradivo izdajateljskega sveta (zapisniki, pogodbe, finančno gradivo) 1986-1991/ gradivo s strokovnih posvetovanj 1950-1963/ sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami/ mednarodno znanstveno sodelovanje/ delovodnik ADJ sekcija za Slovenijo 1964-1969/ prevzemni seznam 1996/ ______________________________________________________________________ 981 AS 1173 ZVEZA ARHITEKTOV SLOVENIJE, 1951 - 1974 6.5 t. m./ 55 š., 18 o. Zveza arhitektov Slovenije, 1951 Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije Slovenski arhitekti so se po 2. svetovni vojni prvič povezali v strokovno in znanstveno združenje leta 1951, ko je bilo ustanovljeno Društvo arhitektov Slovenije. Društvo je bilo kasneje preimenovano v zvezo. Izdajalo je znanstveno revijo Arhitektura in urbanizem. Gradivo je 20. 11. 1984 izročil Arhitekturni muzej Ljubljana. spisi 1951-1973/ posvetovanja 1954-1959/ idejni projekti/ natečaji po Sloveniji in Jugoslaviji 1953-1973/ mednarodni natečaji 1952-1959, 1961-1973/ zapisniki plenumov/ kongresi 1951-1954, 1960-1961/ okrožnice 1967-1972/ računi/ posvetovanja, proslave, razstave/ stanovske zadeve 1951-1959/ zazidalni predlogi/ natečajne podloge/ revija Arhitektura in urbanizem 1960-1968/ romunska delegacija 1974/ gradivo Zveze inženirjev in tehnikov LRS/ prevzemni seznam 1984/ 22 ______________________________________________________________________ 982 AS 487 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV V GOSPODARSTVU SLOVENIJE, 1962 - 1992 1.5 t. m./ 15 š. Združenje društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, 1964 - 1966 Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, 1966 Strokovno združenje pravnikov v gospodarstvu Slovenije je najprej delovalo kot podružnica zagrebškega društva pravnikov v gospodarstvu, kot samostojno združenje pa je bilo ustanovljeno v Ljubljani 6. 3. 1964. Leta 1966 preimenovano v zvezo, sestavljeno iz društev pravnikov v gospodarstvu Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto in Murska Sobota (od 1995). Zveza deluje kot organ posameznih društev, vsklajuje delovne programe in skupne akcije vseh včlanjenih društev na letnih skupščinah in sejah upravnega odbora, organizira seminarje in posvetovanja, seminarje in srečanja s slovenskimi pravniki iz zamejstva, organizira zbore oziroma dneve slovenskih pravnikov, sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije, Pravno fakulteto, Inštitutom za delo idr. Zveza šteje od 700 do 1.000 članov. Izdala je več strokovnih priročnikov in je bila soustanovitelj revije Združeno delo. Občasno izdaja Informativni bilten. Gradivo je izročil ustvarjalec 22. 6. 1994. statuti in pravilniki 1966-1984/ spisi 1966-1992/ zapisniki sej skupščin 1976-1983/ zapisniki sej upravnega odbora 1965-1982/ zapisniki sej predsedstva 1979-1982/ spisi o delovanju v Zvezi društev pravnikov v gospodarstvu Jugoslavije 1962-1980/ spisi o sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije 1962-1982/ Informativni bilten 1978-1986/ spisi društev pravnikov v gospodarstvu 1964-1983: Ljubljana, Koper, Maribor, Nova Gorica, Celje, Kranj, Novo mesto/ seminarji in predavanja/ gradivo Zborov slovenskih pravnikov 1974, 1977, 1979, 1988/ gradivo s posvetovanj Dnevi slovenskih pravnikov 1980-1982, 1985-1986, 1990/ gradivo s seminarjev za slovenske pravnike iz zamejstva 1980-1989/ prevzemni seznam 1994/ ______________________________________________________________________ 983 AS 1286 ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, 1917 - 1947 0.2 t. m./ 2 š. Slovensko umetniško društvo, 1899 - 1919 Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, 1919 - 1928 Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, 1934 - 1936 Društvo slovenskih likovnih umetnikov, 1936 - 1982 23 Leta 1899 je bilo ustanovljeno Slovensko umetniško društvo, ki je poleg slikarjev, kiparjev in grafikov vključevalo tudi pisatelje, glasbenike in dramske umetnike. Namen društva je bilo prirejanje razstav in predavanj, izdajanje knjig, posredovanje med umetniki in odbori mednarodnih razstav. Društvo je razpadlo v več skupin. Leta 1919 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (slikarjev, kiparjev in grafikov), ki si je prizadevalo za ustanovitev umetniške šole. Društvo je 1928 zamrlo. Leta 1934 so v Ljubljani ustanovili Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine, ki se je 1936 preimenovalo v Društvo slovenskih likovnih umetnikov (DSLU). Stalnim nalogam društva se je pridružila skrb za izboljšanje delovnih razmer, za ateljeje in materialne potrebe umetnikov. 1982 se je reorganiziralo v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, ki jo sestavljajo posamezna društva s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Škofji Loki ter v Trbovljah (za Zasavje), Novi Gorici (za severno Primorsko) in Izoli (za slovensko Obalo). Zveza ima prek 500 članov. DSLU je soustanovitelj "Likovne revije", revije "Sinteza", izdaja bilten "Likovne besede", ob razstavah izdaja kataloge. Od leta 1969 podeljuje Jakopičevo nagrado za dosežke na področju likovne umetnosti. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 359 - 360 Gradivo je izročila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov 7. 4. 1993. blagajniški dnevnik "Lade" 1935-1942/ zapisniki občnih zborov 1938-1941/ zapisniki odborovih sej 1939-1944/ zapisniki sej umetnostnega sveta 1940-1944/ tajniška poročila 1939/ članki o društvu/ gradivo o razstavah/ katalogi razstav/ fotografije likovnih del/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 984 AS 609 ZVEZA KATOLIŠKIH UČITELJIC, PODODBOR VRHNIKA, 1943 - 1945 1 f. Zveza katoliških učiteljic, pododbor Vrhnika, 1939 - 1945 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. okrožnice 1945/ organizacijske zadeve/ programi dela/ poročila o delu 1944-1945/ arhivski popis/ 24 ______________________________________________________________________ 985 AS 1177 ZVEZA PROSTOVOLJCEV BORCEV ZA SEVERNO SLOVENSKO MEJO 1918-1919, 1905 - 1980 1.4 t. m./ 6 š., 9 f., 5 k. Organizacija koroških prostovoljcev, 1920 - ? Zveza Maistrovih borcev, 1927 - ? Legija koroških borcev, 1934 - ? Zveza prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo 1918-1919, 1966 Glej tudi AS 656, zap. št. 973. Prostovoljci, ki so se leta 1918 - 1919 borili za severno slovensko mejo so se prvič organizirali leta 1920 v organizaciji z nazivom "Organizacija koroških prostovoljcev", ki je bila del Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo. Leta 1927 je na pobudo generala Rudolfa Maistra nastala Zveza Maistrovih borcev, organizacija, ki je zajela le borce na štajerskem mejnem odseku. Namen zveze je bil obramben in domoljuben: borilo se je proti tistemu nemškemu nacionalističnemu meščanstvu, ki ni hotelo priznati v bojih 1918 - 1919 ustvarjenega položaja, ter varovalo koristi članov. Leta 1934 je bila ustanovljena še Legija koroških borcev (AS 656, zap. št. 973) za tiste prostovoljce, ki so se borili na Koroškem. Po 2. svetovni vojni je nastal poskus združevanja prostovoljcev iz let 1918 - 1919 s koroškimi partizani. Ta organizacija zaradi statutnih pomislekov proti priznanju nove organizacije kot sekcije Združenja borcev NOV ni zaživela. Zato so se prostovoljci iz let 1918 - 1919 samostojno organizirali. 15. 5. 1966 je bil ustanovni občni zbor Zveze prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo (ZPBSSM) 1918 1919. Za razliko od predvojne organizacije prostovoljcev, je novi bilo dovoljeno sodelovanje v političnem življenju. Zveza ima 25 občinskih organizacij, leta 1969 je imela okrog 3.000 članov, 1976 pa 2.135. Organizacija je doživela velik uspeh s sprejetjem zakona o borcih za severno mejo 1918 - 1919 (28. 11. 1968), s katerim jim je bil priznan poseben status. V Ustavi SRS z dne 28. 2. 1974 je bilo prostovoljcem priznano posebno družbeno varstvo. - Ude L., Zveza prostovoljcev borcev za severno slovensko mejo 1918 - 1919, Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918 - 1919, Maribor 1979, str. 129 - 133 Gradivo iz let 1905 - 1980 je 13. 4. 1983 izročil Matevž Grad iz Ljubljane. Del gradiva je 15. 5. 1991 izročila Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo Ljubljana. spisi Republiškega odbora ZPBSSM 1960-1968/ pravila Legije koroških borcev 1946/ sejni zapisniki/ resolucije 1971-1980/ beležke/ izpiski Eda Pičmana/ letaki/ lepaki/ plebiscitno obdobje/ tiskovine in publikacije/ časopisni izrezki 1905-1928/ 25 ______________________________________________________________________ 986 AS 1270 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, 1946 - 1990 3.9 t. m./ 26 š., 8 r. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 1946 - 1980 Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1980 Zgodovinsko društvo za Slovenijo (ZDS) s sedežem v Ljubljani je bilo ustanovljeno 9. 11. 1946 kot naslednik Muzejskega društva za Slovenijo (AS 619, zap. št. 974). Leta 1980 je bilo reorganizirano v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS). Namen društva oziroma zveze društev je dajati pobude in predloge za razvoj zgodovinskih znanosti na Slovenskem, za izboljšanje pouka zgodovine na vseh stopnjah šol in za reševanje perečih muzejskih in arhivskih vprašanj. V ta namen prireja predavanja, zborovanja, seminarje in simpozije ter izdaja strokovno glasilo Zgodovinski časopis. Člani so predvsem zgodovinarji posamezniki in ustanove, ki se ukvarjajo z zgodovinskim raziskovalnim delom. Do leta 1966 je imelo ZDS tudi podružnice v Celju, Kranju, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, Ptuju in Škofji Loki. Te so izhajale iz tradicije predvojnih regionalnih oziroma lokalnih zgodovinskih in muzejskih društev, ali pa so bile ustanovljene po vojni. Leta 1966 so podružnice postale regionalna društva, povezana v ZDS kot skupinski član. Z reorganizacijo ZDS v ZZDS leta 1980 so ta društva postala samostojne pravne osebe povezane v ZZDS. ZDS (ZZDS) je bila do leta 1990 kolektivni član Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije. Aktivno je sodelovala v njenih organih, v uredniškem odboru Jugoslovanskega istorijskega časopisa, v Nacionalnem komiteju za historične vede in na drugih področjih. V okviru ZDS (ZZDS) delujeta sekcija za krajevno zgodovino, ki izdaja Kroniko, časopis za slovensko krajevno zgodovino, in šolska sekcija. - Golia M., Tajniško poročilo, Zgodovinski časopis, Ljubljana 1947, str. 186 - Stiplovšek M., Zgodovinsko društvo za Slovenijo v letih 1962 do 1966 (tajniško poročilo), Zgodovinski časopis, št. 1 - 2, Ljubljana 1968, str. 144 - 150 - Škerl F., Zgodovinsko društvo za Slovenijo v letih od 1966 do 1968, tajniško poročilo, Zgodovinski časopis, št. 1 - 2, Ljubljana 1969, str. 153 - 158 - Melik V., Dvajset zborovanj slovenskih zgodovinarjev, Zgodovinski časopis, št. 4, Ljubljana 1981, str. 325 - 331 Gradivo je izročil ustvarjalec 26. 5. 1994. zapisniki odborovih sej 1945-1985/ zapisniki občnih zborov 1946-1985/ zborovanja Zgodovinskega društva za Slovenijo (od IV. leta 1947 v Mariboru do XXII. 1984 v Brežicah)/ dopisi 1946-1985/ gradivo uredništva Kronike/ razni skladi 1966-1971/ zapisniki sej sekcij/ dopisi sekcij/ prevzemni seznam 1994/ 26 ______________________________________________________________________ 987 AS 1821 ZVEZA ŽENSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, 1956 - 1962 3.0 t. m./ 29 š. Zveza ženskih društev Slovenije, 1953 - 1962 Po ukinitvi AFŽ septembra 1953 (AS 1800, zap. št. 869) je bil imenovan Republiški iniciativni odbor za ustanovitev Zveze ženskih društev Slovenije, ki je deloval do ustanovnega občnega zbora zveze. Ta je bil 11. in 12. 12. 1955 v Ljubljani. Na čelu Zveze ženskih društev Slovenije je bil republiški odbor, ki je deloval preko plenuma, sekretariata in stalnih komisij: za varstvo matere in otroka, za pomoč družini, za šolske kuhinje, za gospodinjsko šolstvo in gospodinjske poklice, za delo s študentkami, za propagando in za tisk. Republiški odbor je sodeloval v skupnih akcijah z Zvezo ženskih društev Jugoslavije, z okrajnimi odbori, s komisijo za družbeno aktivnost žensk pri SZDL in z republiškimi upravnimi organi, pristojnimi za področje zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Zveza ženskih društev je bila ukinjena junija 1962, ko je bila ustanovljena Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije (AS 1801, zap. št. 870). - Adamič M., Gradivo Antifašistične fronte žena Slovenije po letu 1945 v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, Ljubljana 1983, str. 93 - 96 Gradivo je prevzel IZDG junija 1979 od Sveta za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. Od novembra 1992 je v AS. poročila o delovanju republiškega odbora, stalnih komisij/ dopisi: vabila, obvestila, navodila, okrožnice/ dopisovanje z Zvezo ženskih društev Jugoslavije/ dopisovanje z okrajnimi odbori/ zapisniki konferenc in sej okrajnih, občinskih odborov/ gradivo za seje, tečaje, konference/ personalne zadeve/ arhivski popis/ 27 IB Humanitarna društva ______________________________________________________________________ 988 AS 616 GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, 1941 - 1967 5.0 t. m./ 38 f., 1 m. Pokrajinski odbor Rdečega križa za Ljubljansko pokrajino, 1941 - 1943 Slovenski Rdeči križ v Ljubljani, 1943 - 1945 Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, 1944 Glej tudi AS 1665, zap. št. 990 in AS 1752, zap. št. 1000. Humanitarna organizacija, ustanovljena na načelih prostovoljne pomoči, deluje na osnovi štirih ženevskih konvencij, s katerimi so bile zajamčene pravice ranjenih in bolnih vojakov, vojnih ujetnikov, internirancev in drugih civilnih oseb. Prvi začetki na Kranjskem segajo v leta 1864 in 1866, ko je začelo delovati v Ljubljani Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov. 1879 so ustanovili enako društvo tudi za moške. Leta 1902 sta se združili. V letih 1900 - 1914 je društvo organiziralo tečaje za primer splošne mobilizacije, tečaje za bolničarke, šole za invalide ipd. 1921 so ustanovili enotno društvo Rdeči križ Kraljevine SHS, ki je delovalo do 1941. Med 2. svetovno vojno so v Ljubljanski pokrajini delovali Pokrajinski odbor Rdečega križa za Ljubljansko pokrajino 1941 - 1942, Italijanski Rdeči križ - avtonomni odsek v Ljubljani 1942 - 1943 in Slovenski RK v Ljubljani 1943 - 1945 (AS 1752, zap. št. 1000). 9. 5. 1944 je bil v Drvarju ustanovljen Rdeči križ nove Jugoslavije in 18. 6. 1944 Rdeči križ Slovenije. Z Zakonom o Rdečem križu je bila leta 1946 ustanovljena organizacija Jugoslovanski Rdeči križ, ki je imela osrednji odbor za celo Jugoslavijo, v posameznih republikah so delovali glavni odbori. Glavni odbor RK Slovenije (GO RKS) je usmeril svoje delo v zdravstveno in socialno vzgojo prebivalstva, usposabljal je ljudi za nudenje prve pomoči, organiziral je tečaje o zdravi prehrani, organiziral pomoč starejšim ljudem, razvijal krvodajalstvo, pripravljal ljudi za primer naravnih in drugih nesreč itd. Izdaja revijo Vestnik Rdečega križa. - Žnidaršič I., O nastanku in razvoju mednarodne organizacije Rdečega križa, Rdeči križ pri nas, Ljubljana 1976 Gradivo je izročil ustvarjalec 1. 4. 1969. poročilo o delu Pokrajinskega odbora Rdečega križa za socialno pomoč 1941/ poročilo o delu oddelka za oblačila 1941/ zapisniki sej Rdečega križa Slovenije 1944/ zapisniki sej izvršnega odbora RKS 1944/ zapisniki sej GO RKS 1946-1965, RK v coni A Julijske krajine in v coni A in B Svobodnega tržaškega ozemlja/ zapisniki sej IO GO RKS/ okrožnice/ teden Rdečega križa/ statistika/ alkoholizem/ krvodajalstvo/ podmladek/ seminarji 1946-1964/ okrajni tajniki 1952/ člani GO RKS 1959, 1961/ Vestnik RK 1953-1967/ 28 ______________________________________________________________________ 989 AS 1587 GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA TRST, 1945 - 1949 0.5 t. m./ 5 f. Glavni odbor Rdečega križa Trst, 1945 - 1954 Glavni odbor Rdečega križa Trst je deloval kot poseben organ, pristojen za področje Julijske krajine in kasneje Svobodnega tržaškega ozemlja. Glej AS 1569, zap. št. 834. sestav in seznami odborov/ pravila, poročila/ korespondenca/ finančno gradivo/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 990 AS 1665 GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, 1944 - 1945 1 m. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, 1944 Glej tudi AS 616, zap. št. 988. Ustanovni sestanek RK Slovenije je bil 18. 6. 1944 v Gradacu v Beli krajini, na katerem je bil izvoljen 18 članski glavni odbor. Poleg glavnega odbora so obstojali še okrožni, okrajni in krajevni odbori ter Podmladek RKS. Odbori so iz svoje srede izvolili predsednika, tajnika in blagajnika. RKS je bil sestavni del Jugoslovanskega RK. O svoji ustanovitvi je obvestil tudi Ligo društev RK v Ženevi. Naloge RKS kot človekoljubne in priviligirane narodne ustanove so bile med vojno predvsem naslednje: pomoč sanitetnim ustanovam narodnoosvobodilne vojske in odsekom pri predsestvu SNOS (posebno odseku za zdravstvo in socialno pomoč), organiziranje mreže odborov RK in podmladka RK, prirejanje samaritanskih tečajev, pomoč pri repatriaciji izgnancev, internirancev itd. Sedež Glavnega odbora RKS je bil od ustanovitve do 11. 5. 1945 v Semiču v Beli krajini, nato v Ljubljani. - Vodnik 1965, str. 390 - Kobe Arzenšek K., Rdeči križ Slovenije na osvobojenem ozemlju, Kronika XIV, št. 3, Ljubljana 1966, str. 186 - 193 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeni so le drobci. Gradivo je mikrofilmano. 29 zapisnik ustanovnega sestanka 18.6.1944 in ustanovna listina/ okrožnice, navodila, poročila, dopisi 1944-1945/ začasna pravila/ seznam uničenih vasi/ obrazci/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 991 AS 614 JUGOSLOVANSKO AKADEMSKO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1935 - 1940 0.2 t. m./ 2 k. Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Ljubljani, 1923 - 1941 Gradivo je 23. 5. 1957 arhivu izročil Rektorat Univerze v Ljubljani. blagajniška knjiga 1935-1936/ knjiga denarnega prometa 1936-1940/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 992 AS 586 KATOLIŠKA DRUŽBA NA KRANJSKEM, 1868 - 1876 0.1 t. m./ 1 f. Katoliška družba na Kranjskem, 1868 - 1908 Pravila družbe so bila potrjena 23. 12. 1868. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom poživljati in razvijati katoliško zavednost, pospeševati katoliško vzgojo in pomagati revnim in bolnim. Društvo je vodil odbor sestavljen iz 24 članov. Na čelu odbora so bili predsednik, namestnik, 2 zapisovalca, knjižničar in denarničar (blagajnik). Društvo je organiziralo shode članov, bralne shode, ustanavljalo in podpiralo katoliške vzgojne zavode, zavode za ubožne in bolne itd. spisi 1869-1871/ korespondenca članov 1868-1869/ tiskovine/ arhivski popis/ 30 ______________________________________________________________________ 993 AS 613 KOLO JUGOSLOVANSKIH SESTER V LJUBLJANI, 1921 - 1941 1.1 t. m./ 9 š., 2 k. Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani, 1921 - 1941 Ustanovljeno je bilo leta 1921. Naloga društva je bila nuditi pomoč zamejcem in podpirati begunce iz zamejstva ter tiste, ki so po 1. svetovni vojni izgubili starše in sorodnike. V ta namen je društvo organiziralo tečaje za bolničarke, gospodinjske šole, odpiralo domove in strokovne šole za vojne invalide, vdove in sirote, podpiralo čitalnice. V drugih slovenskih krajih so delovale podružnice in društvene poverjenice. Podružnice so vodili upravni odbori, odgovorni glavnemu nadzorstvenemu odboru. Gradivo je 13. 12. 1976 in 20. 12. 1976 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. poziv k ustanovitvi društva 1921/ pravila/ poročila občnih zborov 1922-1939/ tajniška poročila 1930-1933/ zapisniki sej/ proslava desete obletnice obstoja/ došli spisi iz podružnic/ korespondenca/ prošnje/ dopisi 1921-1941/ delovodniki 1936-1938/ ______________________________________________________________________ 994 AS 649 KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI, 1904 - 1914 0.1 t. m./ 1 f. Kranjsko društvo za varstvo živali, 1899 - 1931 Ustanovljeno je bilo leta 1899 z namenom varovati živali pred trpinčenjem in nepotrebnim pobijanjem. Društvo je vodil 12 članski odbor za 3 leta. Odbor so vodili predsednik, namestnik predsednika, zapisnikar, blagajnik in 2 pregledovalca računov. Del gradiva je 19. 9. 1956 izročil Narodni muzej v Ljubljani. društvena pravila/ seznam članstva 1909-1914/ zapisnik občnega zbora 1910/ dopisi 1908-1915/ blagajniške knjige 1904-1914/ računi/ tiskovine/ arhivski popis/ 31 ______________________________________________________________________ 995 AS 1619 NEMŠKI RDEČI KRIŽ, OKROŽNI URAD BREŽICE, 1941 - 1945 0.2 t. m./ 2 f. Deutsches Rotes Kreuz, Kreisstelle Rann, 1942 - 1945 Nemški Rdeči križ, Okrožni urad Brežice, 1942 - 1945 V Nemčiji je Nemški Rdeči križ deloval po zakonu z dne 7. 12. 1937 z veljavnostjo od 1. 1. 1938. Sedež društva je bil v Berlinu. Organizacijsko je bil razdeljen v deželna okrožja in okrožne urade. Sodeloval je s sanitetno službo armade. Nemški Rdeči Križ na zasedenem ozemlju Spodnje Štajerske je bil uveden z odredbo Šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko 15. 9. 1942 (V.u.A.B. CZSt, št. 98/42, str. 667). Okrožni uradi društva so bili v Mariboru, Celju, Ptuju, Trbovljah, Radgoni in Brežicah. Vključeni so bili v 18. deželno okrožje s sedežem v Salzburgu. Služili so predvsem nemškim vojaškim potrebam v zaledju. - Vodnik 1965, str. 457 - Deutsches Rotes Kreuz, Landesstelle XVIII, Mitteilungsblatt, Salzburg 1942 - 1945 Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ statistična poročila/ okrožnice/ poizvedbe/ arhivski popis 1957/ ______________________________________________________________________ 996 AS 1283 PODPORNO DRUŠTVO ZA SLOVENSKE VISOKOŠOLCE V PRAGI, 1901 - 1947 0.2 t. m./ 2 š. Podpùrny spolek pro slovinské posluchače vysokych škol v Praze, 1901 - 1950 Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi, 1901 - 1950 Društvo je bilo ustanovljeno 30. 12. 1901 v Pragi z namenom podpirati študente slovenske narodnosti na praški univerzi, češki tehniki in ostalih čeških visokih šolah. Sredstva za podpore so zbirali s prostovoljnimi prispevki. Študentje so dobivali denarno podporo in podpore v materialu (knjige, hrana, obleke). Društvo je vodil predsednik in 4 člani izvršnega odbora. Kontrolo nad podporami sta imela dva nadzornika in tajnik društva. Za člane so organizirali razne družabne prireditve, predavanja, zabave. Ob ustanovitvi je štelo 23 članov, 1943 pa 40 rednih članov. Društvo po letu 1945 ni več zaživelo, razpuščeno je bilo 24. 3. 1950. 32 - Ribnikar P., Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi, Zgodovinski časopis, letnik 50, št. 1, Ljubljana 1996, str. 71 - 93 Gradivo je v imenu Ljubice Čihakove iz Prage 14. 4. 1993 izročila dr. Zlatica Hribarjeva. seznami članov 1901-1908/ zapisniki sej 1930-1943/ statut 1906/ poročila o delu 1906, 1930-1938/ računi poštne hranilnice 1935-1947/ fotografije/ osmrtnice/ korespondenca/ arhivski popis 1992, 1993/ ______________________________________________________________________ 997 AS 612 PODPORNO DRUŠTVO ZA SLUŽKINJE V LJUBLJANI, 1930 - 1941 1 f. Podporno društvo za služkinje v Ljubljani, 1919 - 1941 Delovalo je v Ljubljani in njeni okolici. Namen društva je bila skrb za izboljšanje službenih in gmotnih razmer članic, skrb za bolne, onemogle in brezposelne članice ter varstvo pred izkoriščanjem. Društvo je upravljal odbor sestavljen iz voditelja - duhovnika in 20 odbornic, med njimi so bile predsednica, podpredsednica, blagajničarka, tajnica in gospodarica. računi 1930-1931, 1932-1933/ prošnje davčni upravi mesta Ljubljana/ obračuni adaptacije Doma služkinj/ ______________________________________________________________________ 998 AS 20 PODPORNO DRUŠTVO ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V MARIBORU, 1916 - 1946 0.1 t. m./ 1 f. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, 1916 - 1946 Podporno društvo je bilo ustanovljeno 1919 kot naslednik ukinjenega Podpornega društva za slučaj bolezni in nesreč delavcev zaposlenih pri Južni železnici v Mariboru. Društvo je delovalo na področju cele Kraljevine Jugoslavije z namenom izplačevati podpore sorodnikom umrlih članov. Člani so bili železničarski delavci, ki so plačevali članarino in mesečne prispevke. Društvo so vodili skupinski zaupniki, upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ društva je bil občni zbor. 33 Gradivo je, skupaj z gradivom železničarskih strokovnih organizacij pred letom 1945 in z gradivom sindikata železničarjev, ki je deloval po letu 1945, izročil Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije 4. 11. 1945. dopisi 1916-1946/ pravila 1922, 1938/ blagajniška poročila/ letno poročilo 1939/ načrti poslovnih objektov/ ______________________________________________________________________ 999 AS 610 POGREBNO DRUŠTVO SV. JOŽEFA V LJUBLJANI, 1912 - 1935 1 k. Pogrebno društvo sv. Jožefa v Ljubljani, 1884 - 1948 Ustanovljeno je bilo 1820 kot Bratovščina sv. Jožefa na podlagi ustnega dovoljenja ljubljanskega stolnega kapitlja in ljubljanskega magistrata brez pravil delovanja, z namenom zmanjševanja stroškov in organiziranja pogrebov za člane. Pravila so bila potrjena šele leta 1884. Delovali so na področju ljubljanske mestne občine, člani so bili katoliki. Društvena organa sta bila občni zbor in predstojništvo (od 1917 odbor). Del gradiva hrani ZAL. imenik članov/ kronika društva/ ______________________________________________________________________ 1000 AS 1752 SLOVENSKI RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI, 1941 - 1944 1.4 t. m./ 14 š. Pokrajinski odbor Rdečega križa za Ljubljansko pokrajino, 1941 - 1942 Croce Rossa Italiana, sezione autonoma di Lubiana, 1942 - 1943 Italijanski Rdeči križ, avtonomni odsek v Ljubljani, 1942 - 1943 Slovenski Rdeči križ v Ljubljani, 1943 - 1945 Glej tudi AS 616, zap. št. 988. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je z odločbo z dne 17. 10. 1941 postavil društvo RK (PO RK za Ljubljansko pokrajino) pod neposredno nadzorstvo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino in ga poveril italijanskemu nadzorniku - izrednemu komisarju, kateremu je z odločbo z dne 23. 12. 1941 poveril še izvedbo preureditve društva RK v Ljubljanski pokrajini zaradi prilagoditve podobni instituciji v Kraljevini Italiji. Zato je bil z odločbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino dne 6. 2. 1942 razpuščen upravni odbor RK v Ljubljani in društvena uprava poverjena izrednemu komisarju. Društvo je poslovalo dalje kot samostojni avtonomni odsek Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani (Croce Rossa Italiana, sezione autonoma di Lubiana). Po kapitulaciji Italije je predsednik pokrajinske uprave za Ljubljansko pokrajino dne 28. 9. 1943 34 razveljavil odločbo z dne 6. 2. 1942. Ponovno sta bila vzpostavljena upravni in nadzorni odbor društva, ki je nato poslovalo pod novim imenom Slovenski Rdeči križ v Ljubljani do konca druge svetovne vojne. - Vodnik 1965, str. 466 Večji del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1964 je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve Arhivu IZDG gradivo Delegacije Pokrajinskega odbora RK v Ljubljani pri Hrvatskem Crvenom križu v Zagrebu oziroma Delegata Odbora za slovenske useljenike pri Državnem ravnateljstvu za ponovu pri Središnjici Hrvatskog Crvenog križa v Zagrebu, ki je bilo izločeno iz fonda Državnega ravnateljstva za ponovu v Zagrebu in prenešeno v Ljubljano. Od novembra 1992 je gradivo v AS. okrožnice, navodila, pravilniki, dopisi, vabila maj-december 1941/ poročila PO RK, sekcije za socialno pomoč v Ljubljani maj-november 1941, februar 1942/ arhiv delegata PO RK v Ljubljani pri Hrvatskem Crvenom križu v Zagrebu Alojza Colnarja v zvezi s slovenskimi izgnanci na Hrvaškem junij-september 1941/ knjiga podpor/ seznami, poizvedbe, dopisovanje poizvedovalnega odseka v zvezi z vojnimi ujetniki kraljeve jugoslovanske vojske iz Ljubljanske pokrajine v taboriščih v Italiji in Nemčiji 1941-1944/ seznami, poizvedbe, dopisovanja, pošiljanje paketov, repatriacije v zvezi s civilnimi interniranci, konfiniranci, političnimi zaporniki iz Ljubljanske pokrajine v Italiji 1942-1944/ poročila delegatov RK o razmerah v italijanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih 1943-1944/ seznami, prošnje za pomoč, dopisi, legitimacije repatriiranih Hrvatov, Črnogorcev, Srbov, Grkov, Albancev, Bolgarov iz taborišč v Italiji, ki so ostali v Ljubljani 1944/ plačilni seznami uslužbencev RK/ prevzemni seznam 1964/ arhivski popis 1981/ ______________________________________________________________________ 1001 AS 1899 SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODBOR ZAGREB, 1941 - 1945 2.0 t. m./ 18 š. Slovenski izseljeniški odbor Zagreb, 1941 - 1945 Ustanovljen je bil leta 1941 za slovenske izseljence na Hrvaškem. Skrbel je za finančne podpore, posredovanje služb, poizvedbe, intervencije in dovoljenja za potovanja izseljencev. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. dopisi 1941-1945/ prošnje za podpore in službe, intervencije, poizvedbe 1943-1945/ zapisniki sej o podelitvah podpor/ seznami podpirancev/ blagajniške knjige/ obračuni z denarnimi zavodi/ kartoteka povratnikov iz Hrvatske/ indeksi/ delovodniki/ 35 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1002 AS 611 TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1926 - 1945 0.3 t. m./ 2 f. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, 1835 - 1945 Ustanovljeno je bilo leta 1835 z namenom oskrbovati in podpirati bolne člane, preskrbeti umrlim članom pogreb in podpirati revne člane. Po izidu zakona o bolniškem zavarovanju leta 1888 so bolniško zavarovanje izvajale okrajne, obratne, zadružne in društvene bolniške blagajne. Trgovsko bolniško in podporno društvo je imelo svojo bolniško blagajno, ki je nudila denarne podpore v primeru bolezni, zavarovanec je imel pravico do zdravniške oskrbe, porodniške pomoči, zdravil in pogrebnine. Konec leta 1918 je društvo imelo 497 rednih, 20 podpornih in 5 častnih članov. Ob reorganizaciji socialnega zavarovanja v stari Jugoslaviji je leta 1922 bolniška blagajna društva postala krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev kot posebno zavarovanje, ki je svojim članom nudilo boljše ugodnosti. Leta 1938 se je število članov potrojilo. 1932 so zgradili svoj lastni sanatorij Šlajmerjev dom. - Kresal F. Začetki in razvoj delavskega zavarovanja v Sloveniji med obema vojnama, Zgodovinski časopis XXIV, št. 3 - 4, Ljubljana 1970, str. 209 - 245 Gradivo je 7. 3. 1951 izročilo Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS. pravilniki bolniške blagajne/ sejni zapisniki upravnega odbora 1926, 1927, 1929/ sejni zapisniki predsedstva 1929-1945/ sejni zapisniki ravnateljstva 1929-1945/ sejni zapisniki nadzorstva 1929, 1931-1945/ sejni zapisniki rentnega odbora 1926-1945/ revizijski zapisniki 1926, 1929, 1931, 1933-1937, 1939-1940, 1942/ ______________________________________________________________________ 1003 AS 699 TRGOVSKO DOBRODELNO DRUŠTVO POMOČ, 1927 - 1951 0.8 t. m./ 5 f., 6 k. Trgovsko dobrodelno društvo Pomoč, 1927 - 1940 Trgovsko dobrodelno drušvo Pomoč je leta 1927 ustanovil Gremij trgovcev v Ljubljani (AS 449, zap. št. 659) kot društvo za izplačila posmrtnin svojcem umrlih članov. Člani so bili trgovci, trgovke, trgovski nastavljenci, potniki, bančni in zavarovalni uradniki in njihove žene. Društvo se je financiralo iz prispevkov članov. Prenehalo je delovati leta 1940. Njegovo premoženje je prevzelo Združenje trgovcev v Ljubljani (AS 449, zap. št. 36 659), ki je še istega leta iz tega premoženja znotraj združenja ustanovilo odsek "Pomoč". Društvo je ob ustanovitvi štelo 800 članov, leta 1939 pa 500. Gradivo je septembra 1953 izročila Ekonomska fakulteta v Ljubljani. spisi 1940-1944, 1946-1947/ pravila/ zapisniki sej 1934-1941/ vabila na seje/ pregled poslovanja/ blagajniška knjiga 1927-1938/ seznam članov/ evidencijska knjiga umrlih članov/ računski zaključki 1939-1941/ obsmrtna obvestila/ likvidacija 1941/ ______________________________________________________________________ 1004 AS 1284 VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA BLED V KANADI, 1933 - 1994 0.4 t. m./ 4 š. Slovensko-kanadsko podporno društvo v Kanadi, 1933 - 1938 Podporno društvo Bled v Kanadi, 1938 - 1940 Vzajemna podporna zveza Bled v Kanadi, 1940 Dne 26. 2. 1933 je bilo ustanovljeno Slovensko-kanadsko podporno društvo v Kirkland Lake. Njegova osnovna dejavnost je bilo zavarovalništvo in organizacija solidarnostne pomoči ob nesrečah. Še istega leta se mu je priključilo dramsko društvo in pevsko društvo Triglav. 16. 1. 1938 se je društvo preimenovalo v Podporno društvo Bled, ki je do leta 1940 ustanovilo prve odseke tudi v drugih krajih in se reorganiziralo v Vzajemno podporno zvezo Bled, katere sedež je bil pri odseku št. 1 v Kirkland Lake. Kasneje pa je bil sedež zveze prenešen v Beamsville. Najvišji organ zveze je konvencija, v kateri so zastopani vsi odseki. Izvršni organ je glavni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik, glavni tajnik, blagajnik. Nadzorni odbor skrbi za imetje in njegovo zavarovanje in imenuje druga delovna telesa društva (npr. zgodovinski odbor, odbor za sestavo pravil, prizivni odbor). Gradivo je 8. 9. 1993, 12. 10. 1994, 3. 5. 1995 in 29. 8. 1995 v imenu ustvarjalca izročila mag. Milica Trebše Štolfa, ki je izdelala tudi historiat ustvarjalca. ustava in pravila VPZ Bled/ fotokopije zapisnikov sej glavnega odbora 1933-1994/ fotokopije zapisnikov sej konvencije 1940-1990/ fotokopije korespondence VPZ Bled, Odsek št. 13 - Planica/ fotokopije zapisnikov sej odbora, pododborov in delovnih teles VPZ Bled, Odsek št. 13 - Planica 1976-1993/ seznam prireditev društva VPZ Bled, Odsek št. 13 - Planica 1965-1993/ prevzemni seznam 1993, 1994, 1995/ 37 IC Kulturno-prosvetna društva ______________________________________________________________________ 1005 AS 634 BRALNO DRUŠTVO NA DAN, 1924 - 1927 1 k. Bralno društvo Na dan, 1924 - ? Izobraževalno društvo Na dan je bilo ustanovljeno 18. 9. 1924, ko se je skupina članov društva Svoboda iz Njivic odločila ustanoviti samostojno društvo v Podsabotinu. Društvo se je takoj včlanilo v Prosvetno zvezo v Gorici, ustanovilo je čitalnico, organiziralo bralne vaje, tekmovanja v branju, večerne šole, družabne prireditve, dekliške večere. Ob ustanovitvi je štelo 33 članov. Gradivo je 18. 4. 1974 izročil Republiški svet zveze sindikatov Slovenije. zapisniki društvenih sej 1924-1927/ ______________________________________________________________________ 1006 AS 632 DELAVSKI ODER V LJUBLJANI, 1956 - 1960 0.3 t. m./ 3 f. Delavski oder v Ljubljani, 1956 - ? Delavski oder, organizacija in poslovno samostojna kulturno-umetniška ustanova v sestavi Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, je bil ustanovljen 15. 5. 1956. Premiero prve predstave (I. Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica) je izvedel 2. 12. 1956. Skrbel je za kulturno in umetniško rast amaterskih gledališč in v ta namen je organiziral izmenjavo gostovanj, kritično, ideološko in kulturno-umetniško obdelavo predstav in gledaliških del, predavanja, tečaje in seminarje. Dajal je pobude za ustanavljanje gledaliških skupin ter mnenja in pripombe k izbiri iger in programske politike. Gradivo je 2. 4. 1974 in 18. 4. 1974 izročil Republiški svet zveze sindikatov Slovenije. spisi 1956-1960/ zapisniki sej upravnega odbora, umetniškega sveta, prosvetnega društva Ivan Cankar 1957-1959/ 38 ______________________________________________________________________ 1007 AS 635 DRAMATIČNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1912 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Dramatično društvo v Ljubljani, 1866 - 1947 Dramatično društvo, organizirana skupina ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku, temelj poznejših poklicnih gledališč, je imelo svojo prvo sejo novembra 1866. Prvo predstavo so uprizorili oktobra 1867. Med ustanovitelji so bili F. Levstik, P. Graselli in J. Stare. Društvo se je prizadevalo za uveljavitev slovenske besede na gledališkem odru ter za dvig ravni slovenskega igranja in glasbenodramatskega poustvarjanja. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. Ob ustanovitvi je štelo 168 članov, leta 1880 pa 221. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 317 - Trstenjak A., Slovensko gledališče, Ljubljana 1892, str. 57 - 76 Gradivo je 6. 6. 1978 izročila Slovenska matica v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. zapisniki odborovih sej 1912-1915/ knjiga tekočih računov 1926-1948/ glavna blagajniška knjiga 1926-1940/ pregledi podpor in obresti 1925-1931/ spisi 1925-1940/ ______________________________________________________________________ 1008 AS 651 DRUŠTVO GOSPOSVETSKI ZVON V LJUBLJANI, 1925 - 1925 1 m. Društvo Gosposvetski zvon v Ljubljani, 1920 - 1941 Gradivo je junija 1969 AS izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. zapisniki odborovih sej 1925/ korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1009 AS 648 DRUŠTVO KAZINA V LJUBLJANI, 1846 - 1946 1.0 t. m./ 2 f., 13 k. Društvo Kazina v Ljubljani, 1810 - 1946 39 Kazina je bila v obdobju meščanske družbe povezana z gledališčem ali kavarno in je služila za zbirališče izbrane družbe. Pod italjanskim in nemškim vplivom so nastajale kazine tudi v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. V Ljubljani je nastalo društvo Kazina z lastnimi pravili v času Ilirskih provinc. Prostore je dobilo aprila 1810. Društvo naj bi pospeševalo domačo trgovino, pravilno razumevanje izobrazbe in okusa tedanjega časa in prirejalo zabave. Leta 1813 je imelo 111 članov, 1833 pa 297 rednih in 36 izrednih članov iz častniških vrst. Za potrebe društva so 1837 zgradili poslopje Kazina na Kongresnem trgu, ki je imelo mdr. 2 čitalnici, dvorano za koncerte, razstave in plese. Po 1867 je Kazina postala zbirališče Nemcev in nemškutarjev in taka ostala do 1918. Ponovno je zaživela po 1921; postala je središče takratnega ljubljanskega družbenega življenja. Tradicijo je nadaljeval Plesni športni klub, po 2. svetovni vojni pa plesna šola in plesni klub Kazina. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 39 - 40 - Dolenc E., Kulturni boj, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918 - 1929, Ljubljana 1996, str. 57 - 59 - Lah I., Ob stoletnici ljubljanske Kazine, Kronika slovenskih mest, Ljubljana 1936, št. 3, str. 182 - 183 in št. 4 str. 201 - 206 Gradivo je 1. 2. 1965 izročil Sekretariat za notranje zadeve SRS. Del gradiva hrani ZAL. društvena pravila/ zapisniki občnih zborov/ društveni inventarji/ davčne napovedi/ seznami članov/ načrti adaptacij/ obračuni adaptacij poslopij društva Kazina 1937-1938/ blagajniški dnevnik z bilancami 1921-1924/ blagajniški dnevnik 1925-1945/ blagajniška knjiga 1945-1946/ izkaznica o akcijah društva Kazina/ ______________________________________________________________________ 1010 AS 703 DRUŠTVO KMETSKIH FANTOV IN DEKLET V IŠKI VASI, 1932 - 1936 1 k. Društvo kmetskih fantov in deklet v Iški vasi, 1932 - 1941 Glej AS 1654, zap. št. 1039. Društvo v Iški vasi je bilo ustanovljeno leta 1932. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 356 - 357 zapisniki sej/ zapisniki zborovanj in občnih zborov/ 40 ______________________________________________________________________ 1011 AS 704 DRUŠTVO KMETSKIH FANTOV IN DEKLET V ŠKOCJANU, 1933 - 1936 1 m. Društvo kmetskih fantov in deklet v Škocjanu, ? - 1936 Glej AS 1654, zap. št. 1039. zapisniki občnih zborov/ okrožnice Zveze kmetskih fantov in deklet/ pravilnik za ženske odseke društev kmetskih fantov in deklet/ zapisnik o popisu inventarja po razpustitvi društva 1936/ ______________________________________________________________________ 1012 AS 654 DRUŠTVO PRIJATELJEV SLOVENSKIH GORIC V LJUBLJANI, 1933 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani, 1933 - 1941 Društvo je bilo ustanovljeno z namenom vzbujati zanimanje javnosti za gospodarske, socialne in narodnostne prilike na območju ozemlja med Dravo in Muro. Prirejalo je družabna predavanja, organiziralo izlete v območje Slovenskih Goric, ustanavljalo podružnice. Organi društva so bili občni zbor, upravni odbor in nadzorstvo. Upravni odbor je vodil društvene posle, sestavljali pa so ga predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 4 odborniki. Gradivo je 19. 12. 1952 AS izročil dr. Vladimir Murko iz Ljubljane. društvena pravila/ zapisniki občnih zborov in sej 1933-1935, 1937, 1939/ seznami članov/ dopisi 1933-1941/ izdatki in prejemki/ prireditve/ letaki/ brošure/ tiskovine/ vabila na prireditve/ arhivski popis/ 41 ______________________________________________________________________ 1013 AS 626 DRUŠTVO PRIJATELJEV POLJSKEGA NARODA, 1918 - 1935 1 f. Društvo prijateljev poljskega naroda, 1910 - 1941 Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1910, a je delovalo samo eno leto. Ponovno je bilo oživljeno leta 1918. Ustanovni občni zbor je bil 9. 7. 1918 v Ljubljani. Namen društva je bil vzpostaviti prijateljske in kulturne vezi s poljskim narodom, seznanjati domačo javnost s poljsko kulturo in literaturo in vzbuditi zanimanje za poljski jezik. Društvo je imelo svojo knjižnico in čitalnico. Organiziralo je čitalniške večere, na katerih so brali prevode poljske literature. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. zapisnik sej občnih zborov 1918-1920/ tajniška knjiga 1932-1935/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1014 AS 629 DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZVEZO SOVJETSKIH SOCIALISTIČNIH REPUBLIK, 1945 - 1948 1 f. Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z Zvezo sovjetskih socialističnih republik, 1945 - 1948 Ustanovljeno je bilo 1945. Sedež je imelo v Ljubljani, delovalo je na ozemlju Slovenije. Namen društva je bil vsestransko kulturno spoznavanje ZSSR, vzpostavljanje in vzdrževanje sodelovanja med slovenskim narodom in narodi ZSSR. Društvo je pospeševalo učenje ruskega jezika, širilo knjige in časopise v ruskem jeziku, organiziralo predavanja, koncerte, gledališke predstave, razstave umetnikov iz ZSSR, potovanja v ZSSR ipd. Delovalo je po posameznih sekcijah: za ruski jezik in književnost, za preučevanje delavstva, za prosveto, za pravo, za gospodarstvo. - Pravila društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, Ljubljana 1945 Gradivo je 11. 3. 1976 izročila Slovanska knjižnica v Ljubljani. prijavnice/ 42 ______________________________________________________________________ 1015 AS 622 DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI, 1885 - 1941 11.2 t. m./ 149 f., 83 k. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 1885 - 1945 Družba sv. Cirila in Metoda, zasebna, narodnoobrambna, šolska, nadstrankarska organizacija je bila ustanovljena leta 1885 v Ljubljani, ob 1000-letnici Metodove smrti. Bojevala se je zoper delo raznarodovalnih, zlasti nemških in italijanskih šolskih društev. Namen družbe (CMD) je bil ustanavljati zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, kjer avstrijske šolske oblasti kjub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. CMD je tudi denarno podpirala javne slovenske šole, učitelje in dijake. Gradila je lastne šolske zavode. Osnova delovanja CMD so bile podružnice, ki so delovale tudi zunaj slovenskega etničnega prostora. Po letu 1907 je kjub njenemu nadstrankarstvu prišlo do razcepa, prevlade liberalcev in izstopa klerikalnih članov. Delovanje CMD je okrnilo razkosanje slovenskega ozemlja po letu 1918; izgubila je svoje podružnice na Koroškem in Tržaškem. Po 2. svetovni vojni je njeno delovanje zamrlo. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 363 - 364 - Dolenc E., Kulturni boj, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918 - 1929, Ljubljana 1996, str. 84 - 86 Večino gradiva je 27. 11. 1946 izročila Družba sv. Cirila in Metoda. Leta 1969 je del gradiva izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljana. glavne knjige o prejemkih in izdatkih 1885-1904, 1906-1918/ blagajniške knjige 1904, 1906, 1907-1918/ gradivo Ciril-Metodovega obrambnega sklada: blagajniške knjige 1909-1938, indeks obveznikov/ gradivo skladov Ivana Fabjančiča, dr. Ivana Tavčarja, Ivana Vrhovnika, Andreja Senekoviča, Toma Zupana/ gradivo zapuščinskega sklada Karla Kotnika in drugih skladov/ seznami članstva/ inventar 1896/ delovodniki 1886-1918/ arhivski popis/ 43 ______________________________________________________________________ 1016 AS 1579 GLAVNI ODBOR SLOVENSKO-HRVAŠKE PROSVETNE ZVEZE ZA JULIJSKO KRAJINO IN SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE, 1945 - 1952 1.0 t. m./ 10 f. Glavni odbor Slovensko-hrvaške prosvetne zveze za Julijsko krajino in Svobodno tržaško ozemlje, 1945 - 1954 Slovensko-hrvaška prosvetna zveza (SHPZ), nastala jeseni 1945 z združitvijo slovenske in hrvaške prosvetne zveze, je združevala prosvetna društva Slovencev in Hrvatov v celotni Julijski krajini oziroma od septembra 1947 na Svobodnem tržaškem ozemlju. V njej so poleg glavnega odbora delovali odseki za šolstvo, za znanost in umetnost (s pododseki za glasbeno dejavnost, gledališče, likovno umetnost, znanost, etnografijo in študijsko knjižnico) ter za ljudsko prosveto, ki je imel podzvezo hrvaških prosvetnih društev s sedežem v Bujah. Deloval je tudi posebni odbor za zgraditev "novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču". Zveza je skrbela za slovensko in hrvaško šolstvo ter za kulturne ustanove. Prizadevala si je za čimvečje število društev in njihovih članov, da bi na ta način približala kulturo ljudem. To ji je v veliki meri uspelo, saj je npr. maja 1948 v njenem okviru delovalo na območju STO 64 zborov z 2.300 pevci. Kljub temu, da njeno delovanje ni bilo politično, je razkol, ki je po objavi resolucije informbiroja junija 1948 zajel projugoslovanske organizacije zlasti v coni A STO, vplival tudi na njeno delovanje. Prizadeta je bila zlasti v času, ko je informbirojevska struja skušala ustanoviti alternativno organizacijo. V Trstu so mnoga društva izgubila svoje prostore. Kljub temu se je njeno delovanje ohranilo in se v naslednjih letih ponovno razmahnilo. Ukinjena je bila po Londonskem memorandumu oktobra 1954. Glej AS 1569, zap. št. 834. seznami glavnega odbora, odsekov in društev/ zapisniki sej glavnega odbora, odsekov in društev 1945-1950/ poročila o delovanju 1945-1950/ pravila in načrti dela društev in odsekov 1945-1950/ korespondenca/ finančno gradivo 1945-1949/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 1017 AS 1795 INŠTITUT ZA ITALIJANSKO KULTURO LJUBLJANA, 1939 - 1943 0.3 t. m./ 3 š. Instituto di cultura Italiana Lubiana, 1940 - 1943 Inštitut za italijansko kulturo Ljubljana, 1940 - 1943 44 Na podlagi zakona iz leta 1926 so Italijani v Ljubljani 8. 4. 1940 ustanovili Inštitut za italijansko kulturo, z nalogo širiti italijansko kulturo in jezik. Organizirali so javna predavanja s področja znanosti in kulture, razstave, tečaje italijanskega jezika. V letih 1942 - 1943 so uporabljali tudi ime Inštitut za fašistično kulturo - Instituto di cultura fascista. - Vodnik 1965, str. 430 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. seznami članov/ obvestila o jezikovnih tečajih, seznami udeležencev, izpiti 1941-1943/ poročila o delu inštituta 1942-1943/ seznami knjig knjižnice inštituta/ predavanja, kulturne manifestacije 1940-1943/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 1018 AS 702 JUGOSLOVANSKA MATICA V LJUBLJANI, 1919 - 1922 1 m. Jugoslovanska matica v Ljubljani, 1920 - 1930 Jugoslovanska matica je bila ustanovljena kot narodnoobrambna organizacija 25. 2. 1920 v Beogradu. Marca in aprila so ustanovili podružnice po Sloveniji, 25. aprila pa tudi glavno pokrajinsko podružnico za Slovenijo v Ljubljani. Vzpodbujala je zanimanje za manjšine jugoslovanskih narodov v sosednjih državah, zbirala sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko dejavnost ter vzdrževala stike z zamejci. Poleti 1924 je v Sloveniji delovalo 81 podružnic. Izdajali so številne publikacije o manjšinski problematiki. Zaradi suma, da podpira tudi oboroženo protifašistično in narodnoobrambno dejavnost v Italiji, so jugoslovanske oblasti leta 1930 ljubljansko pokrajinsko podružnico razpustile. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 338 - Dolenc E., Kulturni boj, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918 - 1929, Ljubljana 1996, str. 86 - 87 začasna pravila 1919/ koroško vprašanje in Anschluß/ gradivo vojaških enot na Koroškem: komanda 45. pešadijskega polka 1919-1920, Labotski odred I. bataljon 1919, Labotski odred II. bataljon, obmejno poveljstvo SHS na vzhodnem Koroškem/ 45 ______________________________________________________________________ 1019 AS 628 JUGOSLOVANSKO-ČEŠKOSLOVAŠKA LIGA V LJUBLJANI, 1921 - 1941 0.4 t. m./ 3 š. Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani, 1921 - 1941 Ustanovljena je bila novembra 1921 z namenom poglabljati bratsko vzajemnost med narodi obeh držav na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Bila je matično društvo vseh jugoslovansko-češkoslovaških lig na ozemlju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije. Organizirala je tečaje češkega jezika, proslave češkoslovaških praznikov, predavanja, prireditve, kulturne večere. Dajala je informacije o pogojih študija na češkoslovaških srednjih in visokih šolah. Imela je gospodarski, organizacijski, redakcijski in šolski odsek. Delovala je tudi na Češkoslovaškem in si prizadevala dvigniti zanimanje javnosti za Slovenijo (v turističnem pomenu). Leta 1938 je imela 5 častnih, 5 ustanovnih ter 317 rednih članov. Za študente in akademike ter za njihovo izobraževanje je skrbela akademska sekcija. - Letno poročilo Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani za poslovno leto 1937/38, Ljubljana 1938 Gradivo je 13. 12. 1976 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. pravila 1921/ zapisniki občnih zborov/ spisi 1926-1928/ zapisniki sej 1932-1933, 1935/ poročila o delu/ prejeti dopisi 1934, 1935, 1937/ odposlani spisi 1934, 1935, 1937/ prejeti spisi izvršnega odbora 1937/ odposlani spisi izvršnega odbora 1937/ ______________________________________________________________________ 1020 AS 653 KLUB KOROŠKIH SLOVENCEV, 1928 - 1987 1.1 t. m./ 9 š., 1 f. Klub koroških Slovencev, 1929 Društvo združuje koroške Slovence, ki so po plebiscitu leta 1920 zapustili Koroško, njihove potomce in prijatelje. Ustanovljeno je bilo 26. 2. 1929. Sedež društva je bil v Ljubljani, pododbori pa v Celju, Dravogradu, na Jesenicah, v Mariboru, Trbovljah, na Jezerskem, Prevaljah, Ravnah na Koroškem, v Zagrebu in Beogradu. 40 let je bil predsednik Julij Felacher, ki je med drugim skrbel za kulturno povezovanje manjšine na Koroškem z matično domovino ter za zbiranje finančne podpore. Leta 1938 se je zaradi opozoril o nevarnosti nacizma klub izpostavil preganjanju jugoslovanskih oblasti. Delovati je spet začel po 2. svetovni vojni. Kluba v Ljubljani in Mariboru še delujeta. S svojo dejavnostjo je prispeval k ozaveščanju Slovencev glede podpore koroškim Slovencem. 46 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 105 - 106 Starejše gradivo je junija 1969 izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, gradivo iz let 1973 - 1987 pa 10. 4. 1990 Klub koroških Slovencev. pravila 1929-1962/ zapisniki sej osrednjega odbora kluba 1928, 1936, 1938-1940, 1945-1949, 1953-1958, 1960-1968/ korespondenca osrednjega odbora kluba: odposlani spisi s prilogami 1928-1940, 1945-1947, 1948-1950, 1951-1954, 1955-1965/ korespondenca osrednjega odbora kluba: prejeti spisi s prilogami 1930-1937, 1945-1948, 1949-1956, 1956-1967/ seznami vodstva, članov in sodelavcev kluba/ predsednik kluba 1945-1950 Lovro Kuhar - Prežihov Voranc/ korespondenca članov kluba v Ljubljani/ elaborati članov kluba/ računi in potrdila 1931-1951, 1952-1954, 1955-1960/ blagajniške zadeve in blagajniška poročila 1946-1961/ akcije kluba/ pododbor kluba v Mariboru 1935-1960: sejni zapisniki, zapisniki občnih zborov, zapisniki odborovih sej, zapisniki mesečnih sestankov/ korespondenca pododbora v Mariboru 1936-1964/ pododbor Prevalje 1933-1934: sejni zapisniki, korespondenca/ posavski pododbor Trbovlje: korespondenca/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1021 AS 625 LEONOVA DRUŽBA V LJUBLJANI, 1918 - 1922 1 k. Leonova družba v Ljubljani, 1896 - 1945 Leonova družba, katoliško znanstveno društvo, je bila ustanovljena na priporočilo papeža Leona XIII. Ustanovni občni zbor slovenske Leonove družbe je bil 19. 11. 1896. Člani so delovali v bogoslovnem, modroslovnem, socialnem, leposlovnem, pravoznanstvenem, naravoslovnem in zgodovinskem odseku. Prirejali so predavanja, izdajali glasilo Katoliški obzornik in Čas. Člani so si prizadevali za ustanovitev univerze in akademije znanosti v Ljubljani. Z delom je morala družba prenehati po letu 1945. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 132 Večino gradiva hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana. blagajniški zapisnik/ arhivski popis/ 47 ______________________________________________________________________ 1022 AS 693 NAPREDNI BLOK, 1940 - 1944 1 m. Napredni blok Dne 22. 8. 1940 so nekateri člani meščanskih političnih strank ali njihovih frakcij v Ljubljani ustanovili ilegalni "Posvetovalni odbor naprednih skupin", ki je kasneje ustanovil tako imenovani Napredni blok, krovni organ naprednih političnih organizacij, skupin in naprednih osebnosti v Sloveniji z nacionalistično, socialno in protikomunistično usmeritvijo. objave št. 1, 2 in 3 posvetovalnega odbora Naprednega bloka 1940/ pristop k Naprednemu bloku 1944/ ______________________________________________________________________ 1023 AS 618 NARODNA ČITALNICA KRANJ, 1909 - 1912 1 k. Narodna čitalnica Kranj, 1884 - 1941 Ustanovljena je bila leta 1884 z namenom izobraževati in razveseljevati člane. Organizirala je branje knjig in časopisov v slovanskih in drugih jezikih, poučevanje v različnih znanostih in umetnostih, dramatična predavanja, igre, koncerte in druge prireditve. S spremembami pravil leta 1940 je postal namen čitalnice vzdrževanje javne ljudske in gledališke knjižnice, prirejanje kulturnih in družabnih prireditev ter gledaliških predstav. Organi društva so bili občni zbor, odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. blagajniška knjiga/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1024 AS 620 NARODNA ČITALNICA LJUBLJANA, 1860 - 1861 1 m. Narodna čitalnica Ljubljana, 1861 - 1941 48 Ustanovljena je bila z namenom vzpodbujati branje knjig in časopisov v raznih evropskih jezikih in organizirati družabna srečanja. Leta 1922 so pravila spremenili, vendar je namen ostal v glavem isti: organizirati družabno življenje z raznimi prireditvami in nabavo za to potrebnih pripomočkov, zlasti knjig in časopisov. Čitalnico je vodilo društveno načelstvo, sestavljeno iz 11 odbornikov. Gradivo je 6. 6. 1978 izročila Slovenska matica v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. seznam članov 1860/ pristopnice 1861/ ______________________________________________________________________ 1025 AS 623 NEMŠKO ŠOLSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1912 - 1912 1 m. Ortsgruppe Laibach des Deutschen Schulvereines, 1881 - 1920 Nemško šolsko društvo v Ljubljani, 1881 - 1920 Ustanovljeno je bilo leta 1881 kot podružnica Nemškega šolskega društva na Dunaju in kot tako se je podrejalo ustanovnim pravilom tega društva. Društvo je delovalo v celi Avstriji na področjih z jezikovno mešanim prebivalstvom in si je prizadevalo razvijati in ohranjati nemške šole v nemških govornih otokih. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca Nemškega šolskega društva z Dunaja z vodstvom Nemškega šolskega društva v Ljubljani 1912/ ______________________________________________________________________ 1026 AS 627 PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, 1922 - 1940 0.2 t. m./ 2 f., 5 k. Slovenska krščansko-socialna zveza, 1911 - 1923 Prosvetna zveza v Ljubljani, 1923 - 1941 Prosvetna zveza je bila katoliško združenje kulturno-prosvetnih društev v slovenskem delu Jugoslavije, s sedežem v Ljubljani in Mariboru. Njena predhodnica je bila Slovenska krščansko-socialna zveza. Prosvetna zveza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1923 kot naslednica Slovenske krščansko-socialne zveze na Kranjskem. Delovala je na ozemlju nekdanje Kranjske, razen na delu, ki je prišel leta 1920 pod Italijo (v vzhodni Sloveniji je delovala Prosvetna zveza v Mariboru). Organizirala je predavanja in poučne izlete, tečaje za posamezne skupine, izdajala je knjige in brošure. Zveza je imela posamezne odseke za področja različnih kulturnih dejavnostih: glasbe, dramatike, telovadbe, strokovnega pouka itd. 49 - ES 9, Ljubljana 1995, str. 384 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. kronika Prosvetne zveze (PZ) in Slovenske krščansko-socialne zveze (SKSZ) 1922-1930, 1930-1940/ zapisniki sej in občnih zborov SKSZ/ zapisniki sej PZ 1928-1933/ zapisniki odborovih sej in občnih zborov PZ 1926-1928/ seznam dobrotnikov PZ/ prireditve in razstave/ pregled dela in smernice/ organizacijska struktura/ podpore/ nagrade/ ______________________________________________________________________ 1027 AS 1241 SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA, 1951 - 1976 19.0 t. m./ 51 š., 77 f., 53 k., 10 o. Slovenska izseljenska matica, 1951 Slovenska izseljenska matica (SIM), osrednja republiška nevladna in izvenstranskarska organizacija za Slovence po svetu, je bila ustanovljena 9. 1. 1951 v Ljubljani. Namen društva je pospeševati na narodnostnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem področju stike med domovino in Slovenci po svetu ter njihovimi potomci. V ta namen posreduje leposlovne, znanstvene in druge knjige, časnike, časopise, filme in drugo kulturno, umetniško in znanstveno gradivo, organizira srečanja izseljecev v domovini, gostovanja Slovencev iz domovine v tujini in obratno, pomaga izseljencem pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila, organizira razstave, ekskurzije idr. Sedež društva je v Ljubljani, delujejo pa tudi podružnice v Murski Soboti, Novi Gorici, Kamniku, Domžalah in Kočevju (do 70-ih let so delovale še podružice na Vrhniki, v Zagorju in Sežani). Društvo izdaja revijo Rodna gruda in zbornik Slovenski (izseljenski) koledar. SIM si prizadeva obogatiti svojo dejavnost tudi s programom znanstvenega dela s področja izseljenstva, organizira znanstvene simpozije, spodbuja znanstveno raziskovanje idr. - Seliškar T., Slovenska izseljenska matica, Slovenski izseljenski koledar 1954, Ljubljana 1954, str. 26 - 29 - Švagelj A., Ob 10-letnici Slovenske izseljenske matice, Slovenski izseljenski koledar 1961, Ljubljana 1961, str. 85 - 91 - Rogelj J., 40 let Slovenske izseljenske matice, Slovenski koledar 1991, Ljubljana 1991, str. 17 - 21 - Jurak M., Slovenska izseljenska matica - danes in v prihodnje, Slovenski izseljenski koledar 95, Ljubljana 1995, str. 5 - 7 Gradivo je izročila Slovenska izseljenska matica (z depozitno pogodbo), 27. 5. 1974, 10. 3. 1987 in 21. 12. 1989. naročniki Rodne grude in Slovenskega izseljenskega koledarja (po abecedi)/ upravna korespondenca 1959-1965/ razna poročila 1966-1976/ korespondenca Rodne grude 50 1955-1960/ oglasi Rodne grude 1976/ korespondenca SIM 1951-1964/ korespondenca s Tivoli Ent., Cleveland 1976-1979/ prevzemni seznam 1974/ ______________________________________________________________________ 1028 AS 621 SLOVENSKA MATICA V LJUBLJANI, 1852 - 1980 15.0 t. m./ 101 š., 33 k. Slovenska matica v Ljubljani, 1864 Ustanovljena je bila leta 1864 z namenom razvijati slovenski jezik in slovstvo, izdajati znanstvene in poljudne spise v slovenskem jeziku ali podpirati izdajanje le-teh. Do leta 1881 so jo vodili staroslovenci. V tem času so izdajali predvsem poslovenjena zgodovinska in zemljepisna dela ter šolske knjige. Po letu 1893 je Matica postala ustanova, ki je z izdajanjem znanstvene in leposlovne literature zadovoljevala kulturne potrebe širšega občinstva na višji ravni, postala je vseslovensko in na stranke nevezano društvo. Izdajali so tudi svoja časopisa Letopis Matice slovenske (1869 - 1898) in Zbornik (1899 - 1912). Leta 1886 so ustanovili knjižno zbirko Zabavna knjižnica, 1904 pa zbirko Prevodi iz svetovne književnosti (do 1955). Konec 19. in v začetku 20. stol. je Matica založila nekaj temeljnih del: Glaserjev Slovar slovenskega slovstva, Simoničevo Slovensko bibliografijo 1550 - 1900 ipd. Leta 1914 so avstrijske oblasti Matico razpustile, 1917 se je začela obnova društva. Po 1930 je bilo težišče izdajateljske dejavnosti na znanstvenih publikacijah, vendar je v tem času izšlo še 9 slovenskih umetniško kvalitetnih izvirnih leposlovnih stvaritv. Med 2. svetovno vojno se je Matica držala kulturnega molka, delo je nadaljevala po letu 1946. - Slovenska matica 1864 - 1964, Ljubljana 1964 - Dolenc E., Kulturni boj, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918 - 1929, Ljubljana 1996, str. 63 - 68 Gradivo je izročila Slovenska matica 6. 6. 1978 in 10. 3. 1987. sejni zapisniki občnih zborov 1864-1883, 1927, 1930-1933, 1935-1939/ zapisniki odborovih sej 1935-1942/ korespondenca 1864-1944/ spisi 1864-1927/ bibliografija/ gradivo odbora za Bleiweisov spomenik/ gradivo akcije ob 50-letnici Otona Župančiča/ gradivo Knezove ustanove/ Narodni dom/ zapuščine/ knjižne mape 1927-1942/ rokopisi del različnih avtorjev/ blagajniške knjige 1894-1954/ denarni dnevniki 1864-1908/ imenik društvenih letnih plačnikov 1864-1895/ ljubljanski in drugi člani 1911-1922/ zemljevidi/ fotografije/ grafike/ prevodi knjig tujih avtorjev/ strokovna literatura domačih avtorjev/ zborniki in druga skupinska dela/ leposlovje domačih avtorjev/ prevzemni seznam 1978, 1987 vložni zapisniki 1863-1937/ 51 ______________________________________________________________________ 1029 AS 585 SLOVENSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1848 - 1853 0.2 t. m./ 2 f. Slovensko društvo v Ljubljani, 1848 - ? Društvo je imelo svojo prvo sejo 8. 6. 1848. Prizadevalo si je za razvoj slovenskega jezika ter za napredek slovenske literature in umetnosti. V ta namen je ustanovilo čitalnico in knjižnico, izdajalo revije, pospeševalo izdajanje leposlovnih knjig v slovenščini, uprizarjalo pevske prireditve in gledališke predstave ter dajalo pobude za ustanovitev narodnega gledališča v Ljubljani. Društvo je vodil odbor, ki so ga sestavljali predsednik, namestnik in 12 odbornikov (med njimi 2 tajnika). Gradivo je leta 1853 za Slovensko društvo v Ljubljani izročil njegov prvi predsednik dr. Janez Bleiweis. statuti in pravila 1848/ zapisniki odborovih sej in občnih zborov 1848-1850/ dopisi 1848-1853/ vabila/ proglasi/ imeniki članov 1848-1851/ dnevniki 1848-1852/ tiskovine/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1030 AS 145 SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO ZARJA, 1938 - 1940 0.1 t. m./ 1 š. Slovensko katoliško akademsko društvo Zarja, 1902 - 1941 Glej AS 1672, zap. št. 1060. Gradivo je AS 25, zap. št. 30. 9. 1995 podaril dr. Joža Mahnič iz Ljubljane. 4 dopisne knjige 1938-1941/ prevzemni seznam 1995/ 52 ______________________________________________________________________ 1031 AS 587 SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STAREŠINSTVO V LJUBLJANI, 1923 - 1943 0.1 t. m./ 2 f. Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Ljubljani, 1912 - 1943 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1912 z namenom gojiti katoliška načela, narodno zavest, pospeševati znanost in umetnost in organizirati kulturno delo članov. Društvo je ustanavljalo lokalne klube, ki so bili podrejeni društvenemu vodstvu. Vodil ga je odbor, sestavljen iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in treh odbornikov. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. pravila 1928/ okrožnice 1939/ zapisniki sej finančnega odseka 1923/ imenik članov/ vabila/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1032 AS 1830 SLOVENSKO KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE ROZMAN-STANE, ODBOR ZA SRBIJO, 1944 - 1948 3.0 t. m./ 28 š. Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Odbor za Srbijo, 1944 - 1944 Slovensko kulturno-prosvetno društvo France Rozman-Stane, Odbor za Srbijo, 1944 - 1948 Glej tudi AS 617, zap. št. 1034. Po osvoboditvi Beograda 20. 10. 1944 so v Srbiji z odobritvijo narodnoosvobodilnih oblastev za Srbijo ustanovili odbor OF Slovenskega naroda za Srbijo, ki je imel sedež v Beogradu, z namenom, da bi pritegnili in organizirali Slovence, ki so živeli v raznih krajih po Srbiji. Izdali so tudi navodila za ustanovitev krajevnih odborov in zaupnikov OF. Krajevni odbori so izvedli konec leta 1944 in v začetku leta 1945 popis vseh Slovencev. Na zboru delegatov 18. in 19. 12. 1944, se je ime organizacije spremenilo v Slovensko kulturno-prosvetno društvo France Rozman-Stane in delovalo pod tem imenom do konca delovanja leta 1948. V okviru odbora so delovali socialni, vojaški, kulturno prosvetni, razmejitveni, statistični, ženski in mladinski odsek ter gospodarski odbor. V začetku leta 1945 je vojaški odsek prevzela Komanda mesta, socialni odsek pa skupaj z odsekom za statistiko Odsek za repatriacijo pri delegaciji predsedstva SNOS v Beogradu. Pomembno vlogo je omenjeni odsek odigral pri repatriaciji Slovencev iz Srbije v Slovenijo v letu 1945. Dejavnost društva se je po letu 1945 omejila predvsem na kulturno prosvetno področje. 53 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva je leta 1971 predal Tehnični muzej Jesenice. seznami slovenskih prostovoljcev iz Srbije v srbskih in slovenskih partizanskih enotah/ seznami padlih, umrlih, pogrešanih borcev/ seznami Slovencev v Srbiji, po strokah in poklicih/ prijavnice za vstop v OF Slovenije po krajih od A do Ž/ seznami transportov in ljudi, ki so se vračali po koncu vojne v Slovenijo 1945/ - arhiv Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Franc Rozman-Stane: zapisniki in poročila o delu/ okrožnice/ poslovnik/ spisi o upravljanju, inventarju, popravilih stavbe/ vabila/ 2 plakata/ arhivski popis 1965/ prevzemni seznam 1971/računalniška evidenca prijavnic za vstop v OF slovenskega naroda/ ______________________________________________________________________ 1033 AS 1273 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ, 1960 - 1989 0.1 t. m./ 1 š. Slovenian Cultural Organization Simon Gregorčič, 1959 Slovensko kulturno društvo Simon Gregorčič, 1959 Ustanovljeno je bilo 29. 9. 1959 v Torontu kot kulturno društvo slovenskih izseljencev iz Primorske v Kanadi. Društvo vodi odbor sestavljen iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, vodje farme in vodij posameznih delovnih skupin (kulturne, športne...). Število članov se je z leti spreminjalo od 150 do največ 300. Družbeno in kulturno delovanje društva obsega gledališke predstave, pevski zbor, flmske predstave, športne prireditve. Leta 1964 je društvo kupilo in uredilo Slovensko kmetijo. Društvo sodeluje s slovenskimi društvi iz Clevelanda in Pittsburga. Organizirajo skupinske obiske stare domovine, podpirajo sirotišnico v Gorici (Italija), zbirajo denar za pomoč potrebnim v domovini itd. - Trebše Štolfa M., Slovenian Cultural Association Simon Gregorčič, Toronto, Canada celebrates its 30th Anniversary, Dve domovini, št. 1, Razprave o izseljenstvu, Ljubljana 1990, str. 373 - 382 Gradivo je 5. 9. 1990 izročila mag. Milica Trebše Štolfa iz Izole. fotokopije zapisnikov občnih zborov 1960-1988/ vabila in prospekti raznih prireditev 1963-1975, 1981-1989/ seznami članov 1960, 1963/ fotokopije - gradivo z otroških počitniških kolonij 1970-1976/ 54 ______________________________________________________________________ 1034 AS 617 SLOVENSKO KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO FRANC ROZMAN-STANE, ODBOR ZA SRBIJO, 1944 - 1945 0.5 t. m./ 4 f. Slovensko kulturno-prosvetno društvo Franc Rozman-Stane, Odbor za Srbijo, 1944 - 1948 Glej AS 1830, zap. št. 1032. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. vprašalne pole in prijavnice Slovencev v Beogradu za OF/ korespondenca/ sestavki za časopise/ proslave/ gradivo o delu socialnega odseka: sejni zapisniki 1944-1945, poročila o delu, registracija brezposelnih, evidenca Slovencev v Beogradu, dopisi, podpore/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1035 AS 21 UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE EMIL ADAMIČ, 1973 - 1986 0.3 t. m./ 3 š. Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, 1925 Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, je bil ustanovljen leta 1925 v Trstu. Njegovi člani so bili zavedni slovenski učitelji. 1930 so sedež zbora preselili v Ljubljano. Leta 1941 je ob kulturnem molku začasno prenehal delovati. Zbor je bil ponovno ustanovljen leta 1952 na pobudo sindikatov učiteljev Slovenije in ob ponovni ustanovitvi je štel 156 članov. Po 2. svetovni vojni je imel številne koncerte po Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. Sodeloval je na številnih mednarodnih tekmovanjih in dosegel velike uspehe. Zbor izvaja dela domačih in tujih avtorjev, goji umetno in narodno pesem. Gradivo je 25. 9. 1996 izročil ZAL. gostovanja doma in v tujini 1973-1977, 1984-1986/ zapisniki sej upravnega odbora 1973-1975, 1984/ zapisniki sej predsedstva 1984/ delovni in finančni programi/ vabila na pevske vaje/ programi koncertov/ statut 1975, 1976/ proslave 50. in 60. obletnice zbora 1975, 1985/ proslava 100-letnice rojstva Emila Adamiča 1977/ arhivski popis 1996/ 55 ______________________________________________________________________ 1036 AS 701 UMETNIŠKO DRUŠTVO, PODRUŽNICA LJUBLJANA, 1852 - 1852 1 m. Kunstverein, Filial in Laibach Umetniško društvo, podružnica Ljubljana pismo direkciji Umetniškega društva na Dunaju/ ______________________________________________________________________ 1037 AS 633 ZVEZA DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE, 1960 - 1965 2.2 t. m./ 36 f. Zveza delavskih univerz Slovenije, 1959 Leta 1959 je ustanovljenih 61, 1960 pa še 9 delavskih (DU) oziroma ljudskih univerz (LU). V Zvezo delavskih in ljudskih univerz se je ob njeni ustanovitvi leta 1959 vključilo 48 delavskih in 14 ljudskih univerz ter 1 zavod za izobraževanje odraslih. Zveza in posamezne univerze skrbijo za izobraževanje odraslih ter delujejo kot samostojne izobraževalne ustanove. Prva leta po ustanovitvi so se LU (razen piranske) preimenovale v DU. Zveza s svojim delom dopolnjuje izobraževalno delo v šolah in izvaja tiste oblike izobraževanja, ki jih ne morejo organizirati obstoječe izobraževalne inštitucije. Organizira šolanje ob delu in v ta namen ustanavlja oddelke za odrasle (osnovna in srednja šola), strokovno izobraževanje za potrebe delovnega mesta, dopolnilno izobraževanje kot so tečaji varstva pri delu, higienskega minimuma, izobraževanja kmetijskih proizvajalcev idr. V program splošnega izobraževanja sodijo tečaji tujih jezikov, izobraževanje staršev, šola za življenje, splošna zdravstvena in tehnična vzgoja, gospodinjsko izobraževanje idr. V začetku 90-ih let se je Zveza DU Slovenije preimenovala v Zvezo LU Slovenije. - Deset let delavskih univerz na Slovenskem, Ljubljana 1969 Gradivo je izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 2. 4. 1974 sedemletni program izobraževanja odraslih 1963/ statistika 1959-1964/ večerne politične šole 1962/ zapisniki sej sveta 1960-1964/ seminarji 1960, 1962, 1963, 1964/ blagajniške priloge 1962/ proračuni 1960-1965/ prevzemni seznam 1974/ delovodniki 1961-1964 56 ______________________________________________________________________ 1038 AS 1508 ZVEZA KMETSKIH FANTOV IN DEKLET, 1924 - 1940 0.1 t. m./ 1 š. Zveza društev kmetskih fantov in deklet, 1924 - 1930 Zveza kmetskih fantov in deklet, 1930 - 1942 Glej AS 1654, zap. št. 1039. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 356 - 357 Gradivo je izročil Ivan Kronovšek Alenki Nedog leta 1959, ta pa ZA CK ZKS. pravila/ navodila/ programi/ zapisniki 1934-1940/ resolucije/ poročila/ okrožnice/ dopisi/ seznami odsekov/ predavanja in vprašanja raznih tečajev/ obrazci/ razno: izkaznice, osnutki znakov, letaki itd./ del arhiva Grude/ posamezne številke Grude 1924-1934/ - Okrožna zveza kmetskih fantov in deklet Murska Sobota 1937-1940/ prevzemni seznam 1959/ ______________________________________________________________________ 1039 AS 1654 ZVEZA KMETSKIH FANTOV IN DEKLET, 1931 - 1941 1.1 t. m./ 10 š. Zveza kmetskih fantov in deklet, 1930 - 1942 Glej tudi AS 1508, zap. št. 1038. Ustanovni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet je bil 21. 12. 1924 v Ljubljani. Posamezna društva kmetskih fantov in deklet so bila ustanovljena že v letu 1923. Na 6. občnem zboru 29. 5. 1930 se je Zveza društev kmetskih fantov in deklet preimenovala v Zvezo kmetskih fantov in deklet (ZKFiD). Po pravilih je bila to nepolitična kulturno-prosvetna organizacija, katere namen je bil organiziranje kmečke mladine na vsem slovenskem ozemlju v društva KFiD in druga kmetsko-delavska prosvetna društva ter njihovo povezovanje v skupno organizacijo. Program zveze je obsegal stanovsko, kulturno, socialno-gospodarsko in moralno-prosvetno dejavnost. V ta namen so bili ustanovljeni razni odseki: dramski, kulturno-socialni, športni, ženski, tiskovni, za knjižnice in čitalnice itd. Organizacijsko so se društva v manjšem okolišu povezovala v okrožja društev KFiD (npr. ižansko okrožje), na večjem območju s sedeži v večjih krajih pa v pododbore ZKFiD (npr. celjski pododbor s sedežem v Celju, ptujski s sedežem v Ormožu itd.). Predsedniki pododborov so sestavljali osrednji organ - glavni odbor ZKFiD je imela svoje glasilo Gruda, mesečnik za kmetsko prosveto, ki je izhajalo v ZKFiD. Ljubljani od leta 1924 do marca 1941. 57 Zveza je delovala do leta 1941, ko se je pod vplivom članov KPS in SKOJ vklučila v OF, njen predstavnik pa v Vrhovni plenum OF. Glavni odbor ZKFiD je imel zadnjo sejo januarja 1942 (glej tudi AS 1679, zap. št. 1326). - Adamič M., Gradivo Zveze kmetskih fantov in deklet, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 139 - 142 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 356 - 357 Gradivo je leta 1979 izročila Arhivu IZDG vdova zadnjega predsednika ZKFiD Ivana Kronovška Lojzka Kronovšek. To gradivo ji je po njeni izjavi uspelo leta 1942 rešiti pred uničenjem v prostorih sedeža glavnega odbora zveze v Tavčarjevi ulici št. 1 v Ljubljani, kjer je bila zaposlena. Gradivo je hranila ves čas okupacije in ga po vojni oziroma preselitvi Kronovškovih iz Ljubljane po letu 1946 prenesla v Orlo vas pri Braslovčah. Fotografsko gradivo je prevzel Muzej ljudske revolucije v Ljubljani. zapisniki občnih zborov 1934-1940, sej glavnega odbora 1934-1937/ spisi 1932-1941: okrožnice, dopisi, vabila, sklepi, poročila, resolucije/ pravila/ pravilniki/ navodila Zveze, odsekov, pododborov, okrožij DKFiD/ delovni načrti in resolucije odsekov (kulturno-socialnega, športnega, finančnega, organizacijskega, dramskega, ženskega itd.) 1932-1935/ seznami članov, funkcionarjev, tečajnikov/ seznami društev in pododborov/ osebni izkazi okrožnih odborov za ljubljanski, ptujski, celjski in novomeški pododbor/ organizacija tekem in prireditev/ blagajna Zveze/ osnutki za društvene simbole, oblačila, prapor/ knjižnično gradivo Zveze: časopisi, revije, brošure/ delovodniki ZKFiD november 1935-marec 1938/ - Zadružna šola v Ljubljani 1937-1940/ - Kmetijsko-prosvetno društvo srednješolcev "Brazda": dopisi 1935-1936/ pristopne izjave 1933/ - uprava in uredništvo "Grude" 1931-1940: dopisi/ seznami poverjenikov/ naročnikov/ prispevki za objavo/ tehnična ureditev/ bilanca 1931-1933/ letno poročilo uprave 1931/ računi/ arhivski popis 1980/ prevzemni seznam 1979/ ______________________________________________________________________ 1040 AS 631 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, 1944 - 1964 4.7 t. m./ 47 š. Ljudska prosveta Slovenije, 1947 - 1955 Zveza delavskih in prosvetnih društev Svoboda, 1952 - 1955 Zveza Svobod in prosvetnih društev, 1955 - 1964 Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, 1964 - 1977 Ljudska prosveta Slovenije (LPS), organizacija za razvijanje ljudskoprosvetne, izobraževalne in umetniške dejavnosti prosvetnih društev, je nastala na osnovi programskih smernic OF. Idejne zasnove je dobila že med vojno na osvobojenem ozemlju, natančne58 je pa so bila njena izhodišča začrtane na sestanku iniciativnega odbora 25. 9. 1945 v Ljubljani. Do svojega prvega kongresa marca 1947 je delovala v okviru Ministrstva za prosveto LRS, nakar se je formalno osamosvojila, vendar je začela samostojno delovati šele leta 1951. S statutom iz leta 1950 je prevzela idejna izhodišča KPS. V društvih je spodbujala vzgojno-izobraževalno dejavnost, zlasti s tečaji in predavanji pri ljudskih univerzah. Leta 1952 je imela v okrog 600 društvih 35.000 aktivnih in 45.000 podpornih članov. Objavljala je mesečnik za ljudsko prosveto Obzornik (1946 - 1950) in štirinajstdnevnik Ljudska prosveta (1952 - 1956). Na čelu LPS je bil predsednik, dejansko so njeno delo vodili podpredsedniki in tajniki agitpropa CK KPS. Po ustanovitvi Zveze delavskoprosvetnih društev Svoboda leta 1952 so nastale nejasnosti zaradi samostojnega delovanja Zveze, hkrati pa njenega kolektivnega članstva v LPS. Na izrednem kongresu ljudskoprosvetnih društev oktobra 1955 na Jesenicah sta se organizaciji združili v Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Ta se je leta 1964 preimenovala v Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, 1977 pa v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, ki je delovala do leta 1996, ko je bil ustanovljen Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 1/96). - ES 6, Ljubljana 1992, str. 289 Gradivo je izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije leta 1974. - Ljudska prosveta Slovenije (LPS): zapisniki sej glavnega odbora, izvršnega odbora, plenuma, skupščin, sekretariata 1944-1964/ statistika/ zapisniki sej okrajnih izvršilnih odborov LPS 1951-1955/ delovodnik 1949-1955/ - Zveza Svobod in prosvetnih društev (ZSPDS): zapisniki sej okrajnih konferenc Svobod, občnih zborov, konferenc DPD Svoboda, sveta, komisij pri ZSPDS 1955-1964/ zapisniki sej sosvetov ZSPDS 1957-1964/ statistični pregledi dejavnosti ZDPD Svoboda 1955-1956/ okrožnice/ zbirna statistična poročila/ seminarji/ tečaji/ revije/ izobraževanje odraslih/ delovodnik Sveta ZSPDS 1961-1964/ - Zveza kulturno prosvetnih organizacij (ZKPOS): zapisniki sej predsedstva, sekretariata, sosvetov 1964/ arhivski popis 1998/ 59 ID Športna društva ______________________________________________________________________ 1041 AS 639 DRSALNO DRUŠTVO V LJUBLJANI, 1881 - 1929 0.1 t. m./ 1 f. Drsalno društvo v Ljubljani, 1881 - 1941 zapisniki odborovih sej in občnih zborov 1897-1921/ blagajniška knjiga 1908-1922/ korespondenca/ seznami članov/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1042 AS 638 DRUŠTVO OSTROSTRELCEV V LJUBLJANI, 1831 - 1934 1.0 t. m./ 1 š., 7 f. Rohrschützen Gesellschaft zu Laibach, 1562 - 1918 Društvo ostrostrelcev v Ljubljani, 1562 - 1918 Ustanovljeno je bilo leta 1562 kot bratovščina za pomoč meščanom v boju proti turškim vpadom. Vzdrževala sta jo ljubljanski mestni svet ter deželni vicedom. Leta 1711 so protrdili prva strelska pravila, 1737 so dobili svoje strelišče pod ljubljanskim gradom. Razvijali so strelski šport, organizirali so turnirje, tekmovanja z nagradami ipd. Leta 1831 so se preimenovali v društvo ostrostrelcev (nemško družabno družbo). V 19. stol. so se ostrostrelci vključevali v strelske polke avstrijske vojske. Po pravilih iz leta 1833 so vodstvo vaj prevzeli direktor, en višji in en nižji strelski mojster, dva adjunkta in tajnik. Društvo je vodil prorektor. - Radics P., Geschichte der Rohrschützen Gesellschaft zu Laibach, Ljubljana 1883 Del gradiva je leta 1948 izročil FZC. Del gradiva hrani ZAL. sejni zapisniki 1911-1925/ zapisniki občnih zborov 1889-1911/ gradivo o članstvu 1886-1935/ članske izkaznice 1909-1914, 1928, 1932/ dopisi 1876-1944/ finančno gradivo/ vabila/ seznami strelcev/ tiskovine/ arhivski popis/ 60 ______________________________________________________________________ 1043 AS 1580 GLAVNI ODBOR ZVEZE DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE, 1946 - 1951 0.3 t. m./ 3 f. Glavni odbor Zveze društev za telesno vzgojo za Julijsko krajino, 1945 - 1947 Glavni odbor Zveze društev za telesno vzgojo za Svobodno tržaško ozemlje, 1947 1954 Zveza društev za telesno vzgojo je združevala športna društva, na območju Julijske krajine in kasneje Svobodnega tržaškega ozemlja, katerih člani so bili opredeljeni tudi politično. Njihovi člani so sprejemali program priključitve Julijske krajine k Jugoslaviji in obenem predstavljali tiste socialne skupine, ki so podpirale t.i. ljudsko oblast. Tako je bila, čeprav ustanovljena za drugo področje, tudi politična organizacija. Delovala je do leta 1954. Glej AS 1569, zap. št. 834. sestavi odborov in seznami članstva/ programi dela/ pravila društev/ zapisniki sej glavnega odbora, podrejenih odborov in društev/ poročila o delu glavnega odbora, odborov in društev/ korespondenca/ finančno gradivo/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 1044 AS 637 GORENJSKA SOKOLSKA ŽUPA V KRANJU, 1914 - 1919 0.1 t. m./ 1 f. Gorenjska sokolska župa v Kranju, 1909 - 1941 Župa je bila ustanovljena z namenom krepiti telovadbo in podpirati v župi združena društva. Prirejala je sestanke, zlete, javne telovadne nastope, tekmovanja, razprave in skrbela za negovanje telesnih vaj. Sestavljena je bila iz sokolskih društev na Gorenjskem in Koroškem. Prvi člani župe so bila Telovadna društva Sokol na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Borovljah, na Javorniku, na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, Tržiču in Železnikih. spisi 1919/ korespondenca 1914-1919/ 61 ______________________________________________________________________ 1045 AS 643 GRAFIČNI ŠAHOVSKI KROŽEK V LJUBLJANI, 1937 - 1955 1 k. Grafični šahovski krožek v Ljubljani, 1937 - ? Grafični šahovski krožek (njegov predhodnik Šahovski klub, osnovan leta 1925, je po nekaj letih prenehal delovati) je bil ustanovljen oktobra 1937. - Štrekelj A., Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji, Črtice iz njene zgodovine (1867 - 1938), Ljubljana 1939 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 17. 2. 1969. sejni zapisniki 1937-1955/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 1046 AS 645 GRAFIČNI ŠAHOVSKI KROŽEK, OMLADINSKI PODODSEK MARIBOR, 1938 - 1940 1 k. Grafični šahovski krožek, omladinski pododsek Maribor, 1938 - ? Mladinski odsek Grafičnega šahovskega krožka je bil ustanovljen na skupnem sestanku vajencev grafičnih podjetij novembra 1937. Odsek se ni ukvarjal le s šahom, ampak je organiziral tudi predavanja, izlete, strokovne ekskurzije in razne družabne prireditve. V Mariboru je deloval Mladinski pododsek tega krožka. - Štrekelj A., Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji, Črtice iz njene zgodovine (1867 - 1938), Ljubljana 1939 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 17. 2. 1969. sejni zapisniki 1938-1940/ prevzemni seznam 1969/ 62 ______________________________________________________________________ 1047 AS 642 KOLO JAHAČEV IN VOZAČEV V LJUBLJANI, 1928 - 1939 1 m. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani, 1926 - 1941 Društvo si je prizadevalo razvijati domače konjarstvo, vse športe jahanja in vožnje. Prirejalo je konjske razstave, javne nagradne dirke konj vzrejenih v Sloveniji, ustanovilo je jahalno šolo za člane, podpiralo konjerejo v zasebnih kobilarnah, nabavljalo žrebce in jih dajalo članom na razpolago. Izdajalo je strokovni list o konjereji, vožnji in konjskih športih nasploh. Društvo je vodil občni zbor in upravni odbor, ki so ga sestavljali predsednik, 2 podpredsednika in 18 članov. fotografije dirk/ sporedi konjskih dirk/ organizacija jahalnih prireditev/ računi/ koledarji kasaških dirk za Jugoslavijo/ ______________________________________________________________________ 1048 AS 641 LJUBLJANSKI SOKOL, 1863 - 1941 7.0 t. m./ 65 f., 1 k. Južni Sokol, 1863 - 1867 Ljubljanski Sokol, 1868 - 1941 Telovadno društvo Južni Sokol je bilo ustanovljeno leta 1863 v Ljubljani. Prirejalo je telovadne in zabavne večere, veselice, gledališke predstave, pevske večere. Društvo je ustanovilo tudi svojo telovadno šolo. Leta 1867 je bilo društvo razpuščeno, a že 1868 je bilo ustanovljeno društvo Ljubljanski Sokol, ki je nadaljevalo delo Južnega Sokola ter se začelo bolj sistematično ukvarjati s telovadbo. Izdali so 10 številk revije Južni Sokol. Pod vplivom društva so se začele ustanavljati podružnice na Kranjskem in drugod v slovenskih deželah. Konec 19. stol. se je pod močnim vplivom predsednika dr. Viktorja Murnika v društvu začelo prerodno gibanje. Od takrat je bil Sokol narodnobuditeljsko, čitalniško društvo, ki je postalo pravo telovadno društvo. Začeli so z izvajanjem redne vadbe, ustanovili so vaditeljski zbor, v telovadbo so vključili tudi ženske in podmladek. Ljubljanski Sokol je leta 1905 postal član Slovenske sokolske zveze, ki je bila 1909 razdeljena na 8 žup. Ljubljana je dobila 2 župi: Ljubljana Narodni dom (matično društvo) in Ljubljana I s sedežem na Taboru. V letih 1904 - 1919 je izhajal mesečnik Slovenski Sokol, 1919 je bilo društvo včlanjeno v Savez Sokola Kraljevine SHS. Društvo je razvijalo vaje na orodju, telovadni mnogoboj ipd., prirejalo je javne telovadne nastope, zlete, uvajalo tekmovalno telovadbo in organiziralo tekmovanja na amaterski ravni. - Stepišnik D., Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljubljana 1968 Gradivo je leta 1985 izročila Zveza za telesno kulturo Slovenije. 63 Del gradiva hrani ZAL. poziv k ustanovitvi društva 1862/ pravila 1863/ osnutek pravil 1867/ blagajniške knjige 1863/ tabor v Žalcu 1868, v Vižmarjih 1869/ spominski spis ob 25-letnici 1888/ darovalci sokolskega sklada 1888-1995/ otvoritev Narodnega doma 1893/ zapisniki odborovih sej 1918-1920/ življenjepis dr. V. Murnika/ fotografije: člani, telovadci, odborniki, zasluži člani, otvoritve, 1. ženski telovadni odsek Ljubljanskega sokola 1898, fotografije z zletov in izvajanja prostih vaj/ ______________________________________________________________________ 1049 AS 644 ORLICE V MARIBORU, 1919 - 1923 1 k. Orlice v Mariboru, 1919 - 1929 Orlice, telovadni krožek katoliške telovadne organizacije Orel v Mariboru, je bil ustanovljen 6. 4. 1919. V svoji dejavnosti so bile Orlice samostojne. Prireditve, javni nastopi, predavanja in igre so bile tudi skupne z Orli. Telovadba se je odvijala dvakrat tedensko. Krožek je vodil odbor, sestavljen iz predsednice, podpredsednice, tajnice, blagajničarke, gospodinje in dveh odbornic. Ob ustanovitvi je krožek štel 48 članic. Gradivo je 13. 2. 1957 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. tajniška knjiga/ ______________________________________________________________________ 1050 AS 646 SOKOLSKO DRUŠTVO V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO, 1918 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Sokolsko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano, 1908 - 1941 Ustanovljeno je bilo leta 1908. Gojilo je društveno in javno telovadbo, poučevalo mladino v telovadbi, prirejalo zlete, zabave, predavanja, izdajalo knjige in druge publikacije o telovadbi ter ustanavljalo podružnice. Znotraj društev so delovali odseki kot npr. vzgojiteljski zbor, izobraževalni, zabavni, kolesarski, pevski in drugi odseki. Društvo je bilo član Slovenske sokolske zveze. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. tajniška knjiga 1920-1921, 1922-1939/ zapisniki odborovih sej 1918-1919, 1930-1931/ mesečna poročila 1928, 1932/ seznami članov/ statistična poročila o delovanju 1923-1926/ dopisi 1939/ 64 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1051 AS 1913 ŠPORTNI KLUB PLANINA, 1935 - 1943 0.1 t. m./ 2 f. Športni klub Planina, 1935 - 1945 Športni klub Planina je bil ustanovljen 1935 v Ljubljani. V njem se je zbirala katoliška mladina. Leta 1970 je Republiški sekretariat za notranje zadeve izročil gradivo Arhivu IZDG. Novembra 1992 je prešlo v AS. dopisi 1935-1943/ pristopnice k članstvu 1937-1943/ seznami članov in podpornih članov lahkoatletske sekcije/ sejni zapisniki Lahkoatletske podzveze v Ljubljani 1938, 1940, Slovenske atletske zveze 1940, Jugoslovanske lahkoatletske Zveze v Zagrebu 1936, 1938/ arhivski popis/ 65 IE Družbene organizacije ______________________________________________________________________ 1052 AS 1176 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 1927 - 1982 27.0 t. m./ 300 f. Planinska zveza Slovenije, 1948 Planinska zveza Slovenije, zveza planinskih, alpinističnih in plezalnih društev in klubov v Sloveniji, je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1948, kot naslednica Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega leta 1893. Usmerja, uskljajuje in pospešuje planinsko, alpinistično in plezalno dejavnost. Vodijo jo predsedstvo, glavni, upravni, izvršni, nadzorni ter organizacijski odbor. Delovanje poteka preko komisij: organizacijske, mladinske, za gorsko reševalno službo, za vzgojo in izobraževanje, za odprave v tuja gorstva ipd. Izdaja Planinski vestnik, vodnike, karte ter vzgojno in strokovno literaturo. V PZS je bilo leta 1994 včlanjenih 191 planinskih društev in klubov, ki so skrbeli za 166 planinskih domov, koč in bivakov ter načrtno vzdrževali okrog 7.000 km planinskih poti. - ES 8, Ljubljana 1994, str. 383 Gradivo je 24. 5. 1985 AS izročila Planinska zveza Slovenije. Gradivo, ki je nastalo z delovanjem Slovenskega planinskega društva je bilo uničeno v požaru leta 1957, Del gradiva hrani Mestni muzej Ljubljana. Planinski vestnik 1927-1982/ predsednik PZS/ predsedstvo/ zapisniki skupščinskih sej/ zapisniki sej upravnega odbora/ zapisniki sej glavnega odbora/ zapisniki sej izvršnega odbora/ meddruštveni odbori/ gospodarski odsek/ zaposlitve/ organizacija 1968-1980/ delo komisij (mladinske, za gorsko reševalno službo, za stike s tujino, za alpinizem, za odprave v tuja gorstva, disciplinske, propagandne) 1955-1980/ gradivo o delu posameznih planinskih društev, članov PZS/ ______________________________________________________________________ 1053 AS 488 RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE, 1952 - 1991 3.8 t. m./ 33 š. Ribiška zveza Slovenije, 1954 Ribiška zveza Slovenije je organizacija rajonskih zvez ribiških družin, ustanovljena leta 1954, z namenom skrbeti za razvoj in napredek sladkovodnega ribištva v Sloveniji ter pospeševati razvoj ribiškega športa, turizma in rekreacije. Zveza skrbi za strokovno pomoč pri vzreji in vlaganju rib, vsklajuje ribolovne režime, organizira skupne akcije ribiških družin, upravlja ribiški sklad, organizira izpite za ribogojno osebje in ribiške čuvaje, sodeluje pri izdelavi in vodenju ribiškega katastra, vodi statistično službo in izdaja strokovno glasilo Ribič. Ima stalne in občasne komisije: komisijo za gojitev rib, 66 organizacijsko komisijo, komisijo za pravna in odškodninska vprašanja, tekmovalno komisijo, komisijo za delo z mladino idr. Gradivo je izročil ustvarjalec 5. 7. 1994. gradivo skupščin RZS 1956-1968/ gradivo odborov 1968-1973/ zapisniki sej sekretariata, komisij, zbora delegatov 1973-1977/ gradivo skupščin RZS 1978-1989/ gradivo predsedstva RZS 1978-1990/ gradivo IO RZS 1977-1981/ komisija za varstvo voda in okolja 1970-1989/ tekmovalna komisija 1969-1991/ komisija za muzejsko dejavnost/ izpitna komisija 1978-1990/ muharska sekcija/ komisija za delo in mladino 1977-1991/ organizacijsko-kadrovska komisija 1978-1988/ glasila ribiških družin/ - Zavod za ribištvo: pravila/ statuti/ statistična poročila 1956-1977/ prevzemni seznam 1994/ delovodnik RZS 1981-1986/ ______________________________________________________________________ 1054 AS 1174 ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE, 1948 - 1977 4.4 t. m./ 33 š., 6 f. Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije, 1948 - 1976 Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, 1976 Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je društvo za širjenje in razvijanje tehničnih znanj in veščin. Razvilo se je iz republiške komisije Tehnika in šport, ustanovljene 1946. Leta 1948 se je preimenovala v Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije, 1976 pa ZOTKS. Namen društva je pospeševanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti pri mladini, razvijanje tehničnega napredka proizvodnje in izdajanje občasnih publikacij oziroma priročnikov, namenjenih tehničnemu izobraževanju mladih. Organi društva so: svet za tehnično vzgojo mladine, koordinacijski odbor Gibanje znanost mladini, kmetijsko-tehnična komisija, koordinacijski odbor šolskih zadrug in drugi. ZOTKS v svojo organizacijo vključuje Avto-moto zvezo Slovenije, Zvezo letalskih organizacij Slovenije, Zvezo radioamaterjev Slovenije, Brodarsko zvezo Slovenije, Foto-kino zvezo Slovenije, Zvezo društev ljudske tehnike Slovenije, Zvezo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije, Jamarsko zvezo Slovenije, Zvezo astronavtičnih in raketnih organizacij Slovenije, Slovensko potapljaško zvezo in Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Gradivo je 26. 7. 1984 in 24. 12. 1986 izročila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. dopisi/ statistična poročila/ zapisniki sej predsedstva in sekretariata Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije 1948-1959/ statut LTS 1955/ III. kongres Ljudske tehnike Slovenije 1959/ svet za tehnično vzgojo mladine 1959-1968/ kmetijsko-tehnična komisija 1959-1968/ plenum GOLTS 1961/ bilteni/ poročila/ IV. kongres LTS 1963/ ustanovitev založniškega zavoda Življenje in tehnika 1963/ zapisniki in programi dela Glavnega 67 odbora LTS 1968-1970/ okrajni odbori LT v Celju, Murski Soboti, Kopru, Ljubljani, Novi Gorici, Kranju, Mariboru, Posavju, na Koroškem, v Zasavju, Novem mestu, na Notranjskem 1948-1960/ prevzemni seznam 1984, 1986/ IF Politična društva ______________________________________________________________________ 1055 AS 1507 AKADEMSKO DRUŠTVO TRIGLAV, 1910 - 1941 0.1 t. m./ 1 š. Akademsko društvo Triglav, 1875 - 1941 Akademsko društvo Triglav je bilo ustanovljeno leta 1875 v Gradcu. Njegov namen je bil, da vzbudi v slovenskih akademskih vrstah oziroma v mladini narodno zavest in jo preko svojega članstva prenese na široke narodne plasti. Glavne točke delovanja so bile: organiziranje izletov v domače kraje, narodno obrambno delo, petje in predavanja ter debatni večeri o socialnih in ekonomskih problemih. Med prvo svetovno vojno je delo precej zamrlo. Februarja leta 1920 je bil sedež društva prenešen v Zagreb, 7. 5. 1922 pa je bila ustanovljena tudi podružnica v Ljubljani. Društvo je bilo aktivno v študentskem življenju, močna socialna orientacija članstva je sčasoma povzročila prehajanje triglavanov na marksistično svetovnonazorsko stališče. Marca 1934 je bil z dekretom banske uprave Dravske banovine ljubljanski Triglav razpuščen. - Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana 1969 spominska knjiga 1910-1938: slike, časopisna poročila, letna poročila o delu, vabila, letaki itd./ prepis zapisnika 17. občnega zbora 1938/ brošura Beseda o našem delu 1933/ dopisi/ ______________________________________________________________________ 1056 AS 624 JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO DANICA, 1894 - 1934 0.2 t. m./ 1 f., 9 k. Jugoslovansko katoliško akademsko društvo Danica, 1894 - 1941 Ustanovili so ga slovenski študenti na Dunaju leta 1894 na podlagi priporočila 1. katoliškega shoda v Ljubljani. Leta 1919 so sedež društva preselili v Ljubljano. Bilo je številčno najmočnejše katoliško študentsko društvo, na začetku tridesetih let je imelo okrog 100 članov. Znotraj društva so se za oblast borili krščanski socialisti in katoliški totalitaristi (desničarsko usmerjeni študentje). Društvo je bilo med organizatorji odmevnih predavanj bohinjskega tedna. Demokratično razpoloženi daničarji so leta 1938 pre68 stopili v društvo Zarja (AS 1671, zap. št. 1478 in AS 145, zap. št. 1030). Društvo je poslej ostalo v rokah izrazito desno usmerjene katoliške študentovske skupine. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 172 Gradivo je AS leta 1952 izročila Študentska zveza. zapisniki odborovih sej 1894-1902/ zapisniki diskusijskih večerov 1906-1913/ dopisne knjige 1901-1902, 1906-1908, 1913-1915, 1933-1934/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1057 AS 1544 MLADA SOČA, DRUŠTVO MLADIH PRIMORSKIH EMIGRANTOV, 1931 - 1950 0.1 t. m./ 1 š. Mlada Soča, društvo mladih primorskih emigrantov, 1931 - ? Mnogi primorski Slovenci so se pred aretacijami in konfinacijami, ki so jih izvajale italijanske oblasti, zlasti v času fašizma, pa tudi zaradi gospodarske krize, umaknili in emigrirali v matično domovino (ocene se gibljejo med 70 in 80 tisoč). V Jugoslaviji so ustanovili več organizacij. Tako so v povezavi z društvom Soča mladi primorski emigranti ustanovili Mlado Sočo, ki je delovala samostojno. Spomenico ob njeni ustanovitvi je skupaj z Maksom Valičem pripravil Srečko Vilhar. V okviru društva so organizirali tudi ilegalne trojke in izvajali propagandne in sabotažnime akcije v Italiji. O prenehanju delovanja društva ni podatkov. Gradivo je skril na Dobrovi pri Ljubljani član Mlade Soče Maks Valič, ki je padel kot borec prve prekomorske brigade leta 1945 v Srbiji. Slučajno ga je našel pri podiranju drevja v gozdu Franc Tomažič iz Brda pri Ljubljani in ga predal Zgodovinskemu arhivu CK ZKS 29. 11. 1959. O tem, kdaj je bilo gradivu priložen elaborat Srečka Vilharja, ni podatkov. koncept spomenice Mlade Soče 1931/ dve pismi neznanih avtorjev 1931/ opis delovanja primorske emigracije v Ljubljani, ustanovitve društva Mlada Soča in delovanja Maksa Valiča (avtor Srečko Vilhar 1950)/ arhivski popis/ 69 ______________________________________________________________________ 1058 AS 1289 ODBOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - BAVČARJEV ODBOR, 1988 - 1989 2.2 t. m./ 19 š. Odbor za varstvo človekovih pravic - Bavčarjev odbor, 1988 - 1990 Odbor je bil ustanovljen kot civilnodružbena organizacija za varstvo pravic obtožencev v procesu proti četverici 1988 v Ljubljani 3. 6. 1988, nekaj dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Boštnerja zaradi posredovanja strogo zaupnega vojaškega dokumenta in domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Med sojenjem pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je zahteval, da se obtoženim (J. Janša, I. Boštner, D. Tasić, F. Zavrl) omogoči obramba s prostosti, s civilnim zagovornikom, da proces poteka v slovenščini in javno. V približno dveh letih delovanja je objavil več kot 100 sporočil za javnost, organiziral demonstracije med sodnim procesom in več množičnih zborovanj. Dejavnost odbora je vodil 34-članski kolegij, v odbor se je vključilo več kot 100.000 individualnih in več kot 100 kolektivnih članov. Po volitvah 1990 je prenehal delovati. - ES 8, Ljubljana 1994, str. 83 Gradivo je 10. 7. 1991 AS izročila Slovenska demokratska stranka Ljubljana. Nekaj dokumentov je arhivu 22. 2. 1996 podaril Marjan Kranjc iz Ljubljane. članki iz tujine o delu odbora/ gradivo Amnesty International/ ustanovni dokumenti/ kolegij odbora/ skupščinska razprava o procesu proti četverici/ pristopne izjave k odboru 1988-1989/ pisma odbora 1989/ pisma odboru 1988-1989/ sodbe/ pritožbe/ voščilnice/ fotografije/ tiskovine/ 3 dokumenti iz procesa proti Janši, Borštnerju, Tasiću in Zavrlu 1988/ arhivski popis 1991/ prevzemni seznam 1996/ ______________________________________________________________________ 1059 AS 1506 SLOVENSKI KLUB NA UNIVERZI V LJUBLJANI, 1936 - 1941 1 m. Slovenski klub na Univerzi v Ljubljani, 1936 - 1941 Novembra leta 1936 je del akademske levičarsko usmerjene mladine ustanovil Slovenski klub z namenom, da bi obravnavali in študirali slovenske probleme. Leta 1938 je klub organiziral delovni tabor v Št. Danielu nad Prevaljami, na katerem so študentje preučevali razmere med prebivalstvom, da bi pokazali kako težko živijo ljudje. Izdajali so glasilo "1551", ob prvi obletnici obstoja kluba pa so izdali brošuro Naši pogledi. Slovenski klub je bila legalna organizacija študentovske levice. V njem je delovalo tudi 70 precej komunistov. Septembra leta 1940 je univerzitetni svet zagrozil organom kluba, da bo društvo razpustil, če ne bodo prenehali s komunistično propagando, ki je bila prepovedana, in izključili z univerze vse vidne komuniste. Temu se je vodstvo kluba uprlo. Leta 1941 so bili člani kluba med soorganizatorji demonstracij proti trojnemu paktu. Aprila 1941 je velik del članov kluba šel med prostovoljce, ki jih je organizirala KPS. Maja 1941 sta Slovenski klub in Zarja (AS 1672, zap. št. 1060) organizirala skupni odbor OF na univerzi. V njem sta bila po dva predstavnika vsakega kluba. Po nalogu KPS so študentje, ki so bili člani Slovenskega kluba, organizirali po posameznih fakultetah skupine, ki so postale revolucionarno jedro univerze. Mnogo od njih jih je potem odšlo tudi v partizane. - Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana 1969 letak 1936/ seznam članov/ pristopnice 1936-1940/ pole s podpisi/ dopisi 1937-1940/ zapisniki sej 1940-1941/ izrezki iz časopisov/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1060 AS 1672 SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO ZARJA, 1867 - 1941 1.2 t. m./ 12 š. Slovensko katoliško akademsko društvo Zarja, 1902 - 1941 Glej tudi AS 145, zap. št. 1030. Društvo so ustanovili krščansko-socialno usmerjeni slovenski študenti v Gradcu leta 1902, leta 1919 pa je bil sedež društva prenešen v Ljubljano. Delovalo je do leta 1941. Gradivo je prevzel IZDG leta 1959 od Zgodovinskega arhiva CK ZKS v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. zapisniki sestankov in občnih odborov/ poročila/ prejeti in poslani dopisi/ pisma/ prijavnice/ blagajna/ Dijaško podporno društvo v Ljubljani: prošnje za podpore/ razni tiski/ dopisne knjige/ arhivski popis 1997, 1998/ 71 IG Ostala društva ______________________________________________________________________ 1061 AS 658 GASILSKA ČETA NA VRHNIKI, 1935 - 1935 1 ks. Gasilska četa na Vrhniki zapisnik seje 1935/ arhivski popis/ 72 J VERSTVO JA Rimskokatoliška cerkev JAC Škofije ______________________________________________________________________ 1062 AS 685 ŠKOFIJA KRKA, 1798 - 1807 1 m. Škofija Krka, 1072 Škofijo Krka, prvo stalno škofijo na Koroškem, je ustanovil leta 1072 salzburški nadškof Gerhard. Krški škofje so bili nekakšni generalni vikarji salzburškega metropolita. Nova škofija je prejela 8 župnij, ki jih je Ema Krška podarila ukinjenemu samostanu benediktink v Krki (Gurk). Leta 1505 je bila krški škofiji inkorporirana mariborska župnija. S preureditvijo mej škofij leta 1785 so sedež škofije preselili v Celovec, meja škofije se je z izjemo velikovškega okraja pokrivala z deželnimi mejami, izgubila je mariborsko okrožje. Leta 1859 je lavantinska škofija odstopila krški škofiji velikovško okrožje (6 dekanij). V času francoske okupacije je škofija izgubila Trbiž s Kanalsko dolino (Videmska škofija). Leta 1801 so v Celovcu odprli bogoslovno šolo, ki je od 1811 postala skupno bogoslovno učilišče za krško in lavantinsko škofijo. - Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, str. 63 - 64 in 162 - 164 izkaz glede škofijskega gozda 1807/ izkaz o škofovskih gozdovih pri gospostvih Grades, Stasburg in Albek/ korespondenca 1798, 1807/ ______________________________________________________________________ 1063 AS 1157 ZBIRKA SPISOV CERKVENO-ŠOLSKIH NADZORSTEV MARIBORSKE ŠKOFIJE, 1804 - 1869 1.2 t. m./ 8 f., 1 k. V Avstriji so cerkveno-šolska nadzorstva oblikovali kmalu po francoski revoluciji, leta 1804 z novim šolskim zakonom, prejšnje funkcije posvetnih nadzorstev pa odpravili. Bila so trostopenjska. Krajevni duhovnik je imel neposredno nadzorstvo nad šolo. Nadziral je vsebino in metodo pouka, svoja opažanja pa posredoval distriktnemu, dekanijskemu šolskemu nadzorniku. V obsegu škofije je bil škofijski šolski nadzornik, ki se je naslanjal na dekanijske, o vsem pa poročal deželni oblasti, ki je s svojimi pripombami vse skupaj posredovala študijski dvorni komisiji. Z zakonom z dne 25. 5. 1868 je država nadzorsvo nad šolami ponovno prevzela v svoje roke. Zbirko je izročil leta 1979 Štajerski deželni arhiv v Gradcu na osnovi Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Avstrijo iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Avstrijo iz leta 1958. 73 Spisi, ki zadevajo posamezne šole so združeni v dosjeje, ti pa so razvrščeni po abecednem vrstnem redu. korespondenca krajevnih župnikov in posvetne oblasti naslovljena na knezoškofijski konzistorij, na knezoškofijska šolska nadzorstva oziroma nadnadzorstva glede organizacije in sprotnih problemov posameznih šol na Štajerskem 1804-1869/ arhivski popis 1979/ prevzemni seznam št. 24, 3. predaja/ JAI Samostani ______________________________________________________________________ 1064 AS 715 FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN V LJUBLJANI, 1742 - 1791 1 m. Frančiškanski samostan v Ljubljani, 1491 - ? S soglasjem ljubljanskega škofa Krištofa Rauberja so frančiškani observanti 3. 9. 1491 prevzeli dotedanji minoritski samostan pri cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Prevzem je 1494 in 1514 potrdil tudi papež. V 16. stol. je samostan tako obubožal, da mu je nadvojvoda Karel odobril letno podporo v višini 50 goldinarjev, cesar Maksimilijan pa 1594 predal samostan jezuitom. Kmalu je spet vrnjen frančiškanom. V 17. stol. je samostan postal center kranjske frančiškanske (observantske) province, 1658 je bil v Ljubljani ustanovljen tako imenovani Studium generale za celo provinco. - Milkowicz W., Die Klöster in Krain, Dunaj 1889, str. 165 - 167 inventar dragocenosti 1791/ obračun o vzdrževanju 1742/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1065 AS 712 SAMOSTAN KLARIS V LJUBLJANI, 1632 - 1782 1 m. Samostan klaris v Ljubljani, 1656 - 1782 Samostan so ustanovili v času ljubljanskega škofa Otona Buchheima 1641 - 1964. Michael Friedrich Heller, doktor prava iz Ljubljane, je 1648 zapustil 60.000 goldinarjev z namenom, da se ustanovi samostan. Redovnice so v Ljubljano prišle iz Škofje Loke. Samostan je 1782 ukinil Jožef II. - Milkowicz W., Die Klöster in Krain, Dunaj 1889, str. 175 - 176 74 prepis testamenta 1632/ inštrukcija ljubljanskega župana, sodnika in mestnega sveta glede klarisinj 1657/ seznam redovnic/ inventar samostanskega premoženja ob ukinitvi 1782/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1066 AS 714 SAMOSTAN USMILJENIH BRATOV V LJUBLJANI, 1787 - 1811 1 m. Samostan usmiljenih bratov v Ljubljani, 1783 - 1811 Red usmiljenih bratov je ustanovil sv. Janez od Boga v začetku 16. stol. Menihi so se posvečali karitativnemu delu, posebej negi bolnikov, zato jih je podpiral tudi Jožef II. V Ljubljano so se naselili 1783 in dobili hišo bosonogih avguštincev. Usmiljene brate so iz Ljubljane pregnali v času francoske okupacije leta 1811. - Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, str. 117, 157 in 175 inventar oprave bosonogih avguštincev izročene usmiljenim bratom 1787/ rezultat razpusta samostana usmiljenih bratov pri Sv. Križu v Ljubljani 1811/ arhivski popis/ JAJ Verske bratovščine ______________________________________________________________________ 1067 AS 711 BRATOVŠČINA SV. REŠNJEGA TELESA V KRANJU, 1505 - 1786 0.3 t. m./ 2 š. Bratovščina sv. Rešnjega telesa v Kranju, 15. stol. - 1783 Bratovščine so bile združbe vernikov, ki so hotele doseči krščansko popolnost s pogosto udeležbo pri bogoslužju, s karitativno dejavnostjo ter z deli ljubezni do sočloveka. Bile so laično gibanje, katerega začetki segajo v 13. stol. Ustanavljali so jih visoki cerkveni dostojanstveniki, različni redovi idr. Cerkveno vodstvo je potrjevalo pravila bratovščin, vodja je bil voljeni prošt, za gospodarske zadeve je skrbel dekan. Sedež je bil pri določenem oltarju. Po letu 1250 se je močno razmahnilo čaščenje Rešnjega telesa in v ta namen so bile ustanovljene številne bratovščine, ki so javno častile Rešnje telo in prirejale telovske procesije. Pomembno vlogo v ohranjanju in poživljanju vernosti so bratovščine imele v 15. in 16. stol. (ljubljanski škof Hren je posebej podpiral delovanje bra- 75 tovščin sv. Rešnjega telesa in razne Marijine bratovščine). Bratovščine je ukinil 1783 Jožef II., na novo so zaživele šele sredi 19. stoletja. - Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, str. 86 - 87 in 136 normalije/ dominicalia: kupoprodajne pogodbe, zapuščine, gospodarski opis imenja, davčne pobotnice 1505-1776, obračuni in izdatki plačanih davkov 1630-1786, računi, potrdila o plačanih davkih/ rusticalia: pogodbe, ženitna pisma, intabulacija, pregled imenja, seznami podložniških služnosti in dajatev, urbarialni izkazi podložnikov/ sodni procesi/ korespondenca/ arhivski popis/ 76 K ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA - SPLOŠNI ORIS Zemljiško gospostvo je osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota, v kateri se v fevdalni družbi pojavlja razmerje med fevdalci in neposrednimi proizvajalci. Glede na prevladujočo obliko lastnine zemljiška gospostva delimo na t.i. ogradna (ta so imela v lasti samo svet, ki je neposredno prihajal v poštev pri agrarnem gospodarjenju, torej stavbišča, obdelovali svet in najnujneje potrebni neobdelani svet) in teritorialna (ta so imela poleg ogradne lastnine v lasti tudi velike komplekse neobdelanega sveta, gozdov in pašnikov s pripadajočim vodovjem, skratka teritorialno lastnino). Glede na osebni položaj in pravne lastnosti lastnika se zemljiška gospostva delijo na svetna in cerkvena. V svetna zemljiška gospostva štejemo tista, ki so bila v rokah raznega svetnega plemstva ter (od 13. stoletja dalje) drugih fizičnih (meščanov, svobodnih kmetov) ali pravnih oseb (raznih svetnih korporacij). Cerkvena gospostva so imeli v lasti razni cerkveni dostojanstveniki, škofije, samostani (razen ubožnih redov) in druge cerkvene institucije. Osnovni načini obratovanja zemljiških gospostev se delijo na dve glavni obliki: a) lastni obrat - dvor (ali dominikalna ozemlja), b) kmečki obrat ali odmerjeni kos zemlje oziroma kmetija, ki jo posamezni kmet obdeluje in uživa v okviru zemljiškega gospostva (rustikalna zemlja); kmet ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: dolžan je dajati del pridelkov od svoje kmetije in s tlako obdelovati gospodov pridvorni obrat. Zaradi pomembne družbene vloge zemljiške lastnine v dobi fevdalizma so na zemljiška gospostva prešli tudi deli oblasti, ki se sicer šteje kot javna (t.i. patrimonialna oblast). Že od 14. stoletja so na osnovi privilegijev zemljiški gospodje izvajali nižje sodstvo nad svojimi kmeti; višje sodstvo je okrog leta 1200 prešlo od krajišnika na teritorialna zemljiška gospostva, ki so tako postala sodni teritoriji kot deželska sodišča (iudicium provinciale, Landgericht). Sodnik je bil gospodov namestnik pri izvrševanju sodstva. Po ustanovitvi župnij se je lastništvo zemljiškega gospoda nad cerkvami znotraj gospostva spremenilo v patronat, ki je vseboval določene pravice in dolžnosti. Poleg patronata so zemljiška gospostva izvajala tudi t.i. odvetništvo nad posestvi cerkva ali samostanov. Odvetnik (posvetni fevdalec) je na cerkvenih imunitetah izvajal sodne posle in vse osebe, podrejene imuniteti, zastopal proti tretjim. Odvetniške pravice so veljale za sestavni del posameznega svetnega gospostva. Z jožefinskimi upravnimi reformami so nekatera gospostva postala sedež nabornookrajnih komisariatov: poleg novačenja so opravljali tudi upravne posle kot so skrb za statistiko, gradnjo cest, policijo, izdelavo katastra. V času Ilirskih provinc so nekateri zemljiški gospodje opravljali funkcije merov. Po uvedbi krajevnih sodišč v drugi polovici 18. stoletja so nekatera gospostva vzdrževala krajevna sodišča in so poslej veljala za delegirana gospostva. Francozi so v Ilirskih provincah odpravili patrimonialno sodstvo in vsakršno oblast zemljiških gospostev v davčnih zadevah. Namesto patrimonialnega je vpeljano državno sodstvo po sodnih okrajih. Po avstrijskih restavraciji leta 1814 so bila nekatera gospostva (delegirana ali okrajna gosposka) spet opravljala oblastne 77 funkcije: izvrševala so upravne in davčne zadeve, civilno sodstvo in sodstvo o prestopkih, nabore. Večja teritorialna gospostva so se delila na urade, gospodarski upravni organi gospostva pa so bili majer in villicus, pozneje upravitelj, kaščar, kletar in izterjevalec. S sklepom ustavodajne skupščine z dne 6. septembra 1848 so bila odpravljena podložniška razmerja. S tem so zemljiška gospostva in njihove javnopravne funkcije prenehale obstajati. Natančnejša določila o izvedbi zemljiške obveze je vseboval patent z dne 4. marca 1849. Zemljiška obveza se ni dotaknila zemljišč, ki so jih fevdalci obdelovali v lastni režiji (dominikalna zemlja). Literatura: - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana, 1980, str. 14 - 19; - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev (od naselitve do zloma stare Jugoslavije), Ljubljana 1996, str. 74 - 77, - Vilfan S., Zemljiška gospostva,Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, II. zvezek, Družbena razmerja in gibanja, Ljubljana 1980, str. 78 - 239. 78 KA Zemljiška gospostva ______________________________________________________________________ 1068 AS 716 GOSPOSTVO AJMANOV GRAD, 1770 - 1778 1 k. Gospostvo Ajmanov grad, 17. stol. - 1945 Ajmanov grad je v 17. stol. sezidal Franc Matija pl. Lampfrizhaimb, glavar škofjeloškega gospostva. Tekom stoletij so se zamenjali lastniki: Angerburgi, pl. Widmannsstätteni, Dietrichi; 1918 je postala lastnica Marija Detela, poročena Guzelj. Leta 1789 je gospostvo obsegalo katastrski občini Dorfarje in Pevno. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 66 - 67 Del gradiva hrani ZAL. seznam zakupnikov in v zakup izročenih njiv graščine Ajmanov grad pri Škofji Loki/ ______________________________________________________________________ 1069 AS 717 GOSPOSTVO BEGUNJE, 1733 - 1757 0.1 t. m./ 7 k. Gospostvo Begunje, 1338 - 1765 Okoli 1338 je bil lastnik begunjskega gradu Nikolaj pl. Rain. Njegova hčerka je s porokama grad prenesla na pl. Hannsberge in na Kacijanarje. V posesti Kacijanarjev je ostal do 1763. 1614 se je s cesarjevim dovoljenjem gospostvo preimenovalo v Katzenstein. Leta 1765 je bilo gospostvo, ki je obsegalo katastrsko občino Begunje, v deželni deski pripisano gospostvu Kamen. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 73 - 74 računske knjige - izdatki in dohodki gospostva Begunje/ ______________________________________________________________________ 1070 AS 718 GOSPOSTVO BELA PEČ, 16. stol. - 1762 0.3 t. m./ 2 f., 1 k. Gospostvo Bela Peč, 1431 - 1887 79 Belopeški grad je sezidal grof Friderik Celjski leta 1431. Po izumrtju grofov Celjskih je gospostvo pripadlo Habsburžanom in postalo deželnoknežje komorno posestvo do 1636, ko ga je cesar Friderik II. prodal knezu Eggenbergu. Imetje zadnjega lastnika Teodora Neussa je bilo 1887 prodano na dražbi. Posestvo je kupila firma Göppinger in Co., železarna in jeklarna na Gorenjskem. Leta 1823 je gospostvo obsegalo katastrski občini Kranjska Gora in Rateče. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 76 - 77 gradivo o sporu gospostva Bela Peč in bankalnega urada v Beljaku zaradi mej 1762, komisijski protokoli/ listine/ pravdniški izreki prič v sporu med gospostvoma Finkenstein in Bela Peč/ ______________________________________________________________________ 1071 AS 720 GOSPOSTVO BISTRIŠKI GRAD, 1718 - 1945 0.1 t. m./ 2 f. Gospostvo Bistriški grad, 1256 - 1945 Samostojni urad je izpričan leta 1265, ko ga je kralj Rudolf skupaj z mestom zastavil grofu Majnhardu Goriškemu, od 1286 koroškemu vojvodi. Leta 1313 so ga Goriško-Tirolski odstopili Habsburžanom, ki so 1355 oddali urad, grad in mesto Slovenska Bistrica v zastavo Walseejem, od 1368 pa Celjanom. 1456 je posest postala spet deželnoknežja. 1587 je grad in mesto kupil v svobodno in dedno last Hans Vetter. 1717 so Slovensko Bistrico kupili grofje Attemsi in ostali lastniki do konca 2. svetovne vojne. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, V. zv., Ljubljana 1993, str. 115 - 124 Gradivo je 15. 9. 1949 izročila Gozdna uprava Podčetrtek gozdnega gospodarstva Celje. Po prevzemu je bilo gradivo popisano. Večino gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. korespondenca/ pojezda gospostva Bistrica 1719/ računska poročila upravitelja J. Jurija Mechtiga 1718, 1719, 1722/ poročila in priloge upravitelja Mihaela Säringerja 1722/ katastrski izvlečki po občinah 1754/ prepisi pisem Luisa Attemsa 1943-1945/ arhivski popis/ 80 ______________________________________________________________________ 1072 AS 721 GOSPOSTVO BLED, 974 - 1881 25.0 t. m./ 154 f., 79 k. Gospostvo Bled, 1004 - 1871 Gospostvo je 1004 cesar Henrik II. podaril briksenškim škofom. V njihovi lasti je ostalo, s prekinitvijo v letih 1803 - 1838, do 1858, ko so ga prodali Viktorju Ruardu. Od 16. stol. je gospostvo obsegalo ozemlje med Savo Bohinjko in Savo Dolinko do sotočja pri Radovljici, večji del Bohinja in obsežne gozdove na Jelovici, Pokljuki in Mežaklji, na drugi strani Save pa pas ozemlja pod Karavankami od Jesenic navzdol. Leta 1871 je Kranjska industrijska družba kupila gozdove v političnem okraju Radovljica. Preostalo posest, tako imenovano "grajsko gospostvo Bled" je 1882 kupil Adolf Muhr. Naslednji lastnik - Družba za grajsko gospostvo Bled, je gospostvo 1918 prodala Ivanu Kendi. Gospostvo je 1838 obsegalo katastrske občine Bled, Ribno in Želeče. V okviru blejskega zemljiškega gospostva so imele posest in podložnike še nekatere cerkvene inštitucije in fevdalci. Med njimi je bila otoška proštija, prvotno tista tretjina posesti, ki je pripadala kanonikom briksenške škofijske cerkve. Upravno središče proštijskega gospodarstva je bilo na jezerski obali. Drugo tako cerkveno premoženje je bilo v rokah otoške cerkve; z dohodki od te posesti so se vzdrževale otoške cerkvene stavbe in tamkajšnje bogoslužje. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 85 - 87 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 241 - 244 - Reisp B., Blejski grad, Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 122. zv., Ljubljana 1983 Starejše gradivo gospostva Bled je 1886 Deželnemu muzeju izročil Karel Luckman, vodja Kmetijske in industrijske družbe iz Ljubljane. 94 fasciklov gradiva iz let 1804 1886, ki je tudi še po letu 1887 ostalo pri Kranjski industrijski družbi, je leta 1948 AS izročil FZC. Manjši del gradiva je 13. 2. 1957 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Novejše gradivo blejskega gospostva (1804 - 1885) je bilo prvotno urejeno po štirih registraturnih načrtih. Gradivo 1804 - 1849 je bilo urejeno po prvem registraturnem načrtu, gradivo od leta 1850 pa po drugem. Ko je leta 1858 gospostvo kupil Viktor Ruard, je za novejše spise uvedel novo (tretjo) registraturo, registrator Kranjske industrijske družbe pa je 1886 uredil ves preostali arhiv po četrtem načrtu. Ker teh registraturnih planov ni bilo možno rekonstruirati, se je gradivo po prevzemu v AS uredilo po shemi za ureditev graščinskih arhivov, ki upošteva funkcije zemljiških gospostev in deli gradivo na skupine. Fond je popisan v dveh delih. A) 1. DEL: urbarji 1756-1847/ sodni protokoli 1597-1782/ knjige pisem in listin/ normalia 1603-1850: patenti, okrožnice, razglasi/ dominicalia: listine (originali ali kasnejši prepisi) 974-1856, inventarji, personalia 1480-1823, računske knjige, katastrski izvlečki 1769-1824, gozdne zadeve 1559-1858, štetja prebivalcev/ rusticalia: robotni registri in izkazi 1721-1801, urbarji 1721-1801, podložniške listine, davčni registri 1601-1800/ 81 ecclesiastica/ iustitialia 1500-1829: civilni procesi gospostva, procesi med soseskami in podložniki, patrimonialno sodstvo, criminalia/ korespondenca 1532-1843: dopisi uradov, poročila briksenških komisarjev 1532-1622, korespondenca upraviteljev gospostva Bled, splošna korespondenca/ naborno gospostvo 1787-1804/ familiaria/ extranea/ B) 2. DEL: normalia/ personalia 1775-1855/ dominicalia: župani v gospostvu Bled 1835-1846, stare listine in spisi 1421-1798 (prepisi), zakupi dominikalnih zemljišč 1804-1858, zakupi lova, ribolova idr. 1630-1871, upraviteljski urad 1817-1864)/ rusticalia 1669-1852/ iustitialia: okrajno sodišče, patronatske zadeve/ francoska doba/ proštija Otok 1782-1839/ gozdne zadeve 1599-1871/ procesi v zvezi z gozdnimi zadevami 1559-1871/ gozdne zadeve - zemljiška odveza 1749-1881/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1073 AS 722 GOSPOSTVO BLED, PROŠTIJA OTOK, 1515 - 1838 0.5 t. m./ 5 f. Gospostvo Bled, Proštija otok, 1004 - 1871 Glej AS 721, zap. št. 1072. Gradivo je leta 1887 AS izročil Karel Luckman, vodja Kmetijske in industrijske družbe (KID) skupaj z gradivom gospostva Bled. dominicalia: donos proštijske posesti v 18. in 19. stol., protokol o dražbi in licitaciji zakupov, inštrukcije kaplanom, zapuščinski inventarji kaplanov, računi, obračuni dohodkov in izdatkov, računske knjige 1804-1810, 1816, 1818, 1819, 1830, 1848/ rusticalia: urbarji 1716-1740, 1698, 1716-1720, 1721-1725, 1744-1763, štiftregister 1697-1716/ korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1074 AS 723 GOSPOSTVO BOGENŠPERK, 17. stol. - 20. stol. 0.3 t. m./ 3 f. Gospostvo Bogenšperk, 15. stol. - 1945 Čas nastanka gradu je neznan. Prvi znani lastnik, Boltežar Wagen se omenja 1462. Wagni so ostali lastniki do 1630. Za njimi se je zamenjalo nekaj lastnikov. 1672 je gospostvo kupil Janez Vajkard Valvasor, ki ga je že 1692 prodal J. Andreju pl. Gandiniju. Gospostvo je poslej spet večkrat zamenjalo lastnike. 1853 ga je kupil knez Weriand Windischgrätz. V rokah te rodovine je ostal do 2. svetovne vojne, ko so Nemci grad 82 preuredili v utrjeno postojanko. Po koncu vojne je bil oropan, 1966 so ga pričeli obnavljati in preurejati v muzej. Leta 1792 je gospostvo obsegalo katastrsko občino Liberga. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 88 - 89 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 169 - 172 - Otorepec B., Reisp B., Bogenšperk, Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 70. zv., Ljubljana 1976 Gradivo je 8. 3. 1950 in 10. 3. 1951 AS podaril Josip Stare iz Šmartnega pri Litiji. zemljiška knjiga za vinograd Bernardovec 1833/ protokoli listin/ računski izkazi 1814-1841/ del rektificiranega urbarja 1756/ obligacijska pisma/ pobotnice/ civilno sodstvo: spori, dolžna pisma, korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1075 AS 724 GOSPOSTVO BOKALCE, 1688 - 1926 7.5 t. m./ 83 f., 25 k. Gospostvo Bokalce, 12. stol. - 1945 Prvotni lastniki naj bi bili Egkhi. Leta 1580 so ga kupili Diennersbergi, ki so ostali lastniki do 1. pol. 17. stol. Od 1705 do začetka 19. stol. je bilo gospostvo v lasti rodbine Lamberg. Janez Nepomuk grof Lamberg je del gospostva 1809 odprodal Sigmundu pl. Pagliaruzziju. Preostali del gospostva z grajskim poslopjem je dal v zakup, 1817 pa prodal Jožefu Seunigu. Posestvo je bilo zopet združeno leta 1899. Deželna vlada je 1919 proglasila nad gospostvom sekvestracijo, ki je bila preklicana 1924. Leta 1770 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dobrova, Podsmreka in Šujca. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 90 - 92 Večino gradiva je 28. 3. 1933 na podlagi testamenta izročil Eugen Müller - Dithenhoff. 2 fascikla gradiva je 19. 9. 1956 AS izročil Narodni muzej v Ljubljani, 3 listine pa 13. 2. 1957 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Po prevzemu v AS je bilo gradivo urejeno po shemi za ureditev graščinskih arhivov ob upoštevanju prvotne ureditve. normalia 1729-1849: patenti, uredbe, okrožnice/ dominicalia 1633-1913: listine, zemljiškoknjižni spisi, zapuščinski spis, fidejkomisni spisi, pupilarne zadeve, katastrski izvlečki, zemljiška odveza, računi/ rusticalia 1693-1848: urbarji in urbarialni izkazi, desetinski izkazi, listine/ ecclesiastica 1707-1710: beneficij sv. Florijana v Ljubljani/ iustitialia 1639-1907: civilni procesi, patrimonialno sodstvo/ criminalia/ korespondenca 1737-1926/ familiaria: Stroblhof 1689, Lamberg 1737, Seunig 1827-1905/ posebno udejstvovanje: Jožef Kalasanc Seunig 1825-1850, Evgen Müller 1912/ merija Bokalce 1810-1814/ extranea/ arhivski popis 1964/ 83 ______________________________________________________________________ 1076 AS 725 GOSPOSTVO BOŠTANJ, 1505 - 1833 2.5 t. m./ 16 f. Gospostvo Boštanj, 1468 - 1945 Gospostvo Senožeče Ursini-Blagay, rodbina Neuhaus, rodbina Prvotni sedež gospostva je bil grad Zagradec ali Burgstall. V virih se omenja 1468. Grad Boštanj (Weissenstein) je po dovoljenju deželnega kneza 1549 sezidal Jakob pl. Lamberg. V posesti Lambergov je gospostvo ostalo do 1652, ko ga je kupil Eberhard Leopold Ursini grof Blagaj. Last grofov Blagaj je ostalo do začetka tega stoletja, ko je rod izumrl. Po smrti Matilde grofice Blagaj 1901 je pripadlo njeni nečakinji Tereziji baronici Lauer, ponovno poročeni Lazzarini. Leta 1755 je obsegalo katastrski občini Lanišče in Slivnica. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 96 - 98 Gradivo graščine Boštanj je leta 1899 izročila Deželnemu muzeju v Ljubljani grofica Matilda Blagaj iz Boštanja. Listine so bile uvrščene v zbirko listin, del gradiva pa je bil na željo barona Lazzarinija iz Boštanja vrnjen. Spisi, ki so ostali v muzeju, so leta 1945 prešli v last Državnega arhiva LRS. Omenjeni spisi izvirajo predvsem iz zapuščine Janeza Nepomuka Ursinija Blagaja. Leta 1913 je del gradiva izročil baron Lazzarini iz Boštanja. 13. 2. 1957 je 1 knjigo izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Po prevzemu v AS je bil fond urejen po shemi za ureditev graščinskih arhivov, ki upošteva različne funkcije gospostva in deli gradivo na posamezne skupine. posebno udejstvovanje Janeza Nepomuka grofa Ursini-Blagaj: protokoli, cestni akti, spisi komisije za likvidacijo Velesovskega samostana 1782-1783/ posebno udejstvovanje rodbine Blagaj-Neuhaus iz Vipave: cestni patenti 1739-1746, cestni akti 1738-88/ familiaria: rodbina Blagaj-Neuhaus iz Vipave, rodbina Neuhaus/ gospostvo Boštanj/ gospostvo Senožeče/ miscellanea: iz Blagajevega arhiva/ arhivski popis 1962/ 84 ______________________________________________________________________ 1077 AS 726 GOSPOSTVO BREŽICE, 1638 - 1926 44.0 t. m./ 167 f., 248 k. Gospostvo Brežice, 1246 - 1945 1246 so bile Brežice sedež obsežnega salzburškega zemljiškega gospostva v Posavju, ki ga je v letih 1277 - 1284 upravljal Henrik Svibensko-Planinski. Leta 1457 je salzburški nadškof oddal gradove v brežiškem gospostvu v fevd Viljemu Reipegerju. Od 1491 je bilo brežiško gospostvo del deželnoknežje komorne posesti. V letih 1530 - 1590 je takratni fevdalni lastnik Gall pl. Gallenstein sezidal nov grad za obrambo pred Turki. Leta 1691 so grad in gospostvo dobili v najem grofje Attemsi, ki so ostali lastniki do 2. svetovne vojne. - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 186 - 190 - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, V. zv., Ljubljana 1993, str. 18 - 26 Večino gradiva je leta 1948 AS izročil FZC. 15. 9. 1949 je del gradiva izročila Gozdna uprava Podčetrtek gozdnega gospodarstva Celje. davčne knjige in registri 1813-1844/ davčni spregledi 1818-1846/ davščine 1784-1844/ knjige kmečkih zaostankov 1693-1835/ davčni spisi 1764-1856/ katastrski izvlečki 1756-1833/ odvetščina 1797-1834: cerkveni računi, uradni dopisi, zadeve župnikov/ podložniške zadeve 1638-1848: listine, protokoli zaostankov, urbarji/ politične zadeve 1810-1820/ sanitetne zadeve 1783-1823/ sodne zadeve 1729-1848: pupilarne knjige, zapuščinski inventarji/ šolske zadeve 1785-1894/ gradivo o upravi gospostva 1693-1926: davčni registri, desetinski registri, gospodarske knjige, računske zadeve, upravni spisi/ vojaške zadeve/ zadeve gospodarstva 1782-1817/ razno/ arhivski popis 1953/ ______________________________________________________________________ 1078 AS 727 GOSPOSTVO CEKINOV GRAD, 1850 - 1896 1 f. Gospostvo Cekinov grad, 18. stol. - 1941 Prvi lastnik je bil Leopold Karel grof Lamberg. Gospostvu je priključil kmetije na Jami, posamezna zemljišča na Ižanskem, pristavo gospostva Bokalce v Spodnji Šiški. Od Lambergov so graščino podedovali Szögyeny-ji, ki so gospostvu priključili še imenje Schönau v Spodnji Šiški. Leta 1798 je gospostvo kupil tržaški guverner Pompej grof Brigido. Za grofom Brigidom je bilo v lasti rodbine Pagliaruzzi pl. Kieselstein. Peter Pagliaruzzi je 1865 graščino prodal Janezu, Jožefu in Petru Kozlerjem ter Mariji Obreza 85 roj. Kozler. Kozlerji so ostali lastniki do 2. svetovne vojne. Posest se je drobila v čedalje manjše deleže, ki so nazadnje znašali samo eno štiriintridesetino celotnega posestva. Leta 1799 je gospostvo obsegalo katastrski občini Spodnja Šiška in Vič. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 108 - 109 - Blaznik P., Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Ljubljana 1971, str. 55 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. dominicalia: listine, zemljiškoknjižni spisi, katastrski izvlečki/ iustitialia: civilni procesi/ familiaria/ razno/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1079 AS 295 GOSPOSTVO ČRNI POTOK, 1767 - 1767 1 m. Gospostvo Črni Potok, 16. stol. - 1945 Dvorec Črni potok je bil prvotno last Strasserjev. Leta 1578 ga je dobil v last Erhard Peltzhoffer iz Zapuž. Tekom stoletij je zamenjal več lastnikov. Leta 1763 so postali lastniki baroni Lichtenbergi, ki so ga 1846 hkrati z gospostvoma Selo in Grič prodali Karlu Wurzbachu. Po njegovi smrti 1866 je gospostvo podedoval Alfonz baron Wurzbach pl. Tannenberg. Leta 1765 je gospostvo obsegalo katastrsko občino Vitarjevec. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 123 - 124 Gradivo je AS 8, zap. št. 45. 7. 1974 kupil v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. prejemno pismo/ ______________________________________________________________________ 1080 AS 729 GOSPOSTVO DOBROVO, 1501 - 1788 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Dobrovo, 1501 - 1945 V 14. stol. se omenjata viteza Rusmanus in Joannus de Dobrau, za njima so bili lastniki vitezi iz Fojane. 1501 je cesar Maksimilijan prodal Dobrovo grofu Frideriku Colloredo-Walseeju, ki je pozidal novo grajsko poslopje. Lastniki so bili še grofje Catterini, 86 markizi Montecuccoliji, od 1838 do 1945 pa španski grofje Bagueri. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu šola in pozneje stanovanja. - Jakič I., Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem, Ljubljana 1995, str. 160 Gradivo je arhiv kupil 3. 3. 1949. urbarji 1612, 1618, 1668, 1681/ računska knjiga 1501-1503/ listinski protokoli Gradiške 1603, 1651/ urbar cerkve v Medani 1771/ urbar posesti v Gorici in vinogradov v Brdih/ licitacijski protokol 1788/ cenilni protokol 1781/ ______________________________________________________________________ 1081 AS 730 GOSPOSTVO DOL, 1477 - 1875 25.0 t. m./ 219 f., 22 k., 1 š. Gospostvo Dol, 16. stol. - 1916 Gospostvo Podgrad Gospostvo Osterberg Grad Dol so v začetku 16. stol. sezidali pl. Gallenbergi iz gradu Osterberg. 1532 je Ivan pl. Gallenberg zastavil grad Ivanu pl. Lambergu. Po izumrtju Gallenbergov iz Osterberga je grad 1562 prešel v last Raspov. Raspi so bili imetniki Dola in Osterberga do 1688, ko je Ivan Boltežar Rasp prodal Dol in Osterberg Janezu Danijelu pl. Erbergu. V lasti Erbergov ostaneta Dol in Osterberg do leta 1882, ko sta graščino Dol kupila Franc in Terezija Povše iz Gorice. Leta 1916 so si njuni otroci posestvo razdelili. Leta 1783 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dol, Kašelj in Zadobrova. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 135 - 136 - Umek E., Erbergi in dolski arhiv, 1. del, Ljubljana 1991 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 164 - 168 Gradivo so leta 1880 prodali deželnemu muzeju dediči barona Jožefa Erberga (grof Attems). 5 f. gradiva je leta 1907 podaril Franc Fajdiga, lastnik dolske graščine. Janez Danijel pl. Erberg je po nakupu dolske graščine uredil arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na Dol in Osterberg, ga razvrstil po številkah od 1 - 156 in sestavil repertorij. Janez Benjamin Erberg je v Dolu hranil predvsem gradivo, ki ga je potreboval za upravo. Ostalo gradivo je bilo v hiši v Ljubljani. Wolf Danijel Erberg je arhivsko gradivo razvrstil po snovi v skupine (rubrike), ki jih je označeval z rimskimi številkami. Rubrike so se delile na fascikle (rimske številke) in na arhivske enote (zadeve, združene zadeve, dokumenti), ki so jih označevali z arabskimi številkami. To ureditev je obdržal in dopoljnjeval Jožef Kalasanc Erberg (1771-1843), ki je bil veliki zbiratelj arhivskega gradiva o preteklosti Kranjske. Tako je zbral veliko listin, rokopisov in gradivo pomembnih plemiških družin Gallenbergov, Strassoldov, Neuhausov, Raigersfeldov in Breckerfeldov. Obsežno gradivo je urejal Jožef Kalasanc sam in s pomočjo bibliotekarjev in kustosov njegove zbirke. Jožef Kalasanc je popisal listine iz fonda Osterberg, Raigersfeldovo gradivo, sestavil je katalog svojih pisem... Popisa, ki bi dajal pregled nad vsem gradivom, ni bilo. 87 Novo nastajajoče gradivo je urejal in razvrščal po novih klasifikacijskih shemah, kjer so bile skupine zadev označene z rimskimi številkami. Po smrti Jožefa Kalasanca se je mnogo dragocenega gradiva izgubilo, 1880 so dediči zbriko prodali: del obsežne zbirke je kupil deželni muzej, velik del umetniških predmetov, rokopisov, tiskov pa so dediči prodali drugam. Pred nakupom je gradivo pregledal in popisal Karel Dežman. Pri popisu ni upošteval gradiva, ki je nastalo pri poslovanju graščine Dol. Vse gradivo je razdelil na 10 skupin (stare listine do 1600, Gallenbergov arhiv, spisi barona Raigersfelda, Breckerfeldovi spisi, Erbergova Collectanea, dokumenti iz časa Francozov na Kranjskem, genealogica kranjskih družin, ecclesiastica, rokopisi o deželni upravi, ustavi in sodni organizaciji Kranjske, Carniolica), skupine pa na fascikle. Gradivo je ponovno uredil dr. Josip Mal leta 1923. Listine, rokopise in doktorske diplome je uvrstil v odgovarjajoče zbirke, na novo je razvrstil gradivo o poslovanju dolske graščine, Erbergovo Collectaneo je na novo oštevilčil. Pri urejevanju je združeval istovrstno gradivo, kakor na primer genealoške zadeve in epitafe ne glede na njihovo provenienco. Iz preostalega gradiva je formiral nove zbirke: Neuhaus, Strassoldo... in jih razvrstil v fascikle. 1958 je začela strokovno urejati gradivo dr. Ema Umek. Združila je gradivo dolskega graščinskega arhiva in gradivo omenjenih plemiških družin ter ga uredila po shemi za urejevanje graščinskih arhivov po skupinah normalia, dominicalia, rusticalia, iustitialia, korespondenca, familiaria, posebno udejstvovanje, nabornookrajna gosposka, občina. knjige dohodkov in izdatkov/ urbarji/ sodni protokoli/ normalia 1725-1818/ dominicalia: posest Raspov 1570-1793, hiše v Ljubljani 18. stol., Dinzlovo imetje 1734-1740, desetine od podložnikov, pogodbe, fevdne zadeve, graščina Dol 1549-1843, davčni izvlečki, katastrski izvlečki, obračuni upraviteljev graščine Dol.../ rusticalia: urbarske zadeve 1659-1833, podložniške listine 1614-1820, tlaka, zapuščinske in pupilarne zadeve.../ ecclesiastica 18. stol./ iustitialia: procesi 16. stol.-1848, patrimonialno sodišče/ korespondenca 1690-1866/ poročila upraviteljev Dola 1790-1831/ familiaria: baroni Erberg, baroni Flödnig, pl. Rasp, Vermatti.../ posebno udejstvovanje: Erbergi, Jožef Kalasanc baron Erberg/ nabornookrajna gosposka Dol/ merija Dol/ - gradivo rodbine Neuhaus: familiaria, korespondenca, procesi, gospostvo Podgrad, goriška posest, posest Stiebrowitz, Golomnitz, Neuhof, Vipava in Stranje/ - gradivo rodbine Strassoldo: familiaria, posebno udejstvovanje, posest na Južnem Tirolskem, v Furlaniji, v Ajellu, v Ogleju, razne graščine in imenja/ - gradivo Breckerfeldov: genealogica A-Z, korespondenca, gradivo za zgodovino, knjižni seznami, numizmatika, literatura, grška slovnica, matematika, topografija Kranjske, znanstvene razprave/ - gradivo Gallenbergov: korespondenca, procesi, družinske zadeve, podložniške listine, deželne zadeve, genealogica, tiski, patenti, gradivo različnih graščin, pogodbe iz 16. in 17. stol./ - gradivo Raigersfeldov: rokopisi, commercialia, criminalia, cerkvene zadeve, gradivo raznih plemiških družin, sodstvo, kranjske stanovske zadeve, deželna ustava, politica, familiaria Raigersfeld, korespondenca.../ arhivski inventar 1991, 1992/ 88 ______________________________________________________________________ 1082 AS 732 GOSPOSTVO GAMBERK, 1663 - 1873 1 f. Gospostvo Gamberk, 1040 - 1853 Po Valvasorju je dal grad Gamberk leta 1040 sezidati Ortolf III. pl. Schärffenberg. Njegov lastnik Janez pl. Gallenberg, je po sodelovanju v uporu Ulrika Celjskega proti cesarju Frideriku (1452) za kazen izgubil vso posest in Gamberk je postal deželnoknežja komorna posest. Od srede 16. stol. pa do tridesetih let 17. stol. je pripadal Lambergom. Gospostvo je potem zamenjalo več lastnikov. 1830 je bilo prodano na dražbi. 1840 je gospostvo kupil Jožef Atzl in ga vključil v rudarsko družbo s sedežem v Zagorju. Po postopni prodaji je bilo gospostvo leta 1853 izbrisano iz deželne deske. Leta 1768 je obsegalo katastrski občini Čemšenik in Ržiše. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 149 - 151 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 173 - 175 Gradivo je AS 8, zap. št. 45. 7. 1974 kupil v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. računi/ katastrski izvlečki/ davčne knjižice/ podložniške listine/ ecclesiastica/ iustitialia: procesi med podložniki in graščino 1776-1845, procesi med soseskami zaradi paše, procesi med podložniki 1700-1873/ zemljiškoknjižni spisi/ ______________________________________________________________________ 1083 AS 733 GOSPOSTVO GORIČANE, 1724 - 1726 1 m. Gospostvo Goričane, 13. stol. - 1848 Grad se omenja v virih od 13. stol. dalje kot dedina gospodov Görtschachov. V 14. stol. so bili lastniki grofi Sternberški in Ortenburški, od njih so ga podedovali Celjani in leta 1456 Habsburžani. Cesar Friderik III. ga je 1461 dodelil ljubljanski škofiji. Škofje so gospostvo, ki je vključevalo naselbine na ozemlju okrog Goričan ob Sori in Savi, dajali v zakup. Leta 1754 je gospostvo obsegalo katastrsko občino Preska. Leta 1798 je štelo 209 kmetij. V gradu so leta 1964 odprli neevropske zbirke Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 161 - 162 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 226 - 229 89 pregled zaostankov činžnega žita 1724/ izvleček iz zaostankov 1725-1726/ ______________________________________________________________________ 1084 AS 735 GOSPOSTVO GRMAČE, 1582 - 1862 3.3 t. m./ 31 f., 3 k. Gospostvo Grmače, 17. stol. - ? Gospostvo Loka pri Zidanem Mostu Plemiška rodbina Apfalter je kupila grad Grmače potem, ko je njihov grad Roje pogorel. Janez Jakob pl. Apfalter je bil lastnik gradu okrog leta 1615. Grad je ostal v rokah rodbine do 1890, vendar se je po številnih delitvah znotraj rodbine posest drobila in širila. Rudolf Apfalter je z oporoko 1890 zapustil Grmače svojemu nečaku Rihardu. Leta 1769 je gospostvo obsegalo katastrsko občino Šmartno. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 176 - 177 Gradivo je 10. 3. 1951, 13. 7. 1956 in 6. 1. 1977 AS podaril Josip Stare iz Šmartnega pri Litiji, 9. 10. 1951 pa dr. Josip Žontar iz Kranja. 28. 8. 1954 je Josip Stare 1 urbar gospostva Grmače AS prodal. Po prevzemu je bilo gradivo urejeno po shemi za urejevanje graščinskih arhivov. normalia 1582-1856: odločbe, resolucije, okrožnice/ dominicalia: listine 1737-1840, zapuščinski inventarji 1776-1818, zapuščinske tožbe, katastrski izvlečki, zemljiška odveza 1848-1851, posestni izkazi, računi 1699-1851, davki, blagajniški dnevniki 1771-1845, gospodarske knjige, inventarji in seznami arhivalij 1750-1845, personalia/ rusticalia: urbarialni izkazi 1731-1849, desetinski izkazi 1769-1848, davčni izkazi, listine/ ecclesiastica 1757-1849: patronatske zadeve, župnija Polšnik, beneficijat Vače/ iustitialia 1676-1851: civilni procesi gospostva, patrimonialno sodstvo/ korespondenca 1787-1862/ familiaria Apfalterer/ posebno udejstvovanje: Franc Apfalterer 1761-1790, Ignac Apfalterer 1686-1760/ gradivo graščine Loka 1750-1826/ extranea/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1085 AS 296 GOSPOSTVO HMELJNIK, 1821 - 1915 1.4 t. m./ 14 š. Gospostvo Hmeljnik, 1217 - 1942 Grad Hmeljnik se v virih omenja od leta 1217 kot dedina pl. Hopfenbachov, ki so izumrli v začetku 14. stol. Leta 1321 je gospostvo podedoval Gerlach pl. Auersperg. Auerspergi so gospostvo leta 1590 prodali Židu Salomonu Zeidlerju. Z dedovanji in odkupi 90 je gospostvo večkrat zamenjalo lastnike. 1827 so ga prodali na dražbi Mihaelu grofu Coronini-Cromberg; 1872 ga je kupil Ernest baron Perglas in ga že 1876 prodal Francu baronu Wamboldtu iz Hessena za 84.000 goldinarjev. S prisojilno listino je leta 1918 pripadlo Filipu Hugonu baronu Wamboldtu. 1942 je bil grad požgan. Leta 1819 je obsegalo katastrske občine Češnjica, Golobinjek, Hmelčič, Jelševec, Zagorica. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 182 - 183 Gradivo je 9. 6. 1981 izročil v depozit bivši lastnik gospostva Phillip Wamboldt. Del gradiva hrani ZAL. korespondenca: Marija Wambolt 1879-1915, Franc Wamboldt 1877-1909, Auguste Wangen-Falkenstein 1841-1870, Franz Falkenstein 1825-1853, Bardo Wamboldt 1887-1914, Clara Wamboldt 1885-1886, Elisabeth Wamboldt 1883-1902, Ferry Wamboldt 1882-1884, Phillip Hugo Wamboldt 1885-1890/ naduprava posesti Wamboldt v Grossumstadtu 1887-1914/ uprava posesti Hmeljnik 1882-1916/ cenitveni zapisnik graščine Hmeljnik 1826/ kupoprodajne pogodbe/ listine/ posestni listi/ poročila o gospodarjenju hmeljniških oskrbnikov lastnikom/ sodni procesi/ izvlečki iz računskih knjig/ fotografije/ osmrtnice/ osebni dokumenti/ inventar gradu Umstadt 1895/ ______________________________________________________________________ 1086 AS 736 GOSPOSTVO IDRIJA, 1754 - 1850 0.1 t. m./ 1 k., 1 f. Gospostvo Idrija, 1607 - 1930 Idrijski grad so leta 1527 sezidali Habsburžani. V njem je bila rudniška gosposka in hramba za živo srebro do 18. stol. Idrijsko gospostvo je sprva spadalo pod Tolminsko, 1607 pa je postalo samostojno gospostvo, v katerem je imel odločilno vlogo rudniški predstojnik. V začetku 17. stol. je Idrija postala trg, v zač. 18. stol. pa mesto. Sredi 18. stol. je bila priključena Kranjski. - Krajevni leksikon Slovenije, 1. zv., Ljubljana 1968, str. 70 - 72 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 94 - 98 sodni protokol 1754-1859/ poročilo o porušeni cestni zapornici v Ovčjaku/ račun patrimonialne jurisdikcije pri rudniškem gospostvu Idrija 1848-1849/ priloge k cesarskim domenskim računom 1849, 1850/ 91 ______________________________________________________________________ 1087 AS 737 GOSPOSTVO IG, 1815 - 1830 1 f. Gospostvo Ig, 1436 - 1918 V virih se omenja v 15. stol. kot last pl. Schnitzenbaumov; 1564 so bili lastniki Auerspergi, ki so gospostvo zastavili Janezu Engelshauserju. Engelshauserji so bili lastniki do 1805. Po smrti Marija Ignaca grofa Engelshausa je bil s prisojilno listino leta 1834 priznan za lastnika njegove zapuščine Vajkard grof Auersperg. Auerspergi so posestvo 1918 prodali disponentu Gospodarske zveze Josipu Palmetu. Leta 1845 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dobravica, Golo, Iška Loka, Iška vas, Pijava Gorica, Studenec, Tomišelj, Trebelno, Vrbljene in Zabukovje. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 189 - 190 register raznašalca uradnih cirkularjev 1815-1830/ ______________________________________________________________________ 1088 AS 738 GOSPOSTVO IMPOLJCA, 1855 - 1859 1 f. Gospostvo Impoljca, 17. stol. - 1945 Konec 17. stol. so bili lastniki Breckerfeldi, ki so gospostvo 1698 prodali Ernerstu Ferdinandu baronu Mordaxu. Leta 1841 so gospostvo podedovali Auerspergi in ga 1851 prodali tajnemu svetniku in konferenčnemu ministru Francu grofu Hartigu. Njegovi dediči so združena posestva Impoljca, Nemška vas in Gomila zamenjali z Janezom Schinkom. Po več menjavah lastnikov je gospostvo 1908 kupil ljubljanski knjigarnar Ottomar Bamberg. Leta 1795 je gospostvo obsegalo katastrsko občino Studenec pri Krškem. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 191 - 192 korespondenca z upraviteljem deželnostanovskih posestev Kalmanov v Ljubljani/ izkazi stanja združenih posestev Impoljca, Gomila in Nemška vas/ popravila gradu Impoljca/ 92 ______________________________________________________________________ 1089 AS 739 GOSPOSTVO JABLANICA, 1778 - 1778 1 f. Gospostvo Jablanica, 1551 - ? Sredi 16. stol. je bilo gospostvo v lasti Jakoba pl. Oberburga, od katerega ga je podedoval Karel pl. Purgstall. Valvasor navaja kot lastnika Jurija Harreya in Cvetkoviče. Gospostvo so po rodbinskih delitvah imeli v lasti pl. Blagaj, pl. Moscon in končno pl. Lazzarini, ki so gospostvo, po delitvah v 18. stol., zopet združili. Jakob in Nikolaj barona Lazzarini sta 1886 posestvo prodala Jožefu Domladiču iz Ilirske Bistrice, Domladičevi dediči pa 1902 dunajskemu trgovcu Albertu Dubu. Leta 1816 je gospostvo obsegalo katastrski občini Jablanica in Trpčane. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 193 - 194 fevdna fasija gospostva Jablanica/ ______________________________________________________________________ 1090 AS 740 GOSPOSTVO JABLJE, 1612 - 1944 1.6 t. m./ 3 š., 13 f., 2 k. Gospostvo Jablje, 13. stol. - 1945 Gospostvo Groblje Gospostvo Medija Gospostvo Selo - Črni Potok Gospostvo Grič Ime Jablje srečamo v virih že leta 1286. V 16. stol. in prvi polovici 17. stol. so bili lastniki gradu pl. Lambergi. Maksimilijan pl. Lamberg je 1644 gospostvo prodal Erazmu pl. Raspu. Z dedovanjem je prešlo na pl. Moscone. V 18. stol. se kot lastniki omenjajo baroni Janežiči. S prisojilno listino je bil leta 1780 priznan za lastnika Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič. 1916 so Jablje pripadle Mariji Hipoliti baronici Lichtenberg-Janežič. Leta 1783 je gospostvo obsegalo katastrski občini Loka in Stara vas pri Mokronogu. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 195 - 196 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 206 - 209 Del gradiva je leta 1948 izročil FZC, večino pa je 8. 3. 1950 podaril Josip Stare iz Šmartnega pri Litiji. Del gradiva hrani ZAL. 93 urbar 1680-1700/ dominicalia: listine 1799-1866, licitacijski protokoli 1854-1863, zapuščinski spisi 1813-1843, zemljiškoknjižni spisi 1832-1874, zemljiška odveza, računi 1695-1857, načrti/ rusticalia: urbarialni in davčni izkazi 1780, 1855, listine 1748-1844/ ecclesiastica 1786/ iustitialia 1817-1874: civilni procesi, patrimonialno sodstvo/ korespondenca 1782-1944/ familiaria: genealoške tablice 1621-1878, koledarji/ posebno udejstvovanje: Leopold baron Lichtenberg/ gradivo gospostva Groblje 1676-1678/ gradivo gospostva Medija 1612-1769/ gradivo gospostev Selo, Črni Potok, Grič 1626-1883/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1091 AS 741 GOSPOSTVO JAMA, 1719 - 1882 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Jama, 14. stol. - 1941 Gospostvo Fajfarjev grad Gospostvo Mirna Gospostvo Langenthal Dvorec se omenja v virih že v 14. stol. kot Cheys, Keusch in Keysk. Leta 1459 ga je cesar Friderik III. podelil v fevd Juriju II. pl. Lambergu. Do začetka 17. stol. ni podatkov o lastnikih. Takrat se omenja Oktavij baron Panizoll, kranjski deželni vicedom v letih 1621 - 1637. Po več menjavah lastnikov je Jamo 1784 kupil Janez Nepomuk grof Auersperg skupaj z dvorcem Zizaburg ter oba dvorca, s privolitvijo deželnega sodišča, združil pod skupnim imenom Pepensfeld ali Fajfarjev grad. Auersperg je Jamo 1788 prodal Francu Karlu baronu Hallersteinu, toda brez zemljiške posesti, ki je ostala združena z gospostvom Fajfarjev grad. V 19. stol. je bilo gospostvo večkrat prodano na dražbi. 1893 so ga kupili ljubljanski trgovci Luckmani. 1927 je postal lastnik Hubert Luckman. Leta 1785 je gospostvo obsegalo katastrske občine Straža pri Mokronogu, Velika Goba pri Litiji in Zgornja Šiška. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 200 - 201 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. normalia 1812-1813/ dominicalia 1760-1853/ rusticalia 1773-1791/ procesi 1719-1843/ korespondenca/ familiaria 1786-1882: Kalchberg, Semerstorf, Jenko pl. Jenchensfeld/ posebno udejstvovanje: Jožef pl. Kalchberg/ gradivo gospostva Langenthal 1785-1789/ gradivo gospostva Mirna 1777-1824/ hiša v Ljubljani 1811/ extranea/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 94 1092 AS 742 GOSPOSTVO KANAL, 1634 - 1896 2.0 t. m./ 12 f., 24 k. Gospostvo Kanal, 1264 - 1945 Okrajni komisariat Gorica Okrajni komisariat Devin Utrdba se omenja 1264 (Canalis Runzzinae). V srednjem veku je Kanal z okolico spadal v zemljiško posest Goriških grofov. Po letu 1500 je prešel v roke Habsburžanov. Kanalsko gospostvo so od Habsburžanov imele v zakupu plemiške rodbine Ungerspach, Egk iz Vogrskega, Hoffer, od 1624 do 1794 toskanski grofje Rabatta, nato grofje Coronini-Cronberg, Bacciochi in Blacas, po letu 1902 pa domača rodbina Malnič. Med 1. svetovno vojno sta bila naselje in grad porušena, grajsko stavbo so predelali v stanovanja. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 391 - Jakič I., Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem, Ljubljana 1995, str. 162 Gradivo je kupil antikvar Tanssig na knjižnem sejmu v Leipzigu. AS ga je odkupil od Antikvariata Ljubljana 9. 4. 1965. urbarji/ dominicalia: kupoprodajne pogodbe, zakupne pogodbe, obračuni dohodkov/ rusticalia: zakupne pogodbe, kupoprodajne pogodbe/ iustitialia: procesi 1801-1857, 1858-1869/ korespondenca/ familiaria Franc Malnič/ merija Kanal/ exstranea/ Okrajna gosposka Kanal/ Okrajni komisariat Kanal/ občina Kanal/ Okrajni komisariat Gorica okolica/ Okrajni komisariat Devin/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1093 AS 743 GOSPOSTVO KLEVEVŽ, 1693 - 1850 3.3 t. m./ 20 f., 16 k. Gospostvo Klevevž, 1267 - ? Gospostvo Zbure Gospostvo Čretež Gospostvo Gracarjev Turn Gospostvo Rakovnik Glej AS 746, zap. št. 1144 in AS 781, zap. št. 1143. V virih se omenja od 1267 dalje kot freisinška posest. Leta 1510 so freisinški škofje posestvo podelili v fevd Juriju grofu Thurnu, 1598 pa Juriju pl. Förtschachu. O poznejših lastnikih in zakupnikih posestva obstaja več različnih podatkov. Proti koncu 17. stol. je lastnik postal Janez Matija grof Strassoldo. Njegova vdova je gospostvo prodala stiške95 mu opatu, le-ta pa leta 1719 kostanjeviški cisterci. Z dvorno odločbo je 1794 gospostvo pripadlo verskemu skladu. Leta 1808 je bilo gospostvo na dražbi prodano Francu Ksaverj baronu Schweigerju pl. Lerchenfeldu. Gospostvi Klevevž in Zbure je z loterijsko srečko zadel Francoz Ludvik Jožef Jombart in ju je 1825 prepisal v deželni deski na svoje ime. Posestvo je ostalo v lasti rodbine do 1888, ko ga je podedovala Gabrijela Ulm roj. Jombart. Leta 1794 je gospostvo obsegalo katastrske občine Bela Cerkev, Brusnice, Dobrava, Dole, Gorenja vas, Jelševec, Krasinji Vrh, Mršeča vas, Stara vas, Zagrad, Zbure in Žaloviče. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 217 - 218 Večino gradiva je 29. 9. 1923 in 7. 10. 1927 izročil Anton Ulm, graščak na Klevevžu, manjši del pa septembra 1956 Narodni muzej v Ljubljani. urbarji 1772-1850/ protokoli gorskih pravd 1693-1805/ normalia: okrožnice, odredbe/ dominicalia 1730-1847: listine, zemljiškoknjižni spisi, računi, licitacijski protokoli/ rusticalia 1747-1846: urbarialni izkazi, desetinski in davčni izkazi, listine/ iustitialia 1750-1847: civilni procesi, patrimonialno sodstvo, zapuščinski inventarji/ korespondenca/ exstranea/ gradivo gospostev Zbure 1774-1846, Čretež 1792, Gracarjev Turn 1804, Rakovnik 1789/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1094 AS 744 GOSPOSTVO KOČA VAS, 1530 - 1945 2.5 t. m./ 20 f., 5 k. Gospostvo Koča vas, 1601 - 1945 Oskrbniški urad Ausee Gozdni urad Aniža in Palten Leta 1601 se omenjata v virih kot lastnika gospostva Katarina Dorotić in Nikolaj pl. Gregorijanec. Sredi 17. stol. je bilo last Rafaela Coraduzzija. Njegovi dediči so ga 1688 prodali šestim sokupcem. Po poravnavi je postal edini lastnik Jurij Gotfrid pl. Lichtenberg. Zadnja lastnica iz rodbine Lichtenberg, Viljemina ml., je posestvo 1904 izročila svojemu posvojencu Henriku Scholmayer pl. Lichtenberg. Po njegovi smrti ga je leta 1930 prevzela njegova hčerka Margareta. Leta 1945 je bilo posestvo nacionalizirano. Leta 1775 je gospostvo obsegalo katastrske občine Knežja Njiva, Viševek in Vrhnika pri Ložu. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 223 - 224 Ker je bil lastnik gospostva Koča vas direktor Gozdne uprave Snežnik, čigar lastniki so bili iz rodu Schönburg-Waldenburg, se v fondu graščine Koča vas nahaja nekaj gradiva o graščini Snežnik. Gradivo, ki se nanaša na oskrbniški urad Ausee na Zgornjem Štajer96 skem ter na gozdni urad Aniža in Palten na Zgornjem Štajerskem je v Kočo vas prinesel brat lastnika Henrika Schollmayerja pl. Lichtenberga Etbin Schollmayer, ki je bil več let upravitelj v omenjenih krajih. Po nacionalizaciji je gradivo gospostva prevzel FZC, ki ga je leta 1948 izročil AS. Zgodovino gospostva Čabar je 24. 10. 1978 izročil Ivan Mohorič iz Ljubljane. - Gospostva Koča vas: normalia/ dominicalia 1858-1930: pogodbe, kupne pogodbe, prepisi listin, zapuščine, davki/ iustitialia 1881-1912/ uradna in privatna korespondenca 1851-1942/ familiaria: pl. Lichtenberg in Schollmayer pl. Lichtenberg 1854-1943/ dnevniki Henrika Schollmayera pl. Lichtenberga 1885-1930/ posebno udejstvovanje/ osmrtnice 1870-1927/ časopisi in časopisni izrezki/ extranea/ - Oskrbniški urad Ausee: normalia 1781-1852/ dominicalia 1530-1881: listine, izkazi/ rusticalia 1665-1850/ iustitialia 1781-1807/ korespondenca 1667-1899/ beležke: o lovu, ribolovu, gozdovih, insektih, regalijah, patronatih, davkih, servitutih/ časopisi in časopisni izrezki/ - Gozdni urad Aniža in Palten/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1095 AS 745 GOSPOSTVO KOLOVEC, 1617 - 1850 1.0 t. m./ 7 f. Gospostvo Kolovec, 1282 - 1926 V virih se omenja že 1282 kot dedina pl. Gerlachsteinov ali Kolovških. Sredi 15. stol. je gospostvo pripadalo pl. Hohenwartom, ki so bili lastniki več kot 400 let. Leta 1855 ga je Andrej grof Hohenwart prodal Janezu Nepomuku Mühleisnu, od njega ga je 1870 kupila družina Stare. 1926 so si gospostvo razdelili dediči Feliksa Stareta. Leta 1808 je obsegalo katastrski občini Rafolče in Rova. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 225 - 226 normalia: okrožnice 1758-1847/ dominicalia 1759-1850/ rusticalia 1715-1828: urbarji, podložniške listine/ ecclesiastica 1845-1850/ iustitialia: civilni procesi 1617-1847/ korespondenca: uradna korespondenca 1761-1840, privatna korespondenca 1643-1857/ Krajevno sodišče Kolovec 1801-1810/ Mirovno sodišče Kamnik 1812-1813/ arhivski popis/ 97 ______________________________________________________________________ 1096 AS 747 GOSPOSTVO KRIŽ IN MEKINJE, 1757 - 1877 3.0 t. m./ 1 š., 25 f., 1 k. Gospostvo Križ, 1606 - 1920 Gospostvo Mekinje Komenda Sv. Peter Po Valvasorju je bil grad Križ sezidan leta 1606 in so vanj prenesli sedež gospostva s Starega gradu v Kamniku. Prvi lastnik je bil Ahac grof Thurn. Od Thurnov so gospostvo kupili grofje Werdenberg, 1663 je prešlo na Auersperge. Leta 1762 so zaradi zadolžitve gospostvo prodali na dražbi Alojzu Adolfu grofu Auerspergu. Od Auerspergov ga je 1804 podedoval Alojz baron Apfaltrer. Baroni Apfaltrer so 1830 kupili še gospostvo Mekinje in ga združili z gospostvom Križ. S prisojilno listino 1920 sta postala solastnika Križa Leopold in Ana Apfaltrer. Leta 1769 je obsegalo katastrske občine Bela, Kamnik, Kokra, Križ, Mengeš, Mlaka, Podgorje, Šenturška Gora, Šmarca, Volčji Potok in Županje Njive. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 241 Gradivo je 23. 8. 1927 izročil Andrej Mejač iz Komende. Po prevzemu v AS je bilo gradivo urejeno po shemi za urejevanje graščinskih arhivov. normalia: okrožnice/ dominicalia 1759-1855: listine, zakupne pogodbe, zemljiškoknjižni spisi, katastrski izvlečki, zemljiška odveza, računi, gozdne zadeve/ rusticalia 1757-1848: urbarialni, davčni in desetinski izkazi, odkup tlake, listine/ ecclesiastica 1814-1849: patronatske zadeve, župnišča in cerkve, mašne ustanove/ iustitialia 1794-1858: civilni procesi, patrimonialno sodstvo/ korespondenca 1794-1877/ okrajna gosposka Križ-Mekinje 1815-1851/ komenda Sv. Peter 1845-1855/ extranea/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1097 AS 748 GOSPOSTVO KRUMPERK, 1364 - 1891 22.0 t. m./ 1 š., 128 f., 44 k. Gospostvo Krumperk, 1338 - 1945 Gospostvo Lukovica Imenje Reichberg Naborno gospostvo Dol Krumperk je bil dedina pl. Kreutbergov. Leta 1410 se omenja v virih kot Turn Chrawperg. V 15. stol. je bil v lasti rodbine Rusbach. Ti so ga 1410 prodali Zellenber98 gerjem. Z dedovalno pogodbo so konec 16. stol. postali lastniki Ravbarji (nemško Rauber), ki so sezidali novo grajsko stavbo. Leta 1631 so ga podedovali pl. Raspi, od 1707 povzdvignjeni v grofovski stan. Po izumrtju pl. Raspov je gospostvo prešlo v last grofov Thurn-Valsassina ter 1840 baronov Rechbach. Leta 1928 je Avgust baron Rechbach prodal Krumperk Stanki Pogačnik, posestnici iz Ruš pri Mariboru. Leta 1766 je gospostvo obsegalo katastrske občine Brezovica, Dob, Ihan, Krtina in Studenec. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 246 - 247 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 215 - 217 - Reisp B., Grad Krumperk in Tabor nad Ihanom, Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 83. zv., Ljubljana 1978 Arhiv gospostva Krumperk je z zaplembo krumperške imovine prevzel FZC, ki je gradivo leta 1948 izročil AS. 6 f. je 10. 4. 1956 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, 1 kn. pa 13. 4. 1982 ZAL. Pred prevzemom v arhiv je bil fond neurejen, razen nekaj gradiva, za katerega je Jožef pl. Thurn menil, da je pomembno za zgodovino gospostva, ter ga okrog 1835 zbral in povezal v snopiče. Po prevzemu v AS je bilo gradivo urejeno na podlagi sheme za urejevanje in popisovanje arhivskega gradiva graščin. Spisi naborne in okrajne gosposke so urejeni po registraturnem načrtu. knjige normalij/ urbarji 1610-1794/ knjige listin/ inventarji graščinskega arhiva Krumperk/ normalia: uradništvo, organizacija uprave, vojaške zadeve, konskripcija 1752-1833, policijske in kriminalne zadeve 1750-1833, šola in cerkev, 1747-1833, podložništvo, dajatve, katastri 1748-1846, trgovina, obrt, industrija in ceste, državni dohodki, sodstvo, patenti in okrožnice/ familiaria Rasp 1364-1778: genealogica, korespondenca, ženitna pisma, testamenti in zapuščinski inventarji, ustanove in beneficiji/ familiaria: Thurn-Valsassina, Rechbach-Wolkensperg, listine in spisi rodbine Turnpfelt pl. Pfelihaimb, familiaria rodbine Schmidhoffen/ posebno udejstvovanje rodbin Rasp in Thurn-Valsassina/ dominicalia: fevdna pisma, listine 1405-1727, imenje Riechberg pri Laškem, upraviteljski urad Krumperk, izvlečki iz katastrov/ rusticalia: listine, urbarji, registri za tlako/ ecclesiastica/ iustitialia: civilni procesi, sodni spisi/ Okrajno sodišče Krumperk/ Zemljiškoknjižni urad Krumperk/ Merija Krumperk/ Okrajno gospostvo Krumperk: ceste, mostovi in vode, miscellanea/ Gospostvo Lukovica/ Naborno gospostvo Krumperk/ Naborno gospostvo Dol/ arhivski popis 1960/ 99 ______________________________________________________________________ 1098 AS 749 GOSPOSTVO KRUPA, POBREŽJE IN PUSTI GRADEC, 17. stol. - 19. stol. 35.0 t. m./ 237 f., 59 k. Gospostvo Krupa, 1427 - 1945 Gospostvo Pobrežje Gospostvo Pusti Gradec Imenje Mizlaki Imenje Hmeljčič Že v 17. stol. so bila vsa tri gospostva združena v lasti pl. Purgstallov. Krupo so podedovali že konec 15. stol. od Andreja pl. Hohenwarta. Podbrežje so kupili leta 1564 od Janeza barona Lenkoviča, Pusti Gradec pa so pridobili v 2. pol. 17. stol. Krupo so skupaj z Pustim Gradcem v začetku 18. stol. prodali Janezu Mihaelu baronu Androki, Podbrežje pa je sredi 18. stol. po sorodstvenih zvezah prešlo na grofe Barbo. Konec 18. stol. so vsa tri gospostva ponovno prišla v roke enega lastnika, Alojzija barona Apfaltrerja. Apfaltrerji so jih leta 1904 prodali Danijelu Mlakarju in Juliju Maceletu. Slednji je leta 1912 postal edini lastnik posestev in jih je leta 1914 prodal Zemljiški banki v Pragi, ta pa leta 1918 Antonu Zurcu. Gospostvo Krupa je 1774 obsegalo katastrske občine Dobravica, Krasinc, Petrova vas, Podzemelj, Sodnji Vrh in Vinji Vrh. Gospostvo Podbrežje je 1778 obsegalo katastrske občine Adlešiči, Bedenj, Bojanci, Učakovci in Vinica. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 248 - 251, 353 - 355 Gradivo je 9. 9. 1926 in leta 1946 izročil Josip Zurc iz Krupe. 1 k. je 19. 9. 1956 izročil Narodni muzej v Ljubljani. 1 pismo je 8. 7. 1974 AS kupil v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. Gradivo je delno urejeno po shemi za urejevanje graščinskih arhivov, vendar ni popisano. urbarji 1711-1795/ dominikalne in rustikalne fasije 1749-1757/ priročni urbarji iz 18. stol./ normalia/ dominicalia: repertoriji spisov urada okrajnega sodišča pri gospostvu Krupa, registri listin, ekshibitni protokoli, inventarji, spisi 1657-1795, oskrbniški računi gospostev Krupa in Pobrežje, blagajniški dnevniki, priloge k blagajniškim dnevnikom, uprava imenja Krupa, delovni dnevniki, glavne knjige, prepis ugotovljenih urbarialnih in prepisninskih (laudemialnih) dolgov podložnikov/ familiaria Apfalter/ rusticalia: dolžna pisma, kupna pisma, obligacijska pisma, desetinski registri in registri tlake, prepisi listin/ iustitialia: zapuščinski spisi, civilni procesi, okrajno sodišče Krupa, spisi zemljiško-knjižnega urada Krupa, pupilarne zadeve/ merije/ Okrajna gosposka komenda Metlika/ Okrajna gosposka Črnomelj/ Okrajna gosposka Pobrežje/ Okrajna gosposka Krupa/ Upraviteljski urad Krupa: miscellanea/ Imenje Mizlaki/ Imenje Hmeljčič: extranea/ ______________________________________________________________________ 100 1099 AS 750 GOSPOSTVO KUNŠPERK, 1608 - 1614 1 f. Gospostvo Kunšperk, 12. stol. - 1858 Grad Kunšperk leži v območju stare Savinjske marke, ki je 1071 prešla v posest krških škofov. Prvič se omenja med 1167 in 1174. Kunšperški gospodje, ki so imeli v lasti tudi gospoščini in gradova Stopnik in Velenje, se omenjajo od leta 1178. Po letu 1300 je njihova moč upadla in se je posest začela drobiti. Leta 1389 je gospoščino dobil v zakup od krških škofov Andrej Kunšperški, preko njega pa 1395 Herman Celjski. Po izumrtju Celjanov je gospostvo prešlo na Habsburžane in postalo deželnoknežja komorna posest. Cesar Friderik ga je 1458 podelil v fevd Gašperju Esenhoverju, 1465 pa je kunšperški grad odkupil krški škof. Po več menjavah lastnikov so ga 1586 kupili Tattenbachi, ki so od srede 16. stol. posedovali Bizeljsko. Nadaljnji lastniki Kunšperka so bili isti kot na Bizeljskem. Knez Windischgrätz je leta 1858 združil kunšperško gospoščino z bizeljsko. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, V. zv., Ljubljana 1993 Gradivo je 15. 9. 1949 izročila Gozdna uprava Podčetrtek gozdnega gospodarstva Celje. gorskopravdni register 1614/ urbar iz 17. stol./ register dohodkov in izdatkov oskrbnika v Kunšperku Jurija Reisiga 1608-1609/ ______________________________________________________________________ 1100 AS 751 GOSPOSTVO LANŠPREŽ, 1795 - 1865 0.2 t. m./ 3 f. Gospostvo Lanšprež, 1260 - 1945 Glavarjev ubožni sklad Grad je bil dedina pl. Landspreisov, ki so 1311 izumrli. Do konca 16. stol. so lastniki neznani. Leta 1572 sta Krištof pl. Gusič in Janez baron Auersperg zamenjala gospostvi Lanšprež in Novi Grad. Do srede 18. stol. je gospostvo zamenjalo številne lastnike. Leta 1766 ga je kupil Peter Pavel Glavar, župnik v Komendi. Po njegovi smrti je gospostvo postalo Glavarjeva ustanova za revne bolnike. 1864 ga je Deželna vlada za Kranjsko prodala na dražbi. Gospostvo je kupila rodbina pl. Tannenberg. Leta 1766 je obsegalo katastrske občine Brezovica, Lukovek, Medvedje selo in Mirna. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 252 - 253 zakupne pogodbe/ cenitev gospostva/ korespondenca/ računi/ gradivo Glavarjevega ubožnega sklada pri gospostvu Lanšprež: seštevki računov, računi materialnih potreb, 101 glavni račun živinskega gospodarjenja, izkaz vinske porabe in porabe v kleti, račun poljskega gospodarjenja v naturalijah/ stroški popravila strehe in poslopja gradu/ prepisninski (laudemialni) izkazi predpisanih in opuščenih prepisninskih prispevkov pri gospostvu Lanšprež/ blagajniški dnevnik prihodkov in izdatkov pri inšpekciji gospostva 1850/ ______________________________________________________________________ 1101 AS 754 GOSPOSTVO LOŠKO, 1787 - 1826 0.1 t. m./ 1 f., 5 k. Gospostvo Loško, 1276 - 1887 V virih se omenja že 1276. Konec 16. stol. so bili lastniki Auerspergi, ki so gospostvo prodali Frankovičem. Sredi 17. stol. je pripadlo pl. Palmburgom, ki so ga 1662 prodali samostanu Bistra. Po ukinitvi samostana je gospostvo 1795 pripadlo verskemu skladu. 1826 ga je kupil Franc Gale. Njegovi dediči so ga 1887 razdelili. Leta 1795 je obsegalo katastrske občine Borovnica, Otok in Verd. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 268 - 269 Gradivo je AS 1, zap. št. 18. 4. 1954 kupil od Dušana Megušarja iz Ljubljane. izročitveni protokol verskega sklada 1787/ dražbeni protokol 1787/ abolicija tlake 1778, 1787/ protokol varstvenih spisov 1823/ normalije: okrožnice, proglasi, razglasi, dekreti, instrukcije/ ______________________________________________________________________ 1102 AS 755 GOSPOSTVO LOŽE, 1804 - 1867 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Lože, 17. stol. - 1945 Od 17. stol. do 1798 se omenja kot last grofov Cobenzlov, nato ga je podedoval grof Coronini-Cronberg, ki ga je prodal Jožefu Mayerju. V lasti Mayerjev je ostal do 1893, ko sta ga podedovala Karolina in Karel pl. Leitenburg. Leta 1815 je obsegalo katastrske občine Lože, Nanos in Vipava. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 270 - 271 Gradivo je 11. 2. 1949 izročil Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani. kupna pisma/ inštrukcije/ pogodbe/ korespondenca/ 102 ______________________________________________________________________ 1103 AS 756 GOSPOSTVO MATENA, 1679 - 1730 1 f. Gospostvo Matena, 1564 - 1895 Gospostvo je zraslo sredi 16. stol. na vicedomskih tleh iz vasi Matena in Iška Loka. Leta 1564 ga je cesar Ferdinand prodal kranjskemu vicedomu Juriju Höferju, 1591 je lastnik postal Krištof Portner. Od njega je nekoliko okrnjeno gospostvo Mateno 1617 kupil Bernard baron Barbo in od tega 1652 Janez Friderik Attems. Leta 1676 ga je podedovala Marija Izabela Attems in prodala baronu Tauffererju. Od Tauffererjev so ga 1699 kupili pl. Ottheimbi in od njih 1718 grofi Engelshauserji. Staro rodbino Engelshauserjev so 1771 zamenjali grofje Auerspergi, ki so ostali lastniki do 1848. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 283 - 284 - Blaznik P., Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Ljubljana 1971, str. 62 - 63 kupoprodajne pogodbe in potrdila/ odškodninsko pismo 1696/ kupnopravno pismo 1730/ ______________________________________________________________________ 1104 AS 758 GOSPOSTVO MENGEŠ, 1784 - 1784 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Mengeš, 1154 - 1880 Mengeški Stari grad se omenja v virih 1154 kot dedina gospodov Mannsburg. Leta 1586 je nadvojvoda Karel gospostvo podelil v fevd kranjskemu deželnemu vicedomu Nikolaju Bonomu. Od 1590 do 1606 je bil v rokah Lambergov, v začetku 17. stol. pa pl. Hohenwartov. Leopold baron Raumschüssl je v letih 1625 - 1630 sezidal novi mengeški grad. Po večkratni menjavi lastnikov in prodajah na dražbi je Mengeš 1839 kupil Mihael Stare. Po njegovi smrti 1880 sta si dediča gospostvo razdelila. Leta 1767 je obsegalo katastrsko občino Mengeš. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 289 - 290 procesni spisi/ ______________________________________________________________________ 1105 AS 759 103 GOSPOSTVO MIRNA, 18. stol. - 19. stol. 1 f. Gospostvo Mirna, 1180 - 1945 V virih se omenja od 1180 dalje kot dedina pl. Neudeggov. Leta 1339 je Henrik pl. Gradnick izročil grad oglejskemu patriarhu, ta ga je podelil v fevd kranjskemu deželnemu glavarju Frideriku Žonveškemu, Žonveški pa Henriku pl. Gradnicku in njegovim dedičem. Leta 1363 so Gradnicki prodali Mirno Celjskim grofom. V 17. stol. so del gospostva priključili gospostvu Dob, drugi del je pripadel grofom Paradeiserjem. V teku stoletij se je zamenjalo več lastnikov. Jožefina Hočevar je 1890 posestvo kupila na dražbi in ga 1910 podarila nečaku Karlu Mulleyu. Leta 1773 je gospostvo obsegalo katastrske občine Brezovica pri Trebnjem, Mirna, Novo Zabukovje, Selo pri Mirni in Straža. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 294 - 296 urbar/ listine/ potrdila/ korespondenca Hansa pl. Kalchbera/ ______________________________________________________________________ 1106 AS 297 GOSPOSTVO MUTA, 17. stol. - 18. stol. 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Muta, 1193 - 1945 Grad Muta se v virih omenja od 1193 dalje. V 13. stol. so bili lastniki vitezi Marenberški ter šentpavelski samostan, leta 1332 so gospostvo podedovali Viltuški, 1360 Walseeji. Od 1435 je bilo v lasti deželnega kneza, ki je gospostvo dajal v zastavo. Leta 1669 je gospostvo kupil nunski samostan iz Radelj. Po 1697, ko je grajsko poslopje uničil požar, so upravo posestva preselili v trg Radlje. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, IV. zv., Ljubljana 1993, str. 52 - 58 spisi iz 17. in 18. stol./ 104 ______________________________________________________________________ 1107 AS 760 GOSPOSTVO NADLIŠEK-PAJKOVO, 1784 - 1786 2 k. Gospostvo Nadlišek-Pajkovo, 14. stol. - 1739 Do srede 14. stol. je bil stari grad Nadlišek, imenovan Zvezda - Tabor, last oglejskih patrijarhov. Od njih so ga dobili Auerspergi, ki so 1686 sezidali novo poslopje z imenom Pajkovo. Od 1739 je gospostvo tvorilo skupaj z Turjakom fidejkomis grofov Auesperg. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 341 cerkvene računske knjige župnije Bloke/ ______________________________________________________________________ 1108 AS 788 GOSPOSTVO NEUHAUS, 1758 - 1870 0.2 t. m./ 2 f. Gospostvo Neuhaus, 14. stol. - 1902 Grad Neuhaus v Tržiču se omenja kot dedina pl. Neuhausov v 14. stol. V 16. in v prvi polovici 17. stol. je bil last pl. Paradeiserjev. Od njih ga je podedoval Herman Jurij baron Wernegkh. Tekom stoletij so si po rodbinskih dedovanjih ali nakupih kot lastniki sledili grofje Barbo, baroni Egkhi, pl. Erbergi, grofje Auerspergi, Frančiška grofica Strassoldo, Jožef grof Radetzky, Jožef baron Dietrich, Jožef Marija knez Sulkowski, Kranjska industrijska družba; 1891 je gospostvo kupil Julij baron Born, njegovi dediči so si ga leta 1902 med seboj razdelili. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 504 - 505 Gradivo je 6. 3. 1957 izročil Škofijski arhiv Ljubljana. Gradivo izvira iz arhiva A. Globočnika v Tržiču, najdeno je bilo v zapuščini F. Komatarja. darilna pisma/ kupna pisma/ sodbe/ sodni protokol 1818-1828/ delo deželne komisije za odvezo in regulacijo/ 105 ______________________________________________________________________ 1109 AS 762 GOSPOSTVO NOVO CELJE, 1825 - 1841 0.3 t. m./ 3 k. Gospostvo Novo Celje, 1760 - 1930 Dvorec Novo Celje je 1760 dal sezidati Anton grof Gaisruck, od 1750 lastnik celjskega gospostva. V lasti grofov Gaisruck je ostal do 1825, ko ga je kupil A. Tschokl. Leta 1835 je postal lastnik gospostva in dvorca J. L. Hausmann. Ta je posest pomnožil, moderniziral gospodarstvo in se zadolžil. Zato je 1849 dvorec prodal Karlu princu Salmu. Od 1850 je bilo gospostvo sedež deželnega sodišča. 1919 ga je kupil baron Turković in 1930 prodal Dravski banovini. Ta je 1932 v dvorcu uredila umobolnico. Po 1945 je bila v dvorcu bolnišnica za pljučne bolezni, od 1970 dalje pa dom starejših občanov. - Stopar I., Žalec in Novo Celje, Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 73. zv., Ljubljana 1977 - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, III. zv., Ljubljana 1992, str. 86 - 94 Gradivo je 27. - 30. 11. 1930 izročil neznani izročitelj. knjiga listin 1836/ likvidacijski protokol I. in III. del 1825-1841/ ______________________________________________________________________ 1110 AS 765 GOSPOSTVO OJSTRICA, 1641 - 1902 3.3 t. m./ 11 f., 45 k. Gospostvo Ojstrica, 1288 - 1945 Gospostvo Podgrad Gospoščina, dedna last žonveških gospodov, kasnejših celjskih grofov, je obstajala že pred 1288. Po izumrtju Celjanov so jo podedovali Habsburžani. Deželno sodišče se prvič omenja 1462. Schrottenbachi so gospostvo 1506 dobili v zastavo, 1591 pa v dedno in svobodno last. V lasti te rodbine je ostalo do 1767. Po več menjavah lastnikov ga je 1846 kupil Karl Nepomuk Gustav baron Wittenbach. Leta 1908 ga je podedovala rodbina Piussi. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, III. zv., Ljubljana 1992, str. 95 - 98 Gradivo je 28. 11. 1929 izročil neznani izročitelj. Po prevzemu v arhiv je bilo urejeno po shemi za urejevanje in popisovanje graščinskih arhivov. davčni registri 1801-1824/ štiftregistri 1825-1847/ rusticalia: registri desetine od krčevin 1703-1828, registri vinske desetine 1780-1844, register gornine 1751-1755, žitni 106 desetinski registri 1790-1828, listine, kupna pisma 1719-1812, menjalne pogodbe 1778-1807, poravnalne pogodbe 1707-1803, testamenti 1764-1811, ženitne pogodbe 1775-1832, zaščitna pisma 1791-1843, zapuščinski inventarji 1733-1824, zapuščinske obravnave/ iustitialia 1791-1824/ korespondenca/ Okrajna gosposka Ojstrica 1819-1850/ - Gospostvo Podgrad: rustiacalia 1661-1832/ korespondenca 1826-1838/ iustitialia/ ecclesiastica/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1111 AS 763 GOSPOSTVO OLIMJE, 1604 - 1805 1.1 t. m./ 6 f., 15 k. Gospostvo Olimje, 1208 - 1945 Gospostvo se omenja 1208 kot fevd krških škofov. 1543 je olimeljski dvor in posest kot krški fevd kupil Hans Tattenbach, 1604 pa hrvaški plemič baron Ratkay z Velikega Tabora. 1663 je lastnik Ivan Sakhmardi de Dyanokh ustanovil v Olimjah eremitski pavlinski samostan. Po ukinitvi samostana je leta 1805 kupil graščino in posest Ferdinand grof Attems, lastnik gospostev Podčetrtek in Hartenštajn. Attemsi so ostali lastniki do 2. svetovne vojne. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, V. zv., Ljubljana 1993, str. 51 - 56 Attemsi so po letu 1805 arhiv preselili v grad Podčetrtek. Gradivo je 15. 9. 1949 izročila Gozdna uprava Podčetrtek gozdnega gospodarstva Celje. V AS so arhivalije gospostva Olimje izločili iz arhiva gospostva Podčetrtek in jih uvrstili v samostojen graščinski fond. V arhivu gospostva Podčetrtek so ostale arhivalije, ki so nastale po letu 1805, ko je bilo Olimje združeno z gospostvom Podčetrtek in Hartenštajn. urbarji 1604-1767/ registri gornine 1624, 1732/ štiftregistra 1760-1781, 1797/ register malih pravic in činžnega žita 1779-1782/ gorskopravdni register 1779-1787/ registra činžnega žita 1788-1790, 1791-1796/ inventarna knjiga 1771/ dominicalia: abolicija tlake, zakupnine od graščinskih zemljišč, predajni inventar in listine 1802, gospoščinski spisi 1783-1790/ Upraviteljski urad gospostva Olimje: politični spisi 1796-1802, gospodarski spisi 1796, uradni spisi 1801-1805/ arhivski popis/ 107 ______________________________________________________________________ 1112 AS 764 GOSPOSTVO ORTNEK, 1589 - 1903 5.1 t. m./ 32 f., 15 k. Gospostvo Ortnek, 14. stol. - 1945 Gospostvo je bilo sprva last Ortenburžanov, od 1418 Celjanov, od 1456 Habsburžanov. Bilo je deželnoknežja komorna posest do 1589, ko so ga kupili pl. Mosconi. V 17. stol. je bilo v lasti stiškega samostana, od 1650 pa baronov Lichtenberg. Lichtenbergi so gospostvo 1820 prodali dunajskemu trgovcu Janezu Kozlerju. V lasti Kozlerjev je ostalo do najnovejše dobe. Leta 1798 je obsegalo katastrske občine Lužarji, Male Poljane, Sveti Gregor, Velike Poljane in Vinice. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 334 - 335 Ko je arhiv gospostva Ortnek 1898 popisal dr. Vladimir Levec (Mitteilungen des Musealvereins für Krain, 1898, letnik 11. str. 44-54) je le-ta obsegal 11 urbarjev in v 13 oddelkov vložene spise. Gradivo je 21. 1. 1948 AS podaril Rudež iz Ortneka. Leta 1960 je bilo gradivo tehnično preurejeno (iz 14 je nastalo 32 f.) in dodana je bila notranja struktura, običajna za ostale graščinske arhive, ob upoštevanju prejšnje ureditve. urbarji 1593-1853/ normalije v sodnih zadevah 1783-1797/ ustanove in ubožnice/ računi/ vojaške zadeve/ rektifikacijski spisi/ gozdne zadeve/ bancalia/ cameralia/ presonalia oskrbnikov/ dominicalia: listine, prodaja gospostva, lov in ribolov, gozdne zadeve/ familiaria grofov Lichtenberg 1658-1787/ rusticalia: urbarski izkazi, zemljiškoknjižne zadeve, desetinski izkazi, tlaka/ katastrski izvlečki/ iustitialia/ gradivo iz francoske dobe/ razno/ arhivski popis 1960/ ______________________________________________________________________ 1113 AS 768 GOSPOSTVO PODČETRTEK, HARTENŠTAJN IN OLIMJE, 1558 - 1926 22.5 t. m./ 112 f., 222 k., 1 š. Gospostvo Podčetrtek, 1261 - 1945 Gospostvo Hartenštajn, 15. stol. - 1945 Gospostvo Olimje, 1208 - 1945 Komenda Meretinci Gospostvo Podčetrtek stoji na območju nekdanjih Heminih posesti v Savinjski marki, ki so 1071 prešle v posest krške škofije. Posestvo je bilo v lasti krških ministerialov, vite108 zov iz Podčetrtka. Leta 1441 je krški škof Johan začasno izročil svoje gradove Podčetrtek, Pilštanj, Bizeljsko in Mokronog cesarju Frideriku IV. Po 1445 so gospostv o vodili oskrbniki. Tattenbachi so 1612 dobili posest Podčetrtek v dedno in zasebno last od krških škofov. Država je 1682 zasegla posest in jo prodala grofu Ignacu Mariji Attemsu za 72.000 goldinarjev. V lasti rodbine je ostala do 2. svetovne vojne. Hartenštajn se omenja od 15. stol. dalje kot krška posest. V fevdu so posestvo imeli soteški vitezi, ki so 1587 izumrli. Takrat je gospostvo imelo 72 urbarialnih podložnikov. Lastnik je bil med 1605 in 1615 Andrej Pürscher, sledili so mu Reisingi, ki so od 1652 nosili naziv baroni s Hartenštajna in Pilštanja. Leta 1716 so gospostvo kupili grofje Attemsi in ga združili z gospostvom Podčetrtek. Gospostvo Olimje (AS 763, zap. št. 1111) je leta 1805 kupil Ferdinand grof Attems in ga združil z gospostvom Podčetrtek in Hartenštajn. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, V. zv., Ljubljana 1993, str. 71 - 78 in 29 - 31 Gradivo gospostev Podčetrtek, Hartenštajn in Olimje je AS 1949, zap. št. ? izročila Gozdna uprava Podčetrtek gozdnega gospodarstva Celje. Fond je bil prevzet v neurejenem stanju in poškodovan od vlage. Zaradi združitve vseh treh gospostev in skupne uprave (vse tri graščine so bile last grofov Attems) arhivsko gradivo ni bilo mogoče ločiti na posamezna gospostva. Gradivo je urejeno po shemi za ureditev gradiva graščin. urbarji/ davčni registri/ registri dajatev/ registri davčnih zaostankov 1566-1848/ denarne glavne knjige 1850-1876/ okrožnice in oznanila 1785-1849/ dominicalia 1558-1926: listine, zakupi, prodaja in razdelitev dominikalnih zemljišč 1785-1858, računske zadeve, zemljiška odveza, vojaške zadeve, uradni spisi, naborna okrajna gosposka in gospostvi Podčetrtek in Hartenštajn/ rusticalia 1670-1850: registri tlake, davčni zaostanki podložnikov, desetinski izkazi/ iustitialia 1614-1876: civilni procesi, kriminalni spisi 1769-1846/ ecclesiastica 1707-1850: patronatske zadeve/ varia/ extranea: Komenda Meretinci 1795-1803/ arhivski popis 1962/ ______________________________________________________________________ 1114 AS 770 GOSPOSTVO POLHOV GRADEC, 1625 - 1942 7.2 t. m./ 26 f., 108 k., 1 š. Gospostvo Polhov Gradec, 1302 - 1937 Gospostvo se kot dedina pl. Billichgrätzov omenja v virih od 1302. Leta 1364 sta ga kupila celjska grofa Ulrik in Herman. Po izumrtju Celjanov je pripadlo Habsburžanom in postalo deželnoknežja komorna posest. Nadvojvoda Karel ga je 1588 prodal Juriju grofu Khislu s Fužin. Od 1618 do 1642 so bili lastniki baroni Mosconi, za njimi pl. Edlingi in pl. Troppenaui; 1658 je gospostvo kupil Anton Kunstl pl. Baumgarten, 1684 povzdvignjen v baronski stan pod imenom Billichgrätz. Njegovi dediči so si gospostvo razdelili, 1859 pa je postala edina lastnica Antonija Ursini grofica Blagaj. V oporoki je 109 gospostvo zapustila Aleksandru grofu Auerspergu, ki je bil priznan za lastnika s prisojilno listino 1869. Njegova vdova ga je 1875 prodala Luizi Urbančič za 24.785 goldinarjev. Leta 1781 je obsegalo katastrske občine Babna Gora, Črni Vrh, Polhov Gradec in Sveti Jošt. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 373 - 375 Večino gradiva je izročil FZC leta 1948, nekaj pa NUK leta 1955 (iz Vrhovnikove zapuščine) in 1957; nekaj spisov sta prodala Boris Wiedler iz Ljubljane leta 1956 in Šemsudin Ljubović leta 1990. V arhivu je bilo gradivo popisano po shemi za urejevanje graščinskih arhivov, razen gradiva, ki je bilo kupljeno leta 1990. knjige normalij 1770-1849/ protokoli zemljiških parcel/ glavne knjige rentnega urada Polhov Gradec 1820-1833/ računske knjige 1712-1911/ urbarji in urbarialni registri 1651-1847/ potrditveni protokoli (Verbriefung Protocoll) 1658-1848/ normalia 1746-1918: patenti, okrožnice/ dominicalia 1639-1942: kupoprodajne pogodbe, poravnalne pogodbe, katastrski izvlečki, obračuni upravitelja gospostva/ rusticalia 1672-1937: desetinski registri, izkazi urbarialnih služnosti, podložniške listine/ iustitialia 1625-1935: civilni procesi/ korespondenca 1805-1942/ ecclesiastica/ familiaria: Altman 1839-1910, Ursini-Blagaj, Delago 1902-1921, Urbančič 1909/ razno/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1115 AS 300 GOSPOSTVO PONOVIČE, 1746 - 1824 1 m. Gospostvo Ponoviče, 16. stol. - 1908 Ob koncu 16. stol. je bilo gospostvo last Viljema Praunspergerja, v začetku 17. stol. pa Jurija barona Wagna. Wolf Sigmund grof Paradeiser je leta 1651 sklenil za gospostvi Lebek in Ponoviče pogodbo in sta bili poslej obe gospostvi združeni. Leta 1908 je bilo posestvo razprodano. Po 1. svetovni vojni je bila v gradu nameščena nižja ruska gimnazija. Leta 1929 je kupila grad in posestvo Dravska banovina in ga uporabljala za prostore uprave banovinskega veleposestva. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 377 - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 314 Gradivo je AS 8, zap. št. 45. 7. 1974 kupil v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. korespondenca/ ženitno pismo 1746/ ______________________________________________________________________ 1116 110 AS 460 GOSPOSTVO POSTOJNA, 1736 - 1748 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Postojna, 14. stol. - 1921 Po Valvasorju je bil postojnski grad dedina pl. Adlsbergov, v letih 1372 - 1456 last Celjanov, potem pa Habsburžanov. Dejansko so Postojno 1371 od oglejskih patriarhov kupili Habsburžani. V 17. stol. so bili lastniki knezi Eggenbergi in knezi Auerspergi, v začetku 18. stol. pa Oblaki pl. Wolkensbergi. Od 1722 je bilo gospostvo last Notranjeavstrijske dvorne komore. Kot državno imovino je gospostvo od 1856 do 1903 upravljal c. kr. bankalni sklad, od 1903 - 1918 pa c. kr. erar. Leta 1921 je po določbi senžermenske mirovne pogodbe upravo posestva prevzel državni sklad Kraljevine SHS. Leta 1754 je gospostvo obsegalo katastrske občine Bač, Dolnja Košana, Hraše, Koritnica, Landol, Palčje, Postojna, Trnje, Trnovo, Volče in Vrbovo. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 378 - 379 urbarialni izvleček grofije Postojna 1736-1741/ pojezda grofije Postojna 1742-1743/ specifikacija pri gospostvu Postojna izmerjene vrečne desetine in desetine v zrnu 1746/ pojezda gospostva Postojna 1746-1748/ ______________________________________________________________________ 1117 AS 771 GOSPOSTVO PTUJ, 1909 - 1909 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Ptuj, 1120 - 1945 Že pred letom 1000 je bilo ptujsko območje v rokah salzburških nadškofov. Fevdni lastniki ptujskega gradu so bili do leta 1438 gospodje Ptujski. Po njihovem izumrtju so se na gradu hitro menjavali oskrbniki. Od 1555 je bil grad v deželnoknežjih rokah, 1662 ga je deželni knez prodal Eggenberškim, 1642 je prešel v roke jezuitskega reda, 1656 pa generala Walterja Leslija pl. Balquhane. V lasti te rodbine je ostal do 1802, ko so ga kupili Dietrichsteini (do 1864). 1873 ga je kupila Tereza grofica Herberstein. Herbersteini so ostali lastniki do 2. svetovne vojne. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, I. zv., Ljubljana 1991, str. 95 - 105 inventar ptujskega gradu/ 111 ______________________________________________________________________ 1118 AS 772 GOSPOSTVO RADOVLJICA, 1837 - 1850 1 m. Gospostvo Radovljica, 13. stol. - 1945 Grad, dedina pl. Radmannsdorfov, pozneje last Ortenburžanov in Celjanov, je 1456 pripadel Habsburžanom. Kot deželnoknežjo komorno posest so ga upravljali pl. Dietrichsteini. Od 1616 so bili lastniki grofje Thurn-Valsassina, ki so gospostvo proglasili za fidejkomis in ostali njegovi lastniki do 2. svetovne vojne. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 406 - 407 Gradivo je 13. 2. 1957 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. zamenjalne pogodbe 1837-1850/ ______________________________________________________________________ 1119 AS 773 GOSPOSTVO RAJHENBURG, 1709 - 1753 0.2 t. m./ 1 f., 2 k. Gospostvo Rajhenburg, 1131 - 1941 Rajhenburg je najstarejši na Slovenskem izpričan grad. V virih se omenja leta 895. Leta 1043 je kot dediščina grofice Heme postal last salzburške nadškofije; 1141 nastopa prvi znani rajhenburški vitez Otto de Richenbvrch. Po bratislavskem miru 1491 je salzburška posest v Posavju (Brežice, Sevnica in Rajhenburg) ostala v cesarskih rokah. Leta 1493 so omenjena gospostva salzburški škofje dobili nazaj in v Rajhenburg so se vrnili vitezi Rajhenburški. Po njihovem izumrtju leta 1570 so dediči posestva postali Welzerji. Leta 1600 je gospostvo prešlo v roke Galla pl. Gallensteina. Po več menjavah lastnikov (Attemsi v 1. pol. 18. stol.) so ga 1884 prevzeli trapisti, ki so grad spremenili v samostan. Trapisti so ostali lastniki do 2. svetovne vojne. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, V. zv., Ljubljana 1993, str. 95 - 103 Gradivo izvira iz časa lastništva grofov Attems in je bilo pomešano med gradivom gospostva Podčetrtek, ki ga je leta 1949 izročila Gozdna uprava Podčetrtek gozdnega gospodarstva Celje. V AS je bil formiran samostojen graščinski fond. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. štiftregitra 1747, 1748/ računske knjige in računi 1707-1752/ davčni zaostanki/ pobotnice upraviteljskega urada gospostva Rajhenburg/ 112 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1120 AS 462 GOSPOSTVO RAKOVNIK (PRI ŠENTRUPERTU), 1736 - 1836 0.2 t. m./ 6 k. Gospostvo Rakovnik (pri Šentrupertu), 1193 - ? V virih se omenja od 1193 dalje kot dedina Kroissenbachov. V 16. stol. so bili lastniki pl. Apfalterji, njih so nasledili Gusiči, Tadjoloviči, baroni Galli in grofje Barbo; 1766 so ga podedovali grofje Dizma in v njihovi lasti je ostalo tudi po letu 1879. Leta 1766 je gospostvo obsegalo katastrske občine Bistrica, Brezovica, Dole, Laknice, Mirna, Novo Zabukovje, Ostrožnik, Staro Zabukovje, Straža, Šentrupert, Trebelno in Zbure. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 414 - 415 Gradivo je leta 1845 izročil Franc pl. Hermannstahll. listinska protokola 1736-1800, 1792-1805/ protokoli gospostva Rakovnik 1795, 1796, 1800/ glavna knjiga 1836/ ______________________________________________________________________ 1121 AS 774 GOSPOSTVO RIBNICA, 1573 - 1932 12.0 t. m./ 47 f., 49 k. Gospostvo Ribnica, 1082 - 1945 Gospostvo Gracarjev Turn Gospostvo Mengeš, Loka in Dragomelj Gospostvo Breg pri Ribnici Merija Dolenja vas, 1809 - 1814 Merija Ribnica, 1809 - 1814 Od leta 1082 so bili lastniki gradu Auerspergi, njihovi nasledniki so bili pl. Laasi, od 1263 Ortenburžani, od 1418 Celjani in od 1456 Habsburžani, ko je gospostvo postalo deželnoknežja komorna posest. Leta 1619 ga je cesar Ferdinand prodal Janezu Jakobu grofu Khislu, njegov sin pa Andreju Trillerju pl. Trillegkhu. V lasti Trillegkhov je ostalo do začetka 18. stol. Od 1738 so bili lastniki grofje Cobenzli; 1810 ga je Filip grof Cobenzl prodal Antonu Rudežu iz Kobilje Glave za 160.000 goldinarjev. Rudeži so ostali lastniki posestva do 1945. Leta 1798 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dane, Dolenja vas, Gorenja vas, Goriča vas, Grčarice, Hrib, Jurjevica, Prigorica, Rakitnica, Retje, Ribnica, Sušje, Zamostec in Žigmarice. 113 - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 420 - 422 - Smole M., Graščina Ribnica, publikacije Arhiva SR Slovenije, Inventarji, serija Graščinski arhivi, 4. zv., Ljubljana 1980 Fond je prevzet štirikrat: 1945 in 1948 od FZC, 1952 od Državnega sekreteriata za notranje zadeve. 2 karti je AS 29, zap. št. 337. 6. 1956 kupil od Matilde Boltar iz Ljubljane, 21 fasciklov pa 7. 8. 1962 od Antike iz Ljubljane. Po prevzemu v AS je bil fond urejen po shemi za urejevanje graščinskih fondov. urbarji 1573, 1621, 1659, 1707-1730, 1738-1780, 1784-1810, 1818-1848/ protokoli podložniških listin 1709-1738, 1742, 1763, 1780-1811/ normalia: okrožnice 1795-1839, razglasi 1824-1836/ dominicalia: kupoprodajne pogodbe 1810-1898, najemninske pogodbe 1845-1883, poravnave 1788-1851, reverzi 1788-1859, zakupne in zamenjalne pogodbe 1787-1901, zemljiškoknjižni spisi 1817-1905, zapuščinski spisi 1798-1874, katastrski izvlečki, spisi zemljiške odveze in odkupa servitutnih pravic 1849-1899, računi 1783-1922, inventarji 1777-1855/ gradivo gospodarskih obratov: apnenice 1795-1830, opekarna 1820-1877, žganje pepelike 1811-1818, založništvo suhe robe 1791-1827/ rusticalia: urbarialni izkazi 1576-1824, desetinski izkazi 1804-1834, listine 1787-1849/ civitatensea 1796-1829/ ecclesiastica: patronati in župnije 1731-1868/ iustitialia: civilni procesi 1743-1883, gozdni prestopki 1795-1874, patrimonialno sodstvo, criminalia 1786-1876/ korespondenca 1772-1892/ familiaria Rudež/ Naborno-okrajna gosposka Ribnica 1787-1811/ - Merija Dolenja vas 1812-1814: normalia/ korespondenca/ zapisniki/ izkazi/ - Merija Ribnica 1810-1814: korespondenca/ računi/ davčni prejemnik kantona Ribnica (korespondenca, računi)/ - Okrajna gosposka Ribnica 1814-1845: računi/ vojaške zadeve/ razno/ - Gospostvo Breg pri Ribnici 1707-1776/ - Gospostvo Gracarjev Turn 1757-1868: dominicalia/ korespondenca/ idr./ - Gospostvo Mengeš, Loka in Dragomelj 1646-1847: dominicalia idr./ arhivski inventar 1980/ ______________________________________________________________________ 1122 AS 775 GOSPOSTVO RIHEMBERK, 1759 - 1795 0.3 t. m./ 3 f. Gospostvo Rihemberk, 1180 - 1945 Prvotni lastniki grajske stavbe, vitezi Rihemberški, fevdniki grofov Goriških, se v virih omenjajo od 1180 dalje. Po njihovem izumrtju so grofje Goriški dajali grad v fevd različnim plemiškim rodbinam: 1462 se omenja Febo della Torre, v začetku 16. stol. Janez iz Novega Gradu (Neuhaus). Po izumrtju Goriških so gospostvo podedovali Habsburžani. 1529 so ga zastavili baronom Lanthierijem, 1646 je prešlo v njihovo popolno last. Zadnja potomka Lanthierijev se je poročila z grofom Lewetzovom in v lasti rodbine Lantihieri-Lewetzov je ostalo do 2. svetovne vojne. 114 Jedro zemljiške posesti gradu Rihemberk je bilo na spodnjem Krasu, nekaj posesti je imel tudi v Istri. Gospostvu je pripadala tudi sodna oblast, 1788 je postalo sedež sodnega okraja. - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 336 - 366 - Štupar Šumi N., Grad Rihemberk nad Branikom, Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 43. zv., Ljubljana 1973 Gradivo je AS 11, zap. št. 54. 8. 1959 in 23. 9. 1959 izročilo Okrajno sodišče Nova Gorica. sodni protokoli 1760, 1765-1766, 1769-1770, 1780-1788, 1785-1787, 1791, 1801-1804/ prepisi listin in pogodb/ ______________________________________________________________________ 1123 AS 463 GOSPOSTVO RUPERČVRH, 1821 - 1850 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Ruperčvrh, 1641 - 1945 Glej tudi AS 746, zap. št. 1144. Grad je nastal v 17. stol. iz propadajočega gradu Mehovo. Bil je last grofov Paradeiser. Leta 1691 je gospostvo podedoval Simon Engelbert baron Egkh. Po dolgotrajnem procesu je bilo 1726 prisojeno kostanjeviškemu samostanu, po razpustu samostana (1794) pa dodeljeno verskemu skladu. Leta 1825 ga je kupil na dražbi Anton baron Schweiger, 1850 pa Jurij pl. Valmagoni. V 19. stol. se je zamenjalo več lastnikov, 1919 je Ruperč vrh kupila Josipina Stare. Leta 1791 je gospostvo obsegalo katastrske občine Cerovec, Črmošnjice, Gabrje, Lakonice, Podturn, Stara Žaga, Stranska vas, Veliki Podljuben in Vinja vas. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 428 - 429 Gradivo je 19. 9. 1956 AS izročil Narodni muzej v Ljubljani. Večji del gradiva hrani ZAL. ženitna pisma/ 115 ______________________________________________________________________ 1124 AS 468 GOSPOSTVO SCHÖNAU PRI VIPAVI, 1787 - 1787 1 k. Gospostvo Schönau pri Vipavi, 18. stol. Sredi 18. stol. je bil last Auerspergov. Leta 1843 je dvorec podedovala Marija Repič in 1864 je posestvo pripadlo njenim dedičem. Gospostvo je leta 1808 obsegalo katastrski občini Budanje in Vrhpolje. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 430 - 431 knjiga denarnih dajatev podložnikov (Johan Repič pl. Taufferer)/ ______________________________________________________________________ 1125 AS 776 GOSPOSTVO SLATNA, 1686 - 1853 0.5 t. m./ 2 f., 1 k. Gospostvo Slatna, 14. stol. - 1945 Valvasor omenja kot lastnike pl. Slattengkhe že v 14. stol. V 16. stol. so bili lastniki pl. Wazenbergi, ki so gospostvo prodali Juriju pl. Scharffenbergu. Po njegovi smrti je pripadlo njegovi hčerki poročeni Graffenweger. Leta 1692 ga je kupil Krištof Otto baron Ottheimb in ga odstopil Mariji Izabeli grofici Barbo-Waxenstein; 1753 je s prisojilno listino postala lastnica posestva Notburga baronica Gusič, rojena Barbo-Waxenstein. Gusiči so ga 1845 prodali Matiju Pehaniju, ta pa 1847 baronom Steiger-Montricher. Naslednji kupec, Avgust Krištof Degenfeld pl. Schönburg je kupno pogodbo za gospostvo sklenil 1853 in ga že 1855 prodal Verijandu knezu Windischgrätzu. Windischgrätzi so ostali lastniki do 1945. Gospostvo je 1772 obsegalo katastrske občine Jablanica, Konj, Polšnik, Šmartno in Vitarjevec. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 440 - 441 Gradivo je leta 1951 AS izročil Josip Stare iz Šmartnega pri Litiji, leta 1958 pa Škofijski arhiv Ljubljana. 1 pismo je AS 1974, zap. št. ? kupil v Trubarjevem antikvariatu, 2 dopisa je leta 1977 podaril Janez Umek iz Ljubljane. izvleček iz rustikalne fasije 1754/ tlaka 1790-1798/ podložniške listine/ sodne zadeve/ rudnik Pasjak 1795, 1860/ korespondenca/ ceste/ vojaške zadeve/ računske zadeve 1789-1815/ urbarji 1692, 1686-1690, 1695/ registri vinskega daca/ tlačni registri/ desetinski registri: za žito, prirastek, vino/ register odvetščine in gozdnih pravic 1748-1779/ odvetščina/ 116 ______________________________________________________________________ 1126 AS 680 GOSPOSTVO SLIVNICA PRI MARIBORU, 1853 - 1869 2 k. Gospostvo Slivnica pri Mariboru, 1428 - 1945 Dvorec je leta 1493 pozidal Jurij Kolonič, na mestu prejšnjega gradu. Njegovi dediči so leta 1608 posestvo prodali Herbersteinom, ki so ga obdržali v lasti do 1738. Poznejši lastniki so bili Franc Ludvik pl. Khuenburg, knez Stanislav Poniatkowsky, grof Klement Brandis, 1880 Herman Paulus, okrog 1900 Karel pl. Rudnicki, med dvema svetovnima vojnama pa grof Franc Schönburn iz Starega Futoka v Bački. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, I. zv., Ljubljana 1990, str. 124 - 128 Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. rentna glavna knjiga/ računi za vino/ protokol zakupnih dolgov 1853-1855/ ______________________________________________________________________ 1127 AS 777 GOSPOSTVO SMLEDNIK, 1558 - 1913 13.0 t. m./ 65 f., 87 k. Gospostvo Smlednik, 1118 - 1945 Gospostvo Boben Posestvo Klana Gospostvo Podsreda Grad je nastal v 12. stol., v času gofov Andeških. Kot prvi med njihovimi smledniškimi ministeriali se leta 1136 omenja Ulrik Smledniški. V 13. in 14. stol. so bili smledniški vitezi iz rodu gospodov Planinskih-Svibenskih, ki so grad prodali žonveškim svobodnikom, poznejšim grofom Celjskim. Po izumrtju Celjanov je gospostvo prešlo v posest njihovih dedičev Habsburžanov in postalo deželnoknežja komorna posest. Do 1626, ko je cesar Ferdinand gospostvo prodal Janezu Pavlu baronu Egkhu, so ga upravljali številni zastavni imetniki. Od 1695 je bil lastnik Janez Adam pl. Pernburg, poznejši baron Flödnig. Flödnigi so ostali lastniki gospostva kot fidejkomisa do 1795, ko so ga kupili baroni Lazzariniji. Ti so ostali lastniki do 2. svetovne vojne. Leta 1781 je obsegalo katastrske občine Repnje, Skaručna in Smlednik. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 444 - 446 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 223 - 225 117 Gradivo je bilo prvič urejano že leta 1826. Ponovno ga je uredil Vladimir Levec leta 1896 in ga razdelil na oddelke, označene s črkami od A do N. Izročil ga je FZC v letih 1945 in 1948. Ob prevzemu so bili ohranjeni le oddelki A, D, F do N. Fond je urejen po shemi za urejevanje graščinskih arhivov ob upoštevanju prvotne ureditve. knjige normalij 1747-1838/ urbarji 1558-1785/ registri tlake in desetinski registri 1574-1786/ rusticalia 1558-1849: registri in izkazi o zaostalih podložniških davkih, podložniške listine/ iustitialia 1583-1825: civilni procesi/ gradnje cest in mostov 1721-1878/ spisi iz francoske dobe/ familiaria: baroni Smledniški 1701-1785, baroni Lazzarini 1555-1846/ dominicalia 1781-1897: smledniška graščina v konkurzu, prodaja baronom Lazzarinijem, upraviteljski urad, gospostvo Smlednik in inkorporirana posest Rucinj in Reutelstein/ ecclesiastica 1840-1853/ miscellanea: iz arhiva baronov Lazzarinijev 1796-1913/ Gospostvo Boben 1727-1811/ Posestvo Klana v Istri 1727-1811/ Gospostvo Podsreda 1606-1847/ arhivski popis 1960 (za večino gradiva) ______________________________________________________________________ 1128 AS 778 GOSPOSTVO SNEŽNIK, 1606 - 1939 5.5 t. m./ 74 k., 11 š. Gospostvo Snežnik, 13. stol. - 1945 V 13. in 14. stol. je bilo v lasti oglejskih patriarhov, ki so ga podeljevali v fevd večinoma pl. Schneeberškim, leta 1395 pa Juriju I. pl. Lambergu. Lambergi so ostali lastniki do 1595. Knezi Eggenbergi, lastniki posestva od 1635, so kupili še loško posest (Lož) in prenesli sedež gospostva na Snežnik. Grofje Lichtenbergi so leta 1718 popolnoma združili snežniško in loško zemljiško posest, tako da poslej lahko govorimo o enotnem loško-snežniškem gospostvu. V lasti Lichtenbergov je ostalo do 1847, ko sta ga kupila Sigmund in Marija Karis. A že 1853 je kupil gospostvo na dražbi Oton Viktor knez Schönburg-Waldenburg za 800.000 goldinarjev. Njegov sin Jurij je posestvo konstituiral v fidejkomis. 1919 je deželna vlada za Slovenijo proglasila nad posestvom nadzor, 1922 je sekcija za sekvester pri pravosodnem ministrstvu postavila del posestva, ki je ostal v Kraljevini SHS pod nadzorstvo in sekvester. Po ukinitvi sekvestra 1924 je ponovno prešlo v upravo lastnika do 1945, ko so ga nacionalizirali. Leta 1782 je gospostvo obsegalo katastrske občine Babna Polica, Babno Polje, Dane, Iga vas, Knežja Njiva, Kozarišče, Lož, Nadlesk, Otok, Palčje, Poljane, Pudob, Trnje, Vrh in Vrhnika pri Ložu. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 449 - 451 Večino gradiva sta izročila Gozdno gospodarstvo Postojna - Gozdna uprava Št. Peter na Krasu (Pivka) 14. 3. 1951 in Lesnoindustrijsko podjetje Prem 19. 11. 1952, drobce fonda pa NUK 22. 3. 1977. Del gradiva hrani ZAL. 118 knjige patentov, kurend in normalij 1814-1823/ registri prodaje lesa 1830-1833/ urbarji 1606-1848/ poravnalni protokoli 1820-1834/ davčne knjige 1811-1836/ normalia 1842-1849/ dominicalia 1821-1911: listine, računi/ rusticalia: davčne knjige 1817-1819/ gospodarski obrati: parna žaga Marof 1925-1935, elektrarna Snežnik 1934/ gozdno gospodarstvo: gozdni okraj Klana-Podgraje 1875, gozdno in blagajniško oskrbništvo Mašun 1871-1887, gozdni okraji Koritnica, Bistrica, Juršič 1864-1871, gozdni registri, registri za drva/ iustitialia 1845/ korespondenca 1850, 1923-1939/ okrajna gosposka Snežnik 1818-1850/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1129 AS 780 GOSPOSTVO STARA LOKA, 1521 - 1929 5.0 t. m./ 44 f., 10 k., 2 š. Gospostvo Stara Loka, 1521 - 1929 Leta 1521 je freisinški škof Filip podelil grad Staro Loko v fevd Baltazarju Sigesdorferju. Njegove hčere so si gospostvo razdelile na 5 delov. Po ponovni združitvi in večkratni menjavi lastnikov ga je 1755 kupil na dražbi škofjeloški meščan Matevž Demšar. Njegovi dediči so ga 1819 prodali Frideriku Anzelmu pl. Strahlu. Strahli so ostali lastniki do 1929. Leta 1772 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dorfarje, Stara Loka, Stari Dvor, Suha, Sveta Barbara in Sveti Ožbalt. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 458 - 459 Gradivo je bilo 3. 6. 1930 kupljeno na javni dražbi nepremičnin Karla Strahla v Škofji Loki. 1 f. gradiva je 1957 AS kupil od Anke Polec-Fajfar iz Ljubljane. V AS je bilo gradivo urejeno in popisano po shemi za popisovanje graščinskih arhivov. urbarji 1590-1756/ knjige dolgov 1783-1798/ normalia 1708-1832/ dominicalia 1521-1928: listine, fevdna pisma, zakupne pogodbe, spisi zemljiške odveze, računi/ rusticalia 1543-1848: urbarialni izkazi, listine/ iustitialia 1735-1874: civilni procesi, patrimonialno sodstvo/ korespondenca 1757-1929: dopisi uradov, rodbina Demšar, rodbina Strahl/ familiaria: Demšar 1682-1817, Strahl 1784-1929, Pattenegg 1824-1875, Gerbetz Anton, Lebzeltern/ posebno udejstvovanje 1753-1927: Friderik Strahl, Matevž Demšar, Edvard Strahl, Karel Strahl/ extranea/ arhivski popis/ 119 ______________________________________________________________________ 1130 AS 682 GOSPOSTVO STRUGA, 1604 - 1821 0.1 t. m./ 1 š. Gospostvo Struga, 16. stol. - 1937 Grad je v 16. stol. sezidal Karel pl. Jurič. Juriči so ostali lastniki gospostva do začetka 19. stol.; 1822 so ga prodali na dražbi Jožefu vitezu Fichtenau. V lasti rodbine je ostal do leta 1937. Leta 1801 je gospostvo obsegalo katastrske občine Bela Cerkev, Brusnice, Dobrava in Polhovica. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 469 - 470 Del gradiva hrani ZAL. uradni dopisi/ korespondenca/ popisni izvleček župnij, vikariatov, vasi in podložnikov za leto 1770/ ______________________________________________________________________ 1131 AS 782 GOSPOSTVO SV. KRIŽ PRI VIPAVI, 1601 - 1801 0.5 t. m./ 4 f. Gospostvo Sv. Križ pri Vipavi, 13. stol. - 1864 Naselje se prvič omenja 1252 kot Villa Crucis. Leta 1507 je dobilo pravico trga, 1532 pa mestne pravice: dobilo je svojega sodnika in pravico do letnih sejmov. Konec 15. stol. je dal goriški škof zgraditi štiristolpni grad in obdal kraj z obzidjem zaradi nevarnosti vpada Benečanov in Turkov. Habsburžani, ki so nasledili goriške grofe, so ga zastavili grofu Vitu della Torreju, sinu prvega svetokriškega grofa Ivana Feba. Vitov sin Franc, z nemškim imenom grof Thurn iz Sv. Križa, je 1547 prodal gospoščino s tedaj že pozidanim gradom Ahacu iz pliberške veje grofov Thurnov. Leta 1605 je grad s posestvijo vred kupil Herman Attems. Njegovi dediči so bivali v mestu do 1864, ko so se preselili v Gorico. - Krajevni leksikon Slovenije, 1. zv., Ljubljana 1968, str. 31 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1991, str. 350 - 354 Gradivo je 11. 8. 1959 izročilo Okrajno sodišče Nova Gorica, 23. 9. 1959 pa Okrajno sodišče Ajdovščina. 1 f. spisov je AS 8, zap. št. 45. 12. 1960 kupil v Antiki Ljubljana. 120 protokol graščine 1772-1773/ protokol dominija Sv. Križ 1767, 1771/ ekshibitni protokol 1801/ sodni protokoli: s.d., 1780-1781, 1782, 1781-1782/ proces med komunoma Črniče in Batuje zaradi pravice do lesa in paše 1601-1779/ ______________________________________________________________________ 1132 AS 783 GOSPOSTVO ŠKOFJA LOKA, 1314 - 1894 7.1 t. m./ 22 f., 79 k., 1 š. Gospostvo Škofja Loka, 937 - 1890 Gospostvo Klevevž Samostan klarisinj v Škofji Loki Loško gospostvo je ustanovil cesar Oton II. s podelitvami posesti freisinški škofiji na tleh Kranjske krajine leta 973. V lasti freisinških škofov je ostalo do 1805, ko so bila po bratislavskem miru sekularizirana vsa posestva državnih škofij Freising, Passau, Salzburg in Berchtesgaden. Po odločbi dvorne komore iz leta 1806 so ta posestva prešla v last avstrijskega cesarja. Na Kranjskem se je izvršba te odločbe zavlekla zaradi francoske okupacije. Z Napoleonovim odlokom iz leta 1811 je dobil guverner Ilirskih provinc kot dotacijo tudi dohodke gospostva Škofja Loka. 1825 so gospostvo Škofja Loka prepisali na ime komornega sklada. 1870 ga je kupil Fidelis Trpinc. Njegove vnukinje Jožefina, Meri in Alma Baumgartner so ga 1890 prodale uršulinskemu samostanu v Škofji Loki za 10.000 goldinarjev. Zemljiško gospostvo je od 13. stol. obsegalo celotno porečje Selščice, del Sorškega polja, celo Poljansko dolino, območje Srednjih in Zgornjih Bitenj s Stražiščem, ozemlje med Lipico in Soro, Dovje ter vas Okroglo pri Kranju. 1794 so gospostvo sestavljale katastrske občine Bukovica, Češnjica pri Kropi, Leskovica in Škofja Loka. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 483 - 485 - Smole M., Graščina Škofja Loka, publikacije Arhiva SR Slovenije Inventarji, serija Graščinski arhivi, 1. zv., Ljubljana 1980 240 spisov in listin, 2 fevdni knjigi in knjigo tiskanih patentov je 1851 z dovoljenjem dvorne komore prevzelo Historično društvo za Kranjsko. Nekaj urbarjev in sodnih knjig je 1887 prodal neki trgovec iz Gorice. 51 f. gradiva je 1954 AS podaril dr. Milko Kos iz Ljubljane. Iz njegove zapuščine je 1972 Matej Kos iz Ljubljane izročil še 1.2 t. m. gradiva. 2 k. sta bili julija 1975 restituirani iz Republike Avstrije; nekdanji lastnik teh knjig je bil Kranjski deželni muzej v Ljubljani. Del gradiva je bil po sekularizaciji gospostva odpeljan v München. Tako loške arhivalije hranijo še Bayerisches Hauptstaatsarchiv, Staatsarchiv München in Diözearchiv München. V AS je bilo gradivo urejeno in popisano po shemi za urejevanje graščinskih arhivov. fevdne knjige 1423, 1540-1570/ urbarji 1501-1714/ protokoli podložniških listin 1581-1799/ sodni protokoli 1594-1783/ normalia 1536-1848/ dominicalia 1523-1846: listine, fevdna podelila, računi, inventarji/ rusticalia 1576-1813: urbarialni izkazi, davčni izkazi, protokoli podložniških listin/ civitatensia 1529-1888: politične zadeve mesta 121 Škofja Loka, meščanski špital, nepremičnine v mestu, rodbinske zadeve meščanov, cehi/ ecclesiastica 1389-1853: župnije Stara Loka, Poljane, Žiri, lokalija Sv. Lenarta v Zgornji Suši/ iustitialia 1538-1832: civilni procesi, patrimonialno sodstvo, criminalia/ korespondenca 1498-1789: uradna korespondenca gospostva, korespondenca zemljiškega gospoda z oskrbniki, glavarji in protipisarji, korespondenca freisinških škofov, korespondenca oskrbnikov, glavarjev, protipisarjev, kaščarjev in drugih/ familiaria: freisinških škofov, oskrbnikov, glavarjev 1314-1681/ okrajna gosposka Škofja Loka 1815-1848/ gospostvo Klevevž 1615-1833: dominicalia, iustitialia, familiaria Schreiber/ - gradivo samostana klarisinj v Škofji Loki 1586-1799: dominicalia, rusticalia, korespondenca/ Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, 1894/ extranea/ arhivski inventar 1980/ ______________________________________________________________________ 1133 AS 785 GOSPOSTVO ŠRAJBARSKI TURN, 1600 - 1910 13.0 t. m./ 91 f., 41 k. Gospostvo Šrajbarski Turn, 1436 - 1910 Gospostvo se omenja v virih od 1436 dalje kot celjski fevd. V 16. stol. je bilo v lasti Valvasorjev. Za njimi so ga podedovali pl. Mosconi, 1653 so ga od Mosconov kupili grofje Auerspergi in od njih še istega leta Peter grof Zrinjski. 1658 je gospostvo kupil Herbert grof Auersperg. 1903 sta ga od Ervina grofa Auersperga kupila Karel Kotnik z Verda in Jožef Lenarčič z Vrhnike. 1910 je Lenarčič postal edini lastnik gospostva in ga že istega leta prodal Hrvaško-slavonski banki za parceliranje in kolonizacijo. Sredi 17. stol., ko so gospostvo prevzeli Auerspergi, je obsegalo 312 1/2 kmetij, 1759 pa katastrske občine Bušeča vas, Cerklje, Črneča vas, Drnovo, Krška vas, Krško, Leskovec, Planina, Ravno, Senuše, Stojanski Vrh, Veliki Podlog, Veliki Turn, Veliko Mraševo. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 490 - 492 - Smole M., Graščina Šrajbarski Turn, Publikacije arhiva SR Slovenije, serija Graščinski arhivi, 2. zv., Ljubljana 1980 Večji del gradiva je leta 1910 Deželnemu muzeju za Kranjsko izročila Hrvaško-slavonska banka za parceliranje in kolonizacijo, manjši del pa leta 1936 Državni arhiv v Zagrebu Narodnemu muzeju v Ljubljani. Nekaj gradiva je leta 1974 AS kupil v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. Gradivo je urejeno in popisano po shemi za popisovanje graščinskih arhivov. Izdelan je analitični inventar. katastrski izvlečki iz Terezijanskega katastra 1748-1753/ blagajniški dnevniki 1893-1900/ protokoli odposlanih in prejetih dopisov 1845-1863/ urbarja 1653, 1819-1824/ normalia: patenti, okrožnice 1788-1910/ dominicalia: kupoprodajne pogo122 dbe 1695-1868, pogodbe za preskrbo z lesom, steljo in pašo 1846-1852, reverzi 1851-1868, zakupna pisma 1787-1884, zemljiškoknjižni spisi 1852-1905, izvlečki iz katastrov 1749-1842, zemljiška odveza 1851-1877, računi 1756-1901, gozdne zadeve 1753-1845, gospodarska podjetja 1837-1891/ rustacalia: urbarialni in desetinski izkazi 1600-1850, davčne knjižice 1844-1871/ civitatensea Krško: sodni protokol 1801, računi 1809-1813, korespondenca 1787-1844/ ecclesiastica: patronatske zadeve, župnišča 1780-1845, šole 1829-1849, beneficiji, mašne ustanove/ iustitialia: civilni procesi 1718-1898/ korespondenca 1808-1893/ posebno udejstvovanje Anton Aleksander grof Auersperg (Anastasius Grün) 1860-1880/ familiaria 1728-1858/ naborna gosposka 1802/ merija Krško 1814/ okrajna gosposka Šrajbarski Turn 1816-1850/ extranea/ arhivski inventar 1980/ ______________________________________________________________________ 1134 AS 769 GOSPOSTVO TIVOLI (PODTURN), 1776 - 1796 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Tivoli (Podturn), 1440 - 1860 Graščino Tivoli, za katero se v literaturi uporablja tudi naziv Podturn, je 1440 pozidal Jurij Apfaltrer. V drugi polovici 15. stol. je bila v posesti rodbine Sarau. 1507 jo je kupil Erazem Praunwart, 1534 pa ljubljanski meščan Anton Küchl. Proti koncu 16. stol. se je zamenjalo veliko lastnikov, dokler gospostvo ni prišlo 1601 v last ljubljanskega jezuitskega kolegija. V njegovi lasti je ostalo do ukinitve reda 1773. 1790 je bilo pripisano bivšemu jezuitskemu imenju in dodeljeno študijskemu skladu. Po dvornih odločbah 1829, 1832 in 1833 so postali lastniki kranjski deželni stanovi, ki so ga leta 1852 prodali cesarju Francu Jožefu I. Z njegovo privolitvijo je gospostvo 1860 kupila ljubljanska mestna občina za 72.000 goldinarjev. Leta 1790 je obsegalo dele katastrskih občin Brezovica, Ljubljana-Gradišče in Trnovsko predmestje, Spodnja Šiška. - Blaznik P., Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Ljubljana 1971, str. 45 - 46 in 54 - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 366 sodni protokol 1740-1996/ protokol 1776-1787/ 123 ______________________________________________________________________ 1135 AS 789 GOSPOSTVO TURJAK, 1760 - 1886 0.2 t. m./ 1 š. Gospostvo Turjak, 1318 - 1945 Gospostvo, eno največjih na Kranjskem je bilo od svojega nastanka do najnovejše dobe last grofov Auerspergov. Sredi 13. stol. je izumrl stari rod turjaških gospodov in kasnejši Turjaški izhajajo iz njihovih ministerialov. Adam Anton Sigfrid grof Auersperg je 1739 ustanovil fidejkomis, ki je zajemal gospostvo Turjak, Nadlišek, imenje v Mokronogu in Auerspergov dvorec v Ljubljani. Zadnji lastnik od 1931 je bil Herbert grof Auersperg. 1769 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dobravica, Golo, Gorenja vas, Hiteno, Iška vas, Krvava Peč, Lužarji, Osredek, Otave, Ravne, Ravnik, Selo, Staro Zabukovje, Turjak, Ulaka, Velike Lipljene, Zales, Zapotok, Zbure in Želimlje. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 506 - 508 - Stopar I., Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1986, str. 251 - 255 - Reisp B., Turjak, Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 94. zv., bljana 1979 Lju- 10 knjižic podložniških dajatev je AS podaril dr. Marijan Zadnikar iz Ljubljane dne 11. 2. 1970. Gradivo iz let 1783 - 1886 je 31. 1. 1990 izročila Marija Gosar iz Ljubljane. Fond ni urejen. Del gradiva hrani ZAL. knjižice podložniških dajatev/ del knjige grbov/ denarna knjiga gospostva Ig/ mesečna poročila gozdnega urada o dohodkih 1886/ zapis zakupov travnikov/ Življenje svetnikov, spisal Franc Veriti, župnik v Horjulu 1829/ knjiga denarnih dajatev gospostva Turjak 1783-1809, I. del/ ______________________________________________________________________ 1136 AS 791 GOSPOSTVO TURN OB LJUBLJANICI, 1597 - 1944 6.0 t. m./ 27 š., 81 k. Gospostvo Turn ob Ljubljanici, 1640 - 1945 Gospostvo Mühlhofen Gospostvo Kacenberg Gospostvo Turnau pri Ljubljani Lastnik gradu Turn je bil okrog 1640 Burkhard pl. Hitzingkh. Jedro posesti je predstavljal dobrovski urad. 1677 je baron Lichtenthurn prepustil gospostvo ljubljanskim klarisinjam kot kupnino za gospostvo Gamberk. Klarisinje so ga 1678 zamenjale s Francem 124 pl. Zergollernom, le-ta pa ga je leta 1700 prodal Petru Antonu Codelliju za 30.000 goldinarjev. Novi lastniki so posest razširili z nakupi tako imenovanega Königovega imenja na Ježi, hube v Tomačevem, hub pri Šmarju na Dolenjskem idr. Fidejkomisno gospostvo Turn ob Ljubljanici z inkorporiranim uradom Zalog je 1832 pripadlo Antonu II. baronu Codelliju, 1891 pa Antonu III. baronu Codelliju . Konec 17. stol. je obsegalo 175 kmetij, leta 1794 pa katastrske občine Dobrova, Lanišče, Ljubljana-Poljansko predmestje, Ljubljana-Šempetrsko predmestje, Ljubljana-Trnovo, Moste in Vodmat. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 512 - 514 - Blaznik P., Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Ljubljana 1971, str. 57 - Smole M., Graščina Turn ob Ljubljanici, publikacije Arhiva SR Slovenije Inventarji, serija Graščinski arhivi, 3. zv., Ljubljana 1980 Glavnino gradiva je izročil FZC leta 1948, manjši del pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani leta 1957 in 1976. Analitični inventar je izdelan po shemi za urejanje graščinskih arhivov. računske knjige 1783-1921/ urbarji 1636-1847/ registri za tlako 1727-1734/ desetinski registri 1701-1810/ protokoli podložniških listin 1662-1720/ normalia 1716-1896: okrožnice, patenti, dvorni odloki/ dominicalia 1641-1943: kupoprodajne pogodbe, najemne pogodbe, odstopne pogodbe, poravnave, zakupi, zamenjalne pogodbe, zemljiškoknjižni, zapuščinski in pupilarni spisi, katastrski izvlečki, zemljiška odveza, računi, inventarji, gospodarska podjetja/ rusticalia 1694-1848: urbarialni in desetinski izkazi, listine/ ecclesiastica 1701-1923: Codellijev kanonikat, Codellijev patronat nadškofijske prepoziture v Gorici, mašne ustanove/ iustitialia 1700-1944: civilni procesi, patrimonialno sodstvo/ korespondenca 1640-1944/ familiaria Codelli 1722-1944/ posebno udejstvovanje: Anton I. baron Codelli 1784-1837, Anton III. baron Codelli kot izumitelj 1898-1936, Anton II. baron Codelli 1835-1879, Avguštin II. baron Codelli 1729-1733, Avguštin III. baron Codelli 1782-1795, Karel I. baron Codelli 1854-1889, Peter Anton Codelli in Pavel Mihael Codelli 1662-1712/ - gospostvo Mühlhofen 1700-1847: listine, zemljiškoknjižni in zapuščinski spisi, pogodbe, računi, inventarji, gospodarski obrati, civilni procesi, criminalia, patrimonialno sodstvo, korespondenca, familiaria Nicoletti/ - Codellijeva posest na Goriškem 1665-1810/ - gospostvo Kacenberg 1805-1848/ - gospostvo Thurnau pri Ljubljani 1640-1803: extranea 1597-1933/ vicedomski spisi/ protokoli ograjnega sodišča/ arhivski inventar 1980/ 125 ______________________________________________________________________ 1137 AS 792 GOSPOSTVO TURN POD NOVIM GRADOM, 16. stol. - 1940 16.0 t. m./ 38 k., 79 š. Gospostvo Turn pod Novim Gradom, 12. stol. - 1920 Gospostvo Strmol Gospostvo Preddvor Gospostvo Gamberk Gospostvo Kolovrat Gospostvo Brdo pri Kranju Valvasor datira obstoj gradu Turn v 12. stol. in kot lastnike navaja kranjske krajišnike Andechs-Merance. Zanesljivo je v 15. stol. bil last Celjanov, po njihovem izumrtju pa Habsburžanov. Cesar Maksimilijan je 1500 prodal grad kranjskemu deželnemu vicedomu Juriju baronu Egkhu. Egkhi so ostali lastniki do 1677, ko so gopostvo kupili Dinzli pl. Angerburgi. Leta 1788 ga je podedoval Vincenc pl. Gandin, ki ga je že 1793 prodal Martinu Urbančiču. Janez Nepomuk Urbančič je 1909 posestvo izročil Otonu pl. Deteli za dosmrtno rento. Leta 1784 je obsegalo katastrski občini Breg in Kokra. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 514 - 515 Gradivo je v letih 1954, 1957 in 1974 podaril dr. Josip Žontar iz Kranja. Spise v eni pravdi je 1958 izročil Škofijski arhiv Ljubljana. Gradivo je popisano po shemi za urejanje graščinskih arhivov. računske knjige 1796-1902/ urbarji 1674-1833/ sodni protokoli 1688-1811/ normalia: patenti 1672-1849, okrožnice 1696-1850, dvorne resolucije 1772-1804/ dominicalia 1632-1940: dolžna in fevdna pisma, pogodbe, zemljiškoknjižni in zapuščinski spisi, katastrski izvlečki, računi, gospodarski obrati/ rusticalia 1565-1850: listine, davčni in desetinski izkazi/ ecclesiastica 1677-1889: normalia, listine, zapuščinski spisi, šole, računi, korespondenca/ iustitialia 1657-1868: civilni procesi, spisi krajevnega sodišča gospostva Turn pod Novim gradom, licitacije, criminalia, zapuščine in sirotinske zadeve podložnikov/ korespondenca 1626-1928: uradna in osebna korespondenca Urbančič/ posebno udejstvovanje: Oton Detela 1923-1931, Adam Dinzl pl. Angerburg 1661-1748, Franc Benedikt Dinzl 1625-1718, Vincencij Gandin 1792-1804, Lovro Toman 1851-1868, Janez Nepomuk Urbančič 1830/ extranea: gradivo številnih gospostev in graščin/ - gospostvo Brdo pri Kranju 1707-1811: gradivo o delovanju Martina Urbančiča kot upravitelja gospostva, normalia, listine, pogodbe, zemljiškoknjižni spisi, izvlečki iz katastrov in urbarjev, računi, civilni procesi, zapuščinski spisi, korespondenca/ - gradivo gospostva Strmol 1696-1839: normalia, listine, pogodbe, zapuščinski in pupilarni spisi, računi, procesi, korespondenca, familiaria, korespondenca in posebno udejstvovanje Rajmunda Dietricha/ - gradivo gospostva Preddvor 1613-1890: listine, računi, urbarialia, iustitialia, korespondenca/ 126 - gradivo gospostva Gamberk 1747-1823: listine, zapuščinski in zemljiškoknjižni spisi, računi, ecclesiastica, procesi, korespondenca, Franc Ksaver Dietrich/ - gradivo gospostva Kolovrat 1635-1695/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1138 AS 790 GOSPOSTVO TURN PRI VIŠNJI GORI (VIŠNJE), 1665 - 1939 0.1 t. m./ 1 f. Gospostvo Turn pri Višnji Gori (Višnje), 16. stol. - 1945 Prvotni lastniki višnjanskega gradu pl. Galli so gospostvo 1577 prodali Viljemu Praunspergerju. V lasti pl. Gallov je bilo zopet v 17. stol., 1644 so ga prodali baronu Ruessensteinu, od njega ga je 1655 kupila Marija Saloma pl. Purgstall, od nje pa 1664 Mihael baron Taufferer. Tauffererji so ostali lastniki, s prekinitvijo med leti 1788 - 1793, do 1891, ko je po smrti Bena Tauffererja gospostvo podedovala njegova sestra Rozalija baronica Codelli. Leta 1789 je gospostvo obsegalo katastrske občine Dedni Dol, Polica in Višnja Gora. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 327 - 329 Gradivo je podaril dr. Janko Polec 18. 1. 1956. zapuščinske zadeve Taufferjev in Barbo-Waxensteinov/ zapisnik Alojzija barona Tauffererja kot intendanta in subdelegata v Novem mestu 1811-1813/ inventar arhiva v Turnu 1939/ ______________________________________________________________________ 1139 AS 681 GOSPOSTVO ZALOG, 1789 - 1836 0.1 t. m./ 2 k. Gospostvo Zalog Gospostvo Soteska Od 2. pol. 17. stol. pa vse do konca 18. stol. so bili lastniki gospostva Zalog (občina Žalec) grofje Schrottenbachi, kasneje pa grof Anton Gaisruck iz Novega Celja (od 1793), Kristijan pl. Leitner, Johan Steinmetz (od 1814), Alojz Jaut (od 1831) in drugi. Leta 1871 je prešlo na rodbino Puthon, ki je imela grad v lasti še po 2. svetovni vojni. Gospostvo Soteska je leta 1720 kupil Oton Henrik grof Schrottenbach in ga združil z Zalogom. 127 - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, III. zv., Ljubljana 1992, str. 127 - 129, 157 - 159 glavna knjiga gornikov gospostva Zalog 1797-1821/ glavna knjiga gospostva Soteska 1789-1836/ ______________________________________________________________________ 1140 AS 779 GOSPOSTVO ZGORNJA POLSKAVA, 1606 - 1824 0.4 t. m./ 3 f. Gospostvo Zgornja Polskava, 1164 - 1945 Polskavski vitezi se pojavijo 1164, ni pa podatkov o nastanku gradu. Leta 1402 so bili lastniki Teufenbachi, sledili so jim Leisserji. Svobodno graščino je 1608 napovedal Benedikt baron Thuroczy, 1614 so posest kupili baroni Dietrichstein, že prej lastniki dvora oziroma sedeža posestva. V njihovih rokah je ostalo do 1799. Dietrichsteinom so sledili vitezi pl. Adlerskorn, 1846 pl. Prothasi in kasneje rodbina baronov Post. Pred 2. svetovno vojno je bil lastnik gospostva grof Chlorinsky. - Stopar I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, II. zv., Ljubljana 1991, str. 164 - 167 letna pojezda 1701, 1714/ ekshibitni protokol 1824/ upraviteljski račun grofa Karla pl. Dietrichsteina 1725-1726/ korespondenca/ graščinski spisi iz 18. in 19. stol.: pogodbe, poročila upraviteljev.../ ______________________________________________________________________ 1141 AS 796 GOSPOSTVO ŽUŽEMBERK, 1652 - 1669 1 f. Gospostvo Žužemberk, 13. stol. - 1945 Grad, dedina pl. Seisenbergov, se omenja v virih v 13. stol. Od 1271 do 1374 je bil v lasti Goriških grofov. Od njih so ga podedovali Habsburžani. 1538 ga je cesar Ferdinand prodal grofom Auersperg. Janez Vajkard grof Auersperg je 1677 ustanovil fidejkomis obsegajoč gospostva Belaj, Kočevje, Poljane, Višnjo Goro in Žužemberk ter knežji dvorec v Ljubljani in kot tak je Žužemberk ostal v lasti Auerspergov do 2. svetovne vojne. Leta 1786 je gospostvo obsegalo katastrske občine Ajdovec, Brezova Reber, Dobrniče, Dvor, Golovinjek, Gorenja Straža, Gorenje Polje, Hinje, Knežja vas, Korita, Podturn, Prečna, Reber, Sela, Sela pri Šumberku, Smuka, Stavča vas, Šmihel, Toplice, Velike Lipljene, Zvirče in Žužemberk. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 576 - 578 128 sodni protokol 1652-1669/ KB Samostani ______________________________________________________________________ 1142 AS 684 CISTERCIJANSKI SAMOSTAN VETRINJ, 1201 - 1678 1 m. Cistercijanski samostan Vetrinj, 1142 - 1786 Samostan je bil ustanova Bernarda Spanheimskega. Bil je edina postojanka cistercijanskega reda na Koroškem, imel je velike posesti na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Samostan je opravil veliko delo na številnih pridruženih župnijah in se posvečal karitativnem delu: vzdrževal je dva hospica (na Ljubelju in na Kozjem Vrhu) ter skrbel za vzdrževanje cest in mostov na poti iz Koroške na Kranjsko. V samostanu je živel kot opat Janez Vetrinjski (1312 - 1345), pisec dela Liber certarum historiarum, prvovrstnega vira za slovensko zgodovino 13. in 14. stol. Vetrinjska cisterca je okrog 1230 poselila novo postojanko na Kranjskem, Kostanjevico na Krki. - Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, str. 78 - 79 kopialna knjiga/ prepis cesarskih listin in svoboščin za Koroško 1201-1500/ korespondenca vetrinjskih opatov 1648-1678/ obračun prejemniškemu uradu na Koroškem 1608/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1143 AS 781 CISTERCIJANSKI SAMOSTAN IN DRŽAVNO GOSPOSTVO STIČNA, 1453 - 1814 3.7 t. m./ 21 f., 29 k. Cistercijanski samostan Stična, 1136 - 1781 Državno gospostvo Stična, 1781 - 1898 Gospostvo Klevevž Gospostvo Trebnje Gospostvo Bajnhof Gospostvo Čretež Cictercijanski samostan v Stični je ustanovil oglejski patrijarh Peregrin in mu podelil posest v Stični in okolici. Kasneje je samostan večal posest z darovnicami oglejskih patriarhov, gospodov Višnjegorskih, Andeških, Spannhaimov in drugih. V upravnem pogledu so posest razdelili na urade, ki jih je bilo v 18. stol. devet. Glavna samostanska 129 posest se je razprostirala od Temeniške doline na sever do Save pri Litiji, preko Prežganja in Lipoglava do grosupeljske kotline in v dolino Krke do Žužemberka ter preko Dobrniča, Trnovice in Pec k Radohovi vasi. Oddaljena posest je bila v okolici Ljubljane, Vipave, Postojne, Cerknice, na Blokah, v Velikih Laščah, Suhi Krajini, Novem mestu, okrog Podsrede, Žič, Celja, Vojnika, Hagendorfa in Bodendorfa na Zgornjem Štajerskem. Po ukinitvi samostana so posest leta 1794 dodelili verskemu skladu in jo zopet 1898 prodali novo ustanovljenemu samostanu v Stični za 160.000 goldinarjev. - Umek E., Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična, publikacija Arhiva Slovenije Inventarji, Samostanski arhivi, 1. zv., Ljubljana 1974, str. 141 - 158 - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 562 - 563 Po ukinitvi samostana so arhivsko gradivo popisali v inventarju imetja. Del arhiva je ostal v Stični za tekoče poslovanje, del so pripeljali v Ljubljano in ga skušali urediti. Leta 1788 so naredili seznam arhiva. Po ukazu Notranjeavstrijskega gubernija so knjižnično gradivo poslali dvorni knjižnici na Dunaj, manjši del je prevzela Licejska knjižnica v Ljubljani. Ministrstvo za poljedeljstvo je leta 1881 pooblastilo Direkcijo domen in gozdov v Gorici, da izroči stare listine samostana Stična v Deželni muzej. 37 f. gradiva je muzej prevzel 1889. 2 listini je 13. 2. 1957 AS izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Fond je urejen po shemi za popis graščinskih arhivov. V AS je arhivsko gradivo stiškega izvora še v zbirkah listin, rokopisov in urbarjev. 12 rokopisov stiškega samostana hrani NUK, nekaj arhivskega gradiva pa še Nadškofijski arhiv Ljubljana. plačilni registri služinčadi 1656-1754/ inventarji samostana Stična 1638-1688/ urbarji 1653-1749/ desetinski registri 1673-1749/ registri cerkvenih dohodkov 1641-1647/ sodni protokol 1659-1664/ normalia 1656-1781/ dominicalia 1453-1784: prepisi papeških bul 15.-18. stol., menjalna pisma in pogodbe, dolžna pisma, obligacijska pisma, odrekalna pisma, računi, inventarji/ rusticalia 1505-1814: urbarji in urbarialni izkazi, davčni izkazi, desetinski izkazi, listine/ ecclesiastica 1534-1770: samostan Stična, patronati, župnije/ iustitialia 1556-1785: civilni procesi, patrimonialno sodstvo, criminalia/ korespondenca 1538-1813: uradni dopisi samostana, korespondenca stiških opatov, upraviteljev, kaščarjev/ extranea/ - Gospostvo Čretež 1674-1784: dominicalia, rusticalia, procesi, korespondenca/ - Gospostvo Klevevž 1695-1771/ - Gospostvo Trebnje 1669-1730/ - Graščina Bajnhof 1586-1775/ arhivski inventar 1974/ 130 ______________________________________________________________________ 1144 AS 746 CISTERCIJANSKI SAMOSTAN IN DRŽAVNO GOSPOSTVO KOSTANJEVICA, 1282 - 1843 8.0 t. m./ 43 f., 94 k. Cistercijanski samostan Kostanjevica, 1234 - 1781 Gospostvo Kostanjevica Gospostvo Radelca Gospostvo Klevevž Gospostvo Gundelj Gospostvo Ruperčvrh Državno gospostvo Kostanjevica, 1782 - 1848 Cisterjanski samostan Kostanjevica je ustanovil leta 1234 koroški vojvoda Bernard Spannheimski. Prvi menihi so prišli iz Vetrinja na Koroškem. Ob ustanovitvi je samostanska posest obsegala 221 kmetij na Dolenjskem, v Žumberku in deloma na Koroškem. V naslednjih stoletjih je širil posest z darili, nakupi in zamenjavami. Leta 1667 je od Ane Katarine in Petra grofa Zrinjskega kupil gospostvo Kostanjevica, omenjeno v virih že v 13. stol. kot last pl. Landestrostov, kasneje so bili njegovi lastniki med drugimi Ortenburžani, Celjani, Habsburžani, v 17. stol. pa Wagensbergi, Masconi, Barbi, in Auerspergi. Leta 1714 je samostan kupil gospostvo Radelca (prodal ga je že 1728), 1719 gospostvo Klevevž (glej tudi AS 743, zap. št. 1093), 1726 gospostvo Mehovo in Ruperč vrh (glej tudi AS 463, zap. št. 1123) in 1726 gospostvo Gundelj. Pred ukinitvijo je imel samostan posest predvsem na Šentjernejskem in Krškem polju ter v okolici Kostanjevice. Po ukinitvi samostana 1781 so vsa njegova posestva pripadla verskemu skladu. Ta je leta 1808 odprodal nekdanje gospostvo Klevevž, 1825 pa še Ruperč vrh. Preostala posestva so sestavljala državno gospostvo Kostanjevica, ki ge je upravljala Šumarija v Kostanjevici. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 222 - 223 - Umek E., Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična, publikacije Arhiva Slovenije Inventarji, Ljubljana 1974 - Mlinarič J., Topografija posesti kostanjeviške opatije 1234 - 1786, Maribor 1972 - Mlinarič J., Kostanjeviško gospostvo po urbarju iz leta 1625, Ljubljana 1970 Po razpustu samostana so arhivalije gospostva Kostanjevica razdelili. Nekaj jih je ostalo pri upraviteljskem uradu državnega gospostva v Kostanjevici, nekaj so jih prinesli v ljubljansko licejsko knjižnico. Ministrstvo za poljedeljstvo je 1881 pooblastilo Upravo domen in gozdov v Gorici naj izroči gradivo gospostva in samostana Kostanjevica v Deželni muzej v Ljubljani. Gradivo je bilo izročeno Deželnemu muzeju 1889. Sodni protokol 1631 - 1655 je 18. 4. 1923 izročila Direkcija šuma Kraljevine SHS, odsek B. 1 k. je AS 13, zap. št. 67. 2. 1957 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Dopise, ki so prihajali v samostan 1740 - 1786 so razvrščali po snovnih skupinah, v okviru snovne skupine pa kronološko. Listine so označevali s črkami po vrstah (kupoprodajne, menjalne, zakupne...). V AS je bilo gradivo urejeno po shemi za ureditev graš131 činskih arhivov, ki upošteva različne funkcije zemljiških gospostev in deli gradivo v posamezne skupine. 1 k. hrani Pokrajinski arhiv Maribor. knjige normalij 1755-1809/ urbarji samostana in gospostva Kostanjevica 1660-1794/ registri gornine, činža, davčnih zaostankov, vinske desetine 1727-1792/ protokoli gorskih pravd 1590-1705/ normalia 1703-1843: patenti, generali in razglasi/ dominicalia 1543-1814: prepisi samostanskih listin iz 18. stol., inventarji, računi.../ rusticalia 1540-1821: urbarji, registri dajatev, listine/ ecclesiastica: samostan Kostanjevica 1280-1771, patronati - župnije Brežice, Čatež, Dobova, Kovor, Pišece, Sevnica, Sromlje, Sv. Križ pri Krškem, Videm, Vivodina, Žumberak/ iustitialia: civilni procesi 1533-1661, 1648-1670, 1682-1710, 1697-1745, patrimonialno sodstvo, criminalia/ korespondenca 1509-1837/ exstranea/ Okrajna gosposka Kostanjevica 1812-1843/ Naborno-okrajna gosposka Kostanjevica 1790-1808/ - Graščina Grundelj 1677-1701/ - Graščina Radelca 1601-1725/ - Gospostvo Klevevž 1671-1809: dominicalia, rusticalia, iustitialia, korespondenca/ - Gospostvi Mehovo in Ruperčvrh 1659-1829: dominicalia, rusticalia/ arhivski inventar 1974/ ______________________________________________________________________ 1145 AS 767 JEZUITSKA REZIDENCA IN DRŽAVNO GOSPOSTVO PLETERJE, 1595 - 1827 1.7 t. m./ 12 f. Jezuitska rezidenca Pleterje, 1595 - 1773 Državno gospostvo Pleterje, 1773 - 1838 Kartuzijanski samostan Pleterje je ustanovil Herman II. Celjski ter mu podelil veliko posestvo. Zaradi turških vpadov in naselitve Uskokov je začela kartuzija v 2. pol. 15. stol. gospodarsko propadati in zaradi zadolževanja izgubljati posest. 1595 so kartuzijani samostan zapustili, posest je prevzel ljubljanski jezuitski kolegij. Po ukinitvi jezuitskega reda 1773 je gospostvo prevzela uprava novoustanovljenega državnega gospostva Pleterje. 1838 so ga prodali na dražbi baronu Borsch - Borschodu. Njegovi dediči so posestvo 1899 prodali kartuziji v Grenoblu. - Umek E., Samostani Kostanjevica, Pleterje in Stična, publikacija Arhiva Slovenije Inventarji, Samostanski arhivi, 1. zv., Ljubljana 1974, str. 97 - 126 - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 351 - 352 Arhivsko gradivo samostana Pleterje so nezanano kdaj pripeljali v poslopje nekdanjega samostana Kostanjevica. Tam je ostalo do 1890 (1889), ko je 11 f. gradiva vodstvo državnih domen v Gorici izročilo Deželnemu muzeju. Del gradiva, ki je ostal v Kostanjevici, so med leti 1941 - 1945 uničili. V AS je gradivo urejeno po shemi za ureditev graščinskih arhivov, del gradiva (mirovno sodišče) pa po ohranjenih delovodnikih. 132 Del gradiva kartuzije Pleterje hranijo: Državni arhiv na Dunaju, Nacionalna biblioteka na Dunaju, Deželna arhiva v Gradcu in Celovcu. protokol gorskih pravd 1611-1631/ normalia 1778-1784/ dominicalia 1608-1750: listine, računi/ rusticalia 1607-1827: listine, urbarji, desetinski registri, registri gornine in vinske desetine/ iustitialia 1595-1814: procesi, patrimonialno sodstvo, criminalia deželskega sodišča Pleterje, mirovno sodišče kantona Kostanjevica s sedežem v Pleterjah/ korespondenca/ arhivski inventar 1974/ ______________________________________________________________________ 1146 AS 719 KARTUZIJANSKI SAMOSTAN IN DRŽAVNO GOSPOSTVO BISTRA, 15. stol. - 1826 0.5 t. m./ 4 f., 3 k. Kartuzijanski samostan Bistra, 1255 - 1782 Državno gospostvo Bistra, 1782 - 1826 Kartuzijo v Bistri sta ustanovila Bernard Spanheimski in njegov sin Ulrik III. med leti 1255 - 1260. Temeljna posest samostana se nahajala na borovniškem in kamniškem področju, v 14. stol. ji je bila pridružena še župnija Cerknica. Po ukinitvi samostana je njegovo premoženje prepisano na verski sklad ter 1826 prodano Karlu Galetu. Po njegovi smrti so ga podedovali njegovi dediči. Leta 1794 je samostansko gospostvo obsegalo katastrske občine Borovnica, Otok in Verd. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 82 - 83 Dva urbarja je leta 1948 AS izročil FZC, o pridobitvi ostalega gradiva ni podatkov. urbarji/ dominicalia: zemljiškoknjižni spisi, popis močvirnih zemljišč in gozdnih poškodb 1818-1824/ rusticalia: gozdni in lesni red, proces med samostanom in podložniki zaradi gozdov, rezdelitev pristave, prodaja in zakupi zemljišč, dražbeni zapisniki versko zakladnega gospostva Bistra/ uradna korespondenca/ beležke/ izrezki iz listin/ inventarji premičnin in nepremičnin državnega gospostva Bistra 1782-1824/ licitacijski protokoli/ 133 ______________________________________________________________________ 1147 AS 753 KOMENDE NEMŠKEGA VITEŠKEGA REDA, 1637 - 1919 4.0 t. m./ 44 f., 1 k. Nemški viteški red Komenda Metlika Komenda Črnomelj Komenda Velika Nedelja Komenda Ljubljana Komenda Meretinci Nemški viteški red je bil ustanovljen v Palestini leta 1190 kot samostanski red za oskrbovanje romarjev in bolnikov, kasneje z razširjeno dejavnostjo obrambe svetih krajev. Na slovensko ozemlje so prišli okrog 1210 zaradi obrambe proti Madžarom na vzhodnem Štajerskem in so v Veliki Nedelji ustanovili postojanko - komendo. Od 1222 so imeli še postojanke Ormož, Semič, Miklavž pri Ormožu in Središče ob Dravi. 1256 jim je oglejski patriarh v Beli krajini dal postojanke Črnomelj, Metliko, Podzemelj, Semič in Vinico. Kolonizirali so pusta ozemlja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljano je poklical križnike koroški vojvoda Ulrih III., verjetno 1268: odprli so šolo, bolnico za gobave in sirotišnico. Komenda je imela posestva po celi Ljubljani in je že v 13. stol. starejše trgovsko - obrtniške naselbine na Starem trgu tako zaokrožila in razširila, da je onemogočala razvoj meščanske zemljiške posesti. Leta 1919 je bila za Slovenijo ustanovljena samostojna provinca. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 25 - 26 - Blaznik P., Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Ljubljana 1971, str. 38 - 39 - Križniški red v Sloveniji ob praznovanju 800 let obstoja, Ljubljana 1990 Gradivo je bilo prevzeto leta 1950. 2 listini je 13. 2. 1957 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gradivo ni podrobno urejeno. - Komendi v Metliki in Črnomlju: pašne pravice, mašne ustanove, spisi 1756-1845, 1847-1894, 1906-1919/ - Komenda Velika Nedelja: spisi in računi iz 19. stol., poročila 1907-1910, spisi računskega urada, spisi gozdne uprave, gospodarski spisi 1894, poročila in računske priloge upraviteljev 1903-1904, listine, prošnje, korespondenca, računske knjige 1890-1891, spisi 1848-1855, 1862-1864, 1882-1885/ - Komenda Velika Nedelja - Meretinci: spisi 1842-1844, 1859-1861, 1872-1874, poročila, reskripti, korespondenca, listine, najemniške pogodbe, računske knjige, glavne knjige gozdne uprave, spisi gozdnega urada, uprave gospostva, računskega urada 1897-1898, inventar gospostva Velika Nedelja 1898, spisi 1888-1892/ - Komenda v Ljubljani: spisi iz 17. in 18. stol./ ______________________________________________________________________ 1148 134 AS 752 SAMOSTAN AVGUŠTINCEV EREMITOV PRED ŠPITALSKIMI VRATI V LJUBLJANI, 1555 - 1811 0.1 t. m./ 1 š. Samostan avguštincev eremitov pred Špitalskimi vrati v Ljubljani, 1314 - 1786 Red avguštincev - eremitov se je začel širiti po Evropi v 2. polovici 13. stol. Samostan v Ljubljani se prvič omenja v listini 14. 5. 1314. Samostansko poslopje se je nahajalo pred mestnim obzidjem pri cerkvi sv. Martina na vzpetini pred Špitalskimi vrati (na mestu današnje frančiškanske cerkve). Zaradi turških vpadov so redovniki leta 1491 samostan zapustili in se preselili k cerkvi sv. Jakoba na Starem trgu, leta 1553 so se vrnili na svoje staro mesto. Samostan je ukinil s svojimi reformami cesar Jožef II. leta 1786. - Milkowitz W., Die Klöster in Krain, Wien 1889, str. 163 - 164 - Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem, Ljubljana 1993, katalog razstave, str. 223 - Zgodovina cerkve na Slovenskem, Celje 1991, str. 84 obligacijska pisma/ ustanovna pisma za večne mašne ustanove/ pogodbe/ obračuni samostana 1740, 1743/ procesi 1769-1737/ korespondenca priorjev 1700-1782/ knjiga ustanov/ imenje Radeče: knjiga podložniških zaostankov 1712, knjiga izdatkov in dohodkov 1715-1750, knjiga izdanega in prejetega žita 1732-1750, zaščitna pisma za vinograde 1732, računska knjiga 1715/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1149 AS 793 SAMOSTAN DOMINIKANK VELESOVO, 1238 - 1784 0.3 t. m./ 1 f., 2 š. Samostan dominikank Velesovo, 1238 - 1782 Samostan dominikank v Velesovem so 11. 12. 1238 ustanovili bratje Gerloh, Walter in Weriand iz Kamnika. 1255 je ustanovitev potrdil papež Aleksander IV. Prve redovnice so prišle iz dunajskega samostana Ziegelhofen. Samostan je dobil v posest cerkev sv. Margarete z 29 kmetijami in čez 100 kmetij na Gorenjskem v bližini samostana. K samostau sta bili inkorporirani župniji Šenčur in sv. Marija v Cerkljah. Oglejski patrijarh Berthold je samostanu podaril cerkev sv. Jurija, prisodil mu je svobodno sodno oblast, mu prepustil sodne dohodke od samostanskih podložnikov ter mu priznal pravico zaseganja premoženja obsojenih podložnikov. Samostan je bil zelo ugleden in je skrbel za vzgojo plemiških deklet. 1533 je cesar Ferdinand dovolil zgraditev obzidja zaradi nevarnosti turških vpadov. Samostan je ob razpustitvi 1782 imel ogromno biblioteko. - Milkowicz W., Die Klöster in Krain, Dunaj 1889, str. 158 - 163 135 Gradivo je leta 1888 izročila Cesarsko kraljeva gozdna direkcija v Gorici. prepisi listin privilegijev in svoboščin samostana Velesovo/ inventarji/ rusticalia: podložniške listine/ iustitialia 1566, 1680-1684, 1773: civilni procesi/ korespondenca 1546-1613/ inventar samostana Velesovo 1597/ protokoli zemljiško-prepisnih pogodb 1618-1640, 1711-1720/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1150 AS 757 SAMOSTAN KLARIS MEKINJE, 1687 - 1784 0.1 t. m./ 1 f. Samostan klaris Mekinje, 1300 - 1794 Samostan klaris sta 1300 ustanovila Seifried in Elizabeta Gallenberg. Ustanovitev je 1301 potrdil papež Bonifacij VIII. Po ukinitvi samostana so posestvo 1794 dodelili verskemu skladu, ki ga je 1825 prodal na dražbi Alojzu baronu Apfalterju. Apfalterji so posestvo združili z gospostvom Križ-Kamnik. 1905 ga je podedovala Marija Hipolita baronica Lichtenberg-Janežič. Leta 1794 je obsegalo katastrski občini Mekinje in Tunjice. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 288 - 289 - Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem, Ljubljana 1993, katalog razstave, str. 231 - 234 Gradivo je AS 7, zap. št. 20. 8. 1956 kupil od Marije Polec iz Ljubljane. patenti/ registri/ pogodbe/ računi in pobotnice/ samostanska uradna korespondenca/ protokol branih maš in mašnih ustanov pri samostanu Mekinje 1759-1779/ korespondenca opatinj samostana: Bernardine pl. Batthyam, Doroteje Sidonije grofice Gallenberg in Mathilde baronice Gall/ arhivski popis/ 136 L OSEBNI IN RODBINSKI FONDI LA Osebni fondi ______________________________________________________________________ 1151 AS 825 ADAMIČ ERNEST, 1957 - 1971 0.1 t. m./ 1 š. Adamič Ernest, 1898 - 1977 Adamič Ernest (Ljubljana, 27. 11. 1898 - 12. 5. 1977), filmski režiser, scenarist in publicist. Realiziral je več kot 80 kratkih filmov. Je značilen predstavnik slovenske dokumentaristične šole petdesetih let s poudarkom na stilizaciji in estetskih učinkih v filmu. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 7 Gradivo je 10. 2. 1975 podaril ustvarjalec. poročila o snemanjih za Filmske zapise: seznam snemanj za Kroniko, navodila snemalcem, seznami sodelavcev, časopisni izrezki/ korespondenca Viba filma s posamezniki/ scenariji/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1152 AS 1230 ADAMIČ FRANCE, 1922 - 1989 4.5 t. m./ 39 š. Adamič France, 1911 Adamič France (Spodnje Blato, 4. 10. 1911 - ), agronom, sadjar, pisec. Agronomijo je študiral v Zemunu in tam 1961 promoviral. Specializiral se je v ZDA, Italiji in Franciji. Služboval je na kmetijskih šolah v Mariboru in Šentjurju pri Celju, pri podjetju Sadje in bil med drugim direktor Slovenijavina. Od 1951 je predaval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in opravljal številne funkcije na Univerzi. Raziskoval je domače in tuje populacije in tipe sadnih rastlin, fiziologijo prehrane, ekonomiko sadnih plantaž ipd., razvoj slovenskega kmetijstva, zadružništva in agrotehniških znanosti. Objavil je nad 1000 razprav, člankov, ocen, esejev, črtic, biografij in publikacij. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 7 - 8 Gradivo je izročil ustvarjalec 21. 12. 1987, 19. 1. 1988, 8. 7. 1988 in 6. 1. 1990. 137 osebni dokumenti: spričevala, službene odločbe, imenovanja/ korespondenca/ rokopisi znanstvenih del/ dokumenti v zvezi z dejavnostjo v domačih in mednarodnih strokovnih organizacijah/ članki/ referati/ razprave/ raziskave s področja živilske industrije/ ______________________________________________________________________ 1153 AS 1557 ADAMIČ LOUIS, 1934 - 1951 0.1 t. m./ 1 š. Adamič Louis, 1898 - 1951 Adamič Louis (Spodnje Blato, 23. 3. 1898 - Milford, New Jersey, ZDA, 4. 9. 1951), pisatelj, prevajalec, javni in politični delavec. Šolal se je v Grosupljem in obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Decembra 1913 se je izselil v ZDA. Delal je v uredništvu časnika Glas naroda v New Yorku. Do leta 1929 je živel v Kaliforniji, nato se je preselil v New York, od leta 1937 je živel na farmi v Milfordu, kjer je v nepojasnjenih okoliščinah umrl (ustreljen). Najprej je objavljal v raznih časopisih zgodbe iz vojaškega in priseljeniškega življenja ter prevode iz slovenske in hrvaške književnosti. Njegov prvi roman je bil Dynamite (1931; slovensko Dinamit, 1983). Nekatera najpomembnejša dela so še: Smeh v džungli, Vrnitev v rodni kraj, Vnuki, Boj, Moja rojstna dežela, Orel in korenine (vse prev. v slovenpčino) ter Zibelka življenja, Kako se pišete?, Večerja v Beli hiši. Poleg tega sta izšla v slovenščini tudi dva izbora iz neprevedenih knjig Iz dveh domovin in izbrano delo Orel in korenine. Izšla so tudi Izbrana pisma. Prejel je Guggenheimovo nagrado. V Jugoslavijo se je vrnil dvakrat in sicer 1932 in 1949 in se obakrat srečal z uglednimi slovenskimi izobraženci in politiki. V Ameriki je leta 1934 postal član vodstva organizacije za zaščito interesov priseljenskih skupin Foreign Language Information Service, leta 1945 vodja Inštituta za etnična vprašanja, bil je častni predsednik Slovenskoameriškega narodnega sveta (ustanovljen 1942) ter predsednik junija 1943 ustanovljenega Združenega odbora južnoslovanskih Američanov. Leta 1949 je postal dopisni član JAZU. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 8 - 9 Korespondenco Louisa Adamiča z dr. Slavkom Zoretom je ZA CK ZKS izročila dne 12. 3. 1987 Vida Tomšič, ki je bila predsednica odbora za obletnico smrti Louisa Adamiča. Njej je gradivo dala Nada Zore iz Ljubljane. Ostalo gradivo je izročila Majda Šturm (tajnica na CK ZKS) 8. 9. 1966. Po njeni pismeni izjavi so bili originali pisem poslani na Zavod Borec dne 17. 5. 1966 za objavo. korespondenca z dr. Slavkom Zoretom 1945-1951/ prepisi pisem z Jankom N. Rogljem 1935-1951/ prepisi časopisnih poročil, dopisov, kritik in člankov v listu Nova Doba, glasilu Ameriške bratske zveze, o knjigi Vrnitev v rodni kraj/ 138 ______________________________________________________________________ 1154 AS 824 ADAMIČ LOUIS, 1939 - 1948 0.2 t. m./ 2 š. Adamič Louis, 1898 - 1951 Glej AS 1557, zap. št. 1153. Gradivo je 19. 3. 1980 AS izročil Republiški komite za mednarodno sodelovanje. časopisi/ publikacije in revije/ sestavki Luisa Adamiča/ ocene književnih del v različnih časopisih/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 1155 AS 827 AJLEC LEOPOLD, 1919 - 1940 1 m. Ajlec Leopold, 1894 - ? Ajlec Leopold (Tržič, Monfalcone, 16. 6. 1894 - ?), pravnik. Pravne študije je končal leta 1923 v Ljubljani. Služboval je pri sreskem načelstvu v Slovenj Gradcu in bil sreski načelnik v Mariboru. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: spričevala o državnih izpitih, odločbe o napredovanju/ spričevala otrok ustvarjalca/ arhivski popis 1961/ 139 ______________________________________________________________________ 1156 AS 1879 ALOJZ ILIJA, 1935 - 1944 0.2 t. m./ 2 š. Alojz Ilija, 1905 - ? Alojz Ilija (Spodnji Brnik, 19. 6. 1905 - ?), pravnik in pisatelj. Deloval v uredništvu Slovenca in Propagandnem odseku Slovenskega domobranstva. 1944 je bil poveljnik domobranske posadke v Tolminu. 1978 je Koordinacijski odbor VOS izročil gradivo Arhivu IZDG. Leta 1992 je gradivo prešlo v AS. referati o boju proti komunizmu 1935, 1936/ zaslišanja študentov in dijakov zaradi delovanja pri OF/ zaslišanja partizanov prebeglih k domobrancem/ obveščevalna poročila in informacije 1943/ brošure, letaki, glasila nasprotnikov NOB 1942-1944/ partizanski tisk in zaplenjeni partizanski dokumenti/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1157 AS 1392 AMBROŽ MIHAEL, 1849 - 1849 1 m. Ambrož Mihael, 1808 - 1864 Ambrož Mihael (Ljubljana, 14. 2. 1808 - 25. 4. 1864), politik in podjetnik. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, služboval je kot državni uradnik v Smledniku in Boštanju. Bil je poslanec deželnega in državnega zbora. 1850 je bil izvoljen v Ljubljani za župana. Ukvarjal se je tudi s trgovino in ustanovil parni mlin. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 8 - 10 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 56 spis: Anmerkung über die Entschädigungsart der im SS sub B) und O) verbauende Gegenstände.../ 140 ______________________________________________________________________ 1158 AS 1420 ARKO FRAN, 1883 - 1923 1 m. Arko Fran, 1857 - 1923 Arko Fran (Logatec, 21. 10. 1857 - Vrhnika, 20. 7. 1923), politik. Zgodaj se je zanimal za gospodarska vprašanja. V Logatcu je ustanovil čitalnico, požarno brambo in posojilnico. Uspešno se je ukvarjal z živinorejo in čebelarstvom. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru. Ustanovil je glasilo kmečke stranke "Notranjec". - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 15 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 120 korespondenca/ fotokopija članka "In memoriam" ob smrti ustvarjalca/ ______________________________________________________________________ 1159 AS 826 AŠKERC ANTON, 1910 - 1915 1 m. Aškerc Anton, 1856 - 1912 Aškerc Anton (Globoko, Laško, 9. 1. 1856 - Ljubljana, 10. 6. 1912), pesnik, prevajalec in urednik. Po dokončanih bogoslovnih študijah je služboval v Podsredi, Šmarju pri Jelšah, Lovrencu na Dravskem polju, Vitanju, Šmarjeti, Mozirju in Škalah. Po začetnih lirskih pesmih se skoraj povsem posvetil epski poeziji. Po upokojitvi 1898 je do smrti delal kot mestni arhivar v Ljubljani. Urejal je Ljubljanski zvon (1900 - 1902), kot prevajalec se uveljavil s prevajanjem ruskih pesnikov. - SBL 1. zv., Ljubljana 1925, str. 16 - 18 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 126 - 127 Del gradiva hrani ZAL, del pa Pokrajinski arhiv Maribor. spisi/ pismo uredniku Ljubljanskega zvona/ arhivski popis 1961/ 141 ______________________________________________________________________ 1160 AS 1516 AVBELJ VIKTOR-RUDI, 1955 - 1972 0.4 t. m./ 4 š. Avbelj Viktor-Rudi, 1914 - 1993 Avbelj Viktor-Rudi (Prevoje pri Šentvidu, 26. 2. 1914 - Ljubljana, 6. 4. 1993), politični delavec. Leta 1939 je absolviral Pravno fakulteto v Ljubljani. Član KP je postal leta 1937 in bil zaradi revolucionarnega delovanja večkrat zaprt. Po okupaciji je sodeloval v pripravah na oboroženo vstajo v Ljubljani, septembra 1942 postal politični komisar Gubčeve brigade, januarja 1943 I. operativne cone, julija 1943 15. divizije in avgusta 1943 namestnik komisarja GŠ NOV in POS. Vodil je pohod XIV. divizije na Štajersko januarja 1944 in bil od septembra 1944 do marca 1945 politkomisar IX. korpusa NOVJ ter do osvoboditve politkomisar GŠ JA za Slovenijo. Po osvoboditvi je bil do avgusta 1945 namestnik načelnika OZNA za Slovenijo. Nato je opravljal razne partijske in državne funkcije. Tako je bil predsednik oblastnega ljudskega odbora in sekretar oblastnega komiteja KPS za mariborsko oblast 1949 - 1950, predsednik sveta za blagovni promet 1950 - 1952, predsednik Glavne zadružne zveze LRS 1952 - 1955, podpredsednik IS Ljudske skupščine LRS 1955 - 1962, predsednik IS LS LRS 1962 - 1965, sekretar za družbenoekonomsko področje CK ZKS, član IK in nato predsedstva CK ZKS, član predsedstva RK SZDL in predsedstva GO ZZB NOV Slovenije. Večkrat je bil republiški in zvezni poslanec in predsednik odbora za družbenoekonomske odnose zveznega zbora skupščine FLRJ ter odbora za družbenoekonomske odnose LRS. V letih 1979 - 1984 je bil predsednik predsedstva SRS. Bil je narodni heroj, nosilec Partizanske spomenice 1941 in reda junaka socialističnega dela, član sveta federacije in častni občan občin Domžale in Novo mesto. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 134 - 135 Gradivo je izročil CK ZKS v letih 1968 - 1969 in 1973. Ob urejanju leta 1984 je bilo izločeno gradivo, ki se je že nahajalo v drugih fondih in nepomembno gradivo. V prvzemnem seznamu pa je označeno ohranjeno gradivo. govori/ članki/ referati/ razni dopisi/ informacije/ poročila/ zapisniki/ prevzemni seznam 1968/ 142 ______________________________________________________________________ 1161 AS 828 AVSENEK IVAN, 1927 - 1943 0.1 t. m./ 1 f. Avsenek Ivan, 1889 - 1972 Avsenek Ivan (Vrbnje, 28. 4. 1889 - Cleveland, 29. 2. 1972), industrialec, član odbora protirevolucije. Na Dunaju je končal eksportno akademijo. Med NOB je gmotno podpiral Belo gardo, zavzemal se za ustanovitev Slovenske legije in Slovenske zaveze. 1943 je odšel v Rim in po vojni ostal v tujini. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 136 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo o delovanju ustvarjalca v gospodarstvu Kraljevine Jugoslavije/ korespondenca/ fotografije/ risbe/ ______________________________________________________________________ 1162 AS 1596 AVŠIČ JAKA, 1943 - 1973 0.1 t. m./ 1 f. Avšič Jaka, 1896 - 1978 Avšič Jaka (Kleče pri Ljubljani, 24. 4. 1896 - Ljubljana 3. 1. 1978), generalpolkovnik JLA. Kot član društva Preporod je bil tik pred izbruhom prve svetovne vojne izključen iz vseh šol in obsojen veleizdaje. Zaradi vojne je bil namesto v zapor poslan na fronto v Rusijo. Tu je leta 1916 prebegnil, bil v ujetniškem taborišču v Taškentu in nato kot član prostovoljskega korpusa, ustanovljenega v Odesi, na solunski fronti. Leta 1928 je končal višjo vojaško akademijo v Beogradu in dosegel čin konjeniškega polkovnika. Po okupaciji se je leta 1941 vrnil v Ljubljano, kjer se je skupaj z nekaterimi bivšimi oficirji jugoslovanske vojske priključil OF, medtem ko ga je Draža Mihajlović imenoval za svojega poveljnika za Slovenijo. Naslovu se je odrekel, zato ga je emigrantska jugoslovanska vlada degradirala. Maja 1942 je odšel v partizane, septembra isto leto postal namestnik komandanta glavnega štaba NOV in POS, maja 1943 pa vodil pohod slovenskih partizanov v Beneško Slovenijo. Izvoljen je bil v SNOS in AVNOJ in decembra 1944 postal komandant zaledja. Oktobra 1945 je bil imenovan za šefa jugoslovanske vojaške misije v Berlinu. Bil je opolnomočeni minister in poslanik FLRJ na Dunaju, od 1949 minister za gozdarstvo LRS, od 1951 direktor Glavne uprave za gozdarstvo LRS, v letih 1952 - 1953 predsednik MLO Ljubljana. Od 1946 je bil republiški in od 1953 do 1958 zvezni poslanec. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 153 143 Gradivo je ustvarjalec izročil urednici revije Borec Mileni Štrajnar, ki ga je nato 12. 3. 1993 predala AS. članki o vprašanju slovenskega jezika v JLA/ polemika o vprašanju uporabe jezikov v JLA/ polemika o vprašanju razmerja med slovenščino in srbohrvaščino v učnih načrtih/ poveljevalni jezik v NOB v Sloveniji/ 25-letnica primorskih brigad, elaborat/ prepisi medvojnih dokumentov/ J. Avšič, Naš prvi pohod v Slovensko Benečijo, brošura/ rokopisne zabeležke/ ______________________________________________________________________ 1163 AS 829 AŽMAN JOŽE, 1920 - 1920 1 m. Ažman Jože, 1888 - 1941 Ažman Jože (Nomenj, 15. 3. 1888 - 8. 8. 1941), železniški delavec, partijski organizator. Bil je član KPJ od 1920, organizator partijskih celic in skojevskih skupin v Bohinju. Od 1940 je bil član CK KPS. Padel je v nemški zasedi nad rojstno vasjo. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 164 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo o političnih strankah med dvema svetovnima vojnama/ program KPJ/ letak SLS.../ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1164 AS 830 BABNIK JOŽEF, 1847 - 1847 1 m. Babnik Jožef rokopis "Hipoteza o izvoru in razširitvi človeškega rodu in vplivi nanj"/ arhivski popis 1961/ 144 ______________________________________________________________________ 1165 AS 831 BAJUK MARKO, 1919 - 1942 1 m. Bajuk Marko, 1882 - 1961 Bajuk Marko (Drašiči pri Metliki, 29. 3. 1882 - Ljubljana, 1961), glasbenik. Na Dunaju je študiral klasične jezike. Služboval je v Ljubljani in deloval kot pevovodja v Pevski zvezi od 1920. Izdal je 5 zvezkov harmoniziranih slovenskih narodnih pesmi. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 22 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: uslužbenski list, potrdila o službovanju, prošnje, stanovanjska pogodba.../ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1166 AS 832 BALANTIČ FRANCE, 1940 - 1943 0.1 t. m./ 1 š. Balantič France, 1921 - 1943 Tršar Marijan, 1922 Balantič France (Kamnik, 29. 11. 1921 - Grahovo, 24. 11. 1943), pesnik. Končal je klasično gimnazijo in se vpisal na slavistiko. Po internaciji v italjanskem taborišču Gonars se je pridružil Beli gardi in padel v belogardistični postojanki v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Zbirka pesmi "V ognju groze plapolam" je izšla posthumno 1944. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 174 - SBL, 4. kn., Ljubljana 1980 - 1991, str. 202 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. V fondu se nahaja tudi nekaj gradiva slikarja, grafika in likovnega kritika Marijana Tršarja. osebni dokumenti: šolska spričevala, diplome, članske izkaznice.../ literarni spiski/ pesmi (24 listov)/ korespondenca/ fotografije/ gradivo Marjana Tršarja: pisma, ilustracije/ arhivski popis 1986/ 145 ______________________________________________________________________ 1167 AS 833 BAMBIČ MILKO, 1928 - 1934 1 m. Bambič Milko, 1905 - ? Bambič Milko (Trst, 26. 4. 1905 - ?), slikar, umetnostni kritik, publicist, izumitelj. Maturiral je na realki v Idriji. Nato je absolviral Trgovsko visoko šolo v Trstu. Študija arhitekture in umetnostne zgodovine v Ljubljani ni končal. Ukvarjal se je z ilustracijami različnih časopisov, literarnih del, izdeloval je reklamne ilustracije, slikanice. Ilustriral je nad 70 knjig. Cenjen je kot literarni kritik in publicist. - PSBL, I. kn., Gorica 1974 - 1981, str. 31 - 32 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebna korespondenca s Francetom Bevkom, Franom Saleškim Finžgarjem in Rajkom Ložarjem/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1168 AS 834 BARAGA FRIDERIK IRENEJ, 1830 - 1837 1 m. Baraga Friderik Irenej, 1797 - 1868 Baraga Friderik Irenej (Mala vas pri Dobrniču, 29. 6. 1797 - Marquette, Michigan, ZDA, 19. 1. 1868), misijonar in jezikoslovec. Po študiju prava na Dunaju je stopil v ljubljansko semenišče in bil 1823 posvečen za duhovnika. Služboval je v Šmartnu pri Kranju in Metliki. Nato je odšel v Ameriko, kjer je misijonaril med severnoameriškimi Indijanci 25 let. 1853 je bil posvečen za škofa. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 23 - 24 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 185 Leta 1894 je dve pismi F. Barage iz Londona in Pariza izročil nadporočnik Fridolin Kavčič. pisma ustvarjalca sorodnikom/ 5 poslovnih pisem/ arhivski popis 1961/ 146 ______________________________________________________________________ 1169 AS 835 BARAGA SREČKO, 1935 - 1939 1 f. Baraga Srečko, 1901 - 1977 Baraga Srečko (Šmarata, Stari Trg pri Ložu, 19. 3. 1901 - Buenos Aires, 31. 1. 1977), kulturni delavec, šolnik. 1927 je maturiral v Ljubljani, vpisal se je na filozofsko fakulteto v Beogradu (diplomiral 1932) in zatem v šolo za rezervne oficirje v Sarajevu. Služboval je na Ptuju, Jesenicah, v Ljubljani. 1943 je doktoriral na univerzi v Ljubljani. 1945 se je umaknil na Koroško. Pomagal je organizirati slovenske šole v Trstu in na ozemlju Zavezniške vojaške uprave. Jeseni 1945 je bil imenovan za ravnatelja slovenske realne gimnazije v Trstu. Od marca 1948 je živel v Buenos Airesu. - PSBL, 1. kn., Gorica 1974 - 1981, str. 34 - 35 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. govori in predavanja/ slovstveni osnutki/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1170 AS 836 BELEC ANTON, 1918 - 1937 1 f. Belec Anton, 1857 - ? Belec Anton (Šentvid nad Ljubljano, 1857 - ?), klepar. Bil je sin mojstra Jakoba Belca. Po končani osnovnošolski izobrazbi je ostal doma in se učil kleparske obrti pri očetu. Veliko je potoval po Evropi in obiskoval kleparske šole in delavnice ter se tako izobraževal. Ukvarjal se je tudi s kovinotiskarstvom. Ustanovil je župansko zvezo, več strokovnih kmetijskih zadrug na Kranjskem idr. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo o posestniških razmerah družine Belec/ najemne pogodbe/ spis Antona Belca o rodbini Belec/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 147 1171 AS 1517 BERNOT ZVONIMIR, 1886 - 1951 0.7 t. m./ 7 š. Bernot Zvonimir, 1879 - 1955 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, 1896 - 1921 Bernot Zvonimir (Ljubljana, 16. 12. 1879 - Ljubljana, 20. 9. 1955), publicist, politik. Na univerzah v Pragi in Berlinu je študiral filozofijo in novinarstvo. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (JSDS) do 1920, nato član glavnega odbora Socialistične stranke Jugoslavije (1920 - 1923), urednik glasila Naprej. Z uvedbo šestojanuarske diktature leta 1929 se je umaknil iz političnega življenja. Poklicno se je ukvarjal s publicistiko (Vera in socializem, 1922). - ES 1, Ljubljana 1987, str. 251 - 252 Gradivo je izročila Iza Bernot in odobrila uporabo gradiva za znanstvene namene. Brošure, revije, časopisi in letaki so vloženi v ustrezne zbirke arhiva. osebne zadeve 1919-1943/ pisma Toneta Čufarja 1936-1939/ razni članki 1946-1951/ zadruge 1919-1929/ zadruga Peka 1920-1945/ rudarji 1925-1928/ Konsumno društvo 1919-1928/ Splošno kreditno društvo v Ljubljani 1904-1920/ Kmetsko delavska zveza 1920-1924/ Slovenska socialna matica 1917-1919/ tiskarne KDZ 1921-1929/ Delavska zbornica 1925-1929/ Bratovska skladnica 1914: razni dopisi, članki/ poročila, predvsem iz tajništva JSDS 1920-1938/ arhiv JSDS in SSJ 1911-1939/ viničarska pravila 1886/ prevzemni seznam 1958/ ______________________________________________________________________ 1172 AS 837 BESEZNY EMIL, 1652 - 1652 1 m. Besezny Emil Bil je odvetnik Deželnega sodišča v Schachshausnu. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. 2 rokopisa predavanj/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 148 1173 AS 838 BEVK FRANCE, 1922 - 1922 1 m. Bevk France, 1890 - 1970 Bevk France (Zakojca pri Cerknem, 17. 9. 1890 - Ljubljana, 17. 9. 1970), pesnik, pripovednik, dramatik. 1913 je maturiral na goriškem učiteljišču. Deloval je kot učitelj, novinar, kulturni delavec, organizator in urednik ter pisatelj na Primorskem. Njegovo literarno delo obsega predvsem pripovedna besedila: povesti in novele, črtice, potopise, romane... - ES 1, Ljubljana 1987, str. 256 - 257 rokopis zbirke "V bajki in lesu" - igrice za mladino/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1174 AS 1320 BILIMOVIČ ALEKSANDER, 1934 - 1936 1 m. Bilimovič Aleksander, 1876 - ? Bilimovič Aleksander (Žitomir, Ukrajina, 25. 5. 1876 - ZDA, neznano), ekonomist in pravnik. Pravo je študiral v Kijevu, doktoriral je v St. Petersburgu iz narodnega gospodarstva, finančne vede in statistike. 1920 - 1945 je bil profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ob koncu 2. svetovne vojne je emigriral v ZDA. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 269 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. korespondenca z V. Isajevim, E. Sprektorskim/ arhivski popis 1966/ 149 ______________________________________________________________________ 1175 AS 1253 BLAZNIK PAVEL, 1953 - 1982 0.2 t. m./ 2 š., 1 o. Blaznik Pavel, 1903 - 1984 Blaznik Pavel (Škofja Loka, 28. 6. 1903 - Ljubljana, 13. 6. 1984), zgodovinar. Zgodovino in zemljepis je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in 1928 doktoriral iz zgodovine. Služboval je na gimnaziji v Celju, 1954 - 1957 v Državnem arhivu Slovenije, do 1983 pa kot znanstveni sodelavec na različnih ustanovah v Ljubljani (od 1957 na Zgodovinskem inštitutu SAZU). Po 1945 je bil član jugoslovanske restitucijske komisije in sodelavec za pogajanja o izpolnitvi arhivskega sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo iz 1923. Znanstveno se je ukvarjal z zgodovino Škofje Loke in škofjeloškega okraja, obravnaval je tudi širša vprašanja agrarne zgodovine in sistema podložništva na Slovenskem. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 283 Gradivo je 24. 8. 1988 izročil Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Večino gradiva hrani ZAL. osebni dokumenti/ zapisniki sej jugoslovanskih ekspertov za vrnitev arhivskega gradiva iz Avstrije/ arhivski sporazumi z Avstrijo/ zabeležke o stanju restitucijskih zahtev/ ______________________________________________________________________ 1176 AS 839 BLEIWEIS JANEZ, 1837 - 1885 1 m. Bleiweis Janez, 1808 - 1881 Bleiweis Janez (Kranj, 19. 11. 1808 - Ljubljana, 29. 11. 1881), politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak. Študiral je medicino (doktor 1832, magister porodništva 1833) in veterino na Dunaju. Služboval na ljubljanskem liceju kot profesor medicine. 1842 je postal tajnik Kranjske kmetijske družbe. Od 1843 do 1858 je bil urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so na takratnem slovenskem prizorišču odigrale veliko gospodarsko, kulturno in politično vlogo. Bil je politični vodja narodno se prebujajočega slovenskega kmeta in rokodelca. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 42 - 47 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 286 Del gradiva hrani ZAL, del pa Pokrajinski arhiv Maribor. 150 pismo Antona Hočevarja 1885/ rokopisa J. Medveda in P. E. Zagorca 1837/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1177 AS 1656 BLEIWEIS MIRON, 1941 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Bleiweis Miron, 1907 - 1987 Blaiweis Miran (Celovec, 31. 10. 1907 - Ljubljana, 18. 12. 1987), doktor prava, odvetnik v Ljubljani. V času okupacije 1941 - 1945 je pred sodiščem branil številne aktiviste OF in partizane - borce narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Januarja 1945 je bil aretiran in poslan na prisilno delo v Ribnico do osvoboditve maja 1945. Od 1945 - 1947 je bil zaposlen pri Komisiji za vojno škodo, nato v Ministrstvu za trgovino in preskrbo in na Javnem pravobranilstvu SR Slovenije, kjer je bil do upokojitve namestnik javnega pravobranilca. Gradivo je Arhivu IZDG junija 1990 izročila Vera Hutař, odvetniška uradnica v odvetniški pisarni dr. Bleiweisa. Spise je iz arhiva odvetniške pisarne izločil in oddal Veri Hutař dr. Miron Bleiweis maja 1978. Od novembra 1992 je gradivo v AS. seznam vodenih obramb procesov pred italijanskim vojaškim vojnim sodiščem 2. armade, sekcije Ljubljana 1941-1943/ zadeve v zvezi z vodenjem obrambe na procesih 1941-1943/ prošnje za izpust na svobodo 1942-1944/ kopija spominov na obrambo aktivistov in partizanov pred sodiščem/ arhivski popis 1990/ ______________________________________________________________________ 1178 AS 1518 BOHINC ANDREJ, 1944 - 1947 0.1 t. m./ 1 š. Bohinc Andrej, 1912 Bohinc Andrej (Mišače, 3. 11. 1912 -), ekonomist, med vojno odpeljan v Dachau, od novembra 1943 je bil v NOV, po vojni zvezni poslanec in okrajni sekretar KPS Jesenice. Leta 1948 je bil na dachauskem procesu obsojen na smrt. Po pritožbi je bila kazen znižana na dosmrtni odvzem prostosti. 31. 12. 1958 je bil pogojno odpuščen, novembra 1971 je bila sodba razveljavljena. CK ZKS je leta 1988 sprejel sklep o razveljavitvi izključitve iz KP leta 1948. - Dachauski procesi, skupina avtorjev, Ljubljana 1990 151 Gradivo je bilo v ZA CK ZKS ob urejanju leta 1970 vzeto iz fonda Okrajnega komiteja KPS Jesenice. zapiski sestankov Kokrškega odreda september-november 1944/ zapiski VI. partijskega tečaja 1945/ zapiski partijskih sej in konferenc 1945-1946/ beležka kongresa OF 1945/ zapiski o delu na okrajnem komiteju KPS Jesenice 1946-1947/ razni govori, navodila, okrožnice 1945-1947/ arhivski popis 1970/ ______________________________________________________________________ 1179 AS 1564 BOLE CITA, 1942 - 1983 0.4 t. m./ 4 š. Bole Cita, 1917 - 1986 Bole, roj. Lovrenčič Cita (Sodražica, 5. 9. 1917 - Ljubljana, 23. 5. 1986), medicinska sestra. Med vojno je bila v zaporih Benetke, Ascoli - Piceno, Trani (20. 2. 1942 - 16. 10. 1943), nato se je vključila v NOV. Po vojni je delala v Konferenci za družbeno aktivnost žensk, bila članica Sveta za socialno varstvo LRS, predsednica upravnega odbora Centralnega otroškega dispanzerja, članica GO Zveze ženskih društev, podpredsednica Društva medicinskih sester Slovenije. Bila je nosilka Partizanske spomenice 1941. Gradivo je izročil Dušan Bole leta 1986. gradivo o Jugoslovankah v italijanskih zaporih/ anketni listi zapornic/ ______________________________________________________________________ 1180 AS 1594 BORC MAVRICIJ, 1945 - 1954 1 m. Borc Mavricij, 1910 - 1956 Borc Mavricij (Šmarca, 22. 9. 1910 - Ljubljana, 30. 12. 1956), politični in sindikalni delavec. Pred 2. svetovno vojno je sodeloval v delavskem gibanju. Bil je vodilni funkcionar krščanskosocialistične organizacije v kamniškem okrožju ter predsednik Zveze lesnih delavcev Jugoslovanske strokovne zveze. V NOB je sodeloval od leta 1941. Na zboru gorenjskih aktivistov maja 1944 so ga izvolili za člana POOF za Gorenjsko in Delavske enotnosti. Od julija 1945 do maja 1946 je bil tajnik republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev Slovenije, nato predsednik sindikata lesnih delavcev Slovenije, od junija 1949 tajnik glavnega oziroma republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije (do 1956). Bil je tudi član centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, pos152 lanec LS LRS (1953 - 1956). Od leta 1954 je bil predsednik skupščine Zavoda za socialno zavarovanje in član Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Član GO OF Slovenije je bil od leta 1945 - 1956. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 329 Gradivo je izročil ustvarjalec ZA CK ZKS 7. 6. 1979. razne izkaznice/ vabila/ dopisi/ propustnice/ vstopnice za kongrese ipd./ ______________________________________________________________________ 1181 AS 1657 BRECELJ MARIJAN, 1943 - 1949 0.4 t. m./ 3 š. Brecelj Marijan, 1910 - 1989 Brecelj Marjan (Gorica, 23. 4. 1910 - Ljubljana, 7. 1. 1989), pravnik, družbeno politični delavec, narodni heroj. Pravo je študiral v Ljubljani, doktoriral je leta 1934, nato je bil odvetnik v Ljubljani. Bil je pripadnik krščansko socialističnega gibanja in se je leta 1941 po okupaciji Slovenije vključil v OF. Do junija 1942 je živel v ilegali v Ljubljani, nato je odšel v partizane, kjer je bil do konca leta 1942 sanitetni referent pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Januarja 1943 je postal član Izvršnega odbora OF in aprila 1943 do konca vojne njegov organizacijski sekretar. Oktobra 1943 je bil izvoljen v plenum OF oziroma SNOO in slovensko delegacijo za AVNOJ (udeležil se je 2. zasedanja v Jajcu), februarja 1944 pa v Predsestvo SNOS, v katerem je usklajeval delo njegovih odsekov, komisij in zavodov. Dne 5. 5. 1945 je postal podpredsednik prve Narodne vlade Slovenije. Po osvoboditvi je deloval v osrednjih republiških in zveznih organih (podpredsednik vlade oziroma IS LRS 1945 - 1956, državni sekretar za blagovni promet FLRJ 1956 - 1962, sekretar ZIS za trgovino in turizem 1962 - 1963, podpredsednik Ljudske skupščine LRS 1963 - 1967, podpredsednik zvezne skupščine 1967 - 1974, predsednik Skupščine SRS 1974 - 1978, član Predsedstva SRS 1978 - 1982) in organizacijah, bil je zvezni in republiški poslanec, predsednik Turistične zveze Jugoslavije in Planinske zveze Jugoslavije, član upravnega odbora Društva SRS za Združene narode. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in redov jugoslovanskega socialističnega dela in narodne osvoboditve. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 363 Gradivo je v letu 1979 izročil ustvarjalec Arhivu IZDG, od novembra 1992 je v AS. Ob izročitvi je izločil družinsko korespondenco, ki je ostala v privatni lasti. Gradivo je mikrofilmano. osebni dokumenti 1943-1944/ korespondenca 1943-1945/ referati, članki, zapiski, koncepti 1943-1944/ gradivo v zvezi z dejavnostjo Marjana Breclja 1943-1945: krščansko socialistična skupina v OF, Izvršni odbor OF, gospodarski upravnik IO OF, Predsestvo SNOS, AVNOJ/ obračuni reprezentančnega fonda Ministrstva za industrijo 1948-1949/ 153 arhivski popis 1980/ ______________________________________________________________________ 1182 AS 840 BRECELJNIK IVAN, 1811 - 1885 1 m. Breceljnik Ivan, 1811 - 1885 Breceljnik, Ivan (Vižmarje, 28. 6. 1811 - Hrušica, 6. 12. 1885), duhovnik. Licej je končal v Ljubljani, študij v Gorici in bil leta 1836 posvečen za duhovnika. Služboval je v Sv. Križu (pri Vipavi). Bil je dekan v župnijski nadarbini Dolina pri Trstu. osebni dokumenti: rojstni list 1811, zapuščina 1885/ dokumenti o župnijski nadarbini Dolina pri Trstu/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1183 AS 1658 BREJC TOMO, 1947 - 1963 1.0 t. m./ 10 f. Brejc Tomo, 1904 - 1964 Brejc Tomo (Dolenji Novaki, 18. 12. 1904 - Ljubljana 3. 2. 1964) družbeno politični delavec. Pred italijanskim fašizmom je imigriral v Jugoslavijo, nato odšel v Avstrijo in leta 1929 postal član KP Avstrije. Po vrnitvi leta 1932 v Jugoslavijo, so ga kot člana KP zaprli. Leta 1936 je vodil veliko stavko gradbenih delavcev Slovenije in bil zato kot italijanski državljan izgnan iz države. Kot partijski instruktor je odšel med izseljence v Francijo, kjer je deloval od 1937 - 1939, ko se je vrnil v domovino. Po vrnitvi je bil član sindikalne komisije CK KPS, delal v ilegalni partijski tehniki in bil instruktor CK KPS v Trbovljah. V času narodnoosvobodilne vojne je bil član vodstva PK KPS za Gorenjsko (1941 - 1942) in PK KPS za Primorsko, od pomladi do jeseni 1942, ko so ga zajeli in zaprli v Trstu. Po prihodu iz italijanskega zapora februarja 1944 je postal član PK KPS in tajnik PO OF za Slovensko primorje. Bil je urednik Delavske enotnosti in sekretar Enotnih sindikatov v Trstu. Po osvoboditvi je bil republiški in zvezni poslanec, minister v vladi LRS oziroma član republiške skupščine. Bil je med ustanovitelji Izseljeniške matice in leta 1952 njen predsednik, ter glavni urednik Ljudske pravice. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in reda junaka socialističnega dela. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 365 - 366 154 Gradivo je leta 1964 Arhivu IZDG posredovala Rezka Traven, raziskovalka IZDG, ki ga je tudi uredila in popisala. Gradivo je Arhiv IZDG leta 1965 odkupil. Od novembra 1992 je v AS. korespondenca 1947-1963/ spomini na predvojno delovanje v Avstriji in Franciji, v Zvezi gradbinskih delavcev Slovenije, na delo v NOB/ govori/ referati/ poročila/ članki/ izjave/ Slovenska izseljeniška matica in uredništvo Rodne grude 1952-1962: zapisniki, poročila, dopisi/ razni spomini in izjave članov sindikata gradbincev/ prevzemni seznam 1964/ ______________________________________________________________________ 1184 AS 1225 BREMEC MILKO (MELHIOR), 1890 - 1986 4.0 t. m./ 24 š. Bremec Milko (Melhior), 1890 - 1971 Bremec Milko (Ljubljana, 8. 11. 1890 - 2. 12. 1971), inženir strojništva, projektant in organizator kovaške in kovinske industrije. Gimnazijo je končal v Ljubljani 1910, tehniko na Dunaju 1915. Med 1. svetovno vojno je delal v strojnih (avtomobilskih) tovarnah v Dunajskem Novem mestu, Pragi, Lublinu, 1918 - 1919 v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Leta 1919 je ustanovil kovačijo v Zrečah in bil njen lastnih oziroma solastnik; 1934 je od nemških lastnikov kupil Železarno Muta. Ustanovil je Združenje jugoslovanskih železarn (v njem so bile tudi Ruše) in prodajno organizacijo Silorad v Zagrebu ter s tem izrinil nemški kapital, ki je dotlej obvladoval tozadevni jugoslovanski trg . Zavrl je nemštvo na Muti, kjer je bil aktiven tudi pri Ciril-Metodovi družbi in Sokolu. Med 2. svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu in italijanski internaciji. Po vojni se je pridružil obnavljanju dežele, sodeloval pri postavitvi Litostroja, nato je delal na Glavni direkciji kovinske industrije LRS, v Poslovalnici kovaških in kovinskih podjetij LRS v Ljubljani in drugod. Veliko je prispeval k oživitvi in razvoju kovaštva na Primorskem. Od 1960 do upokojitve 1967 je bil direktor Poslovnega združenja Fužinar. Bremec Milko je projektiral več tovarn za proizvodnjo poljedelskega, gozdarskega, rudarskega in drugega orodja s pomočjo kovanja in prešanja ter organiziral in vodil racionalizacijo in specializacijo te proizvodnje. S svojim inovatorskim delom je prispeval tudi k izboljševanju delovnih razmer brusačev v kovaških brusilnicah. Veljal je za nestorja slovenskega kovaštva. Gradivo je podarila Milena Rojc iz Ljubljane 1. 10. 1986, 5. 10. 1987, 28. 11. 1987, 15. 12. 1987, 11. 11. 1988 in 5. 12. 1988. osebni dokumenti/ korespondenca/ projekti in investicijski programi: Goriške strojne livarne in tovarne Nova Gorica, Komet - tovarna brusov Zreče, Železarna in livarna Muta, Državna tovarna kos in srpov Sv. Lovrenc na Pohorju, Pilarna v Tržiču, Tovarna kovanega orodja Kamnik/ razprave in študije o slovenski kovaški in železarski industriji/ patent šminke z zaščitnim ohišjem/ sodni proces/ strokovna literatura/ 155 prevzemni seznam 1986, 1987, 1988/ ______________________________________________________________________ 1185 AS 1304 BREZIGAR MILKO, 1918 - 1918 1 ks. Brezigar Milko, 1886 - 1958 Brezigar Milko (Doberdob, 6. 10. 1886 - Salzburg, 25. 4. 1958), gospodarski teoretik. 1910 je na Dunaju promoviral za doktorja prava. Po 1. svetovni vojni je postal eden vodilnih gospodarskih strokovnjakov Jugoslovanske socialnodemokratske stranke oziroma JNS. Po 2. svetovni vojni je emigriral. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 368 dopisnica/ ______________________________________________________________________ 1186 AS 1248 BREZOVAR MILAN, 1941 - 1988 0.4 t. m./ 4 š. Brezovar Milan Gradivo je 18. 3. 1988 AS podaril ustvarjalec. gradivo za članek "Žale v Ljubljani - priča dogajanj med vojno" za revijo Borec, št. 2, 1988: zakon o grobiščih, seznami borcev NOV pokopanih na grobiščih N 31 in N 30, registri grobišč, poročilo o grobišču na Orlovem vrhu, Turjaške žrtve.../ 156 ______________________________________________________________________ 1187 AS 1565 BRILEJ JOŽE-BOLKO, 1961 - 1981 0.1 t. m./ 1 š. Brilej Jože-Bolko, 1910 - 1981 Brilej Jože-Bolko (Dobje pri Planini, 1. 1. 1910 - Ljubljana, 8. 5. 1981), politični delavec in diplomat. Študiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1938. Leta 1932 je postal član KP, bil je delegat na pokrajinski konferenci KPJ za Slovenijo v Goričanah leta 1934, kjer je bil izvoljen za člana PK. Urejal je Ljudsko pravico. Med drugo svetovno vojno je urejal Slovenskega poročevalca, Delo in Slovenskega partizana, nato je bil politični komisar v raznih enotah. Bil je odposlanec na kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda in član SNOS. Po vojni je bil med drugim načelnik v ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ, veleposlanik v Londonu (1950 - 1952), vodja jugoslovanske misije v OZN (1954 - 1958), predstavnik v varnostnem svetu OZN (1956), veleposlanik v Kairu (1961 - 1963), član ZIS (1963 - 1967), podpredsednik Skupščine SRS (1967 - 1974), predsednik Ustavnega sodišča SRS (1974 - 1981). Izvoljen je bil za dopisnega člana Mednarodne diplomatske akademije v Parizu. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 376 Gradivo je izročil Jože Gorenag z Ustavnega sodišča SRS 21. 8. 1986. razni dopisi/ govori/ intervjuji/ rokopisne beležke/ turistične zadeve/ dokumenti v zvezi s 70-letnico Edvarda Kardelja/ dokumenti v zvezi z nominacijo za Nehrujevo nagrado za mednarodno razumevanje za leto 1975/ zgodovinopisni prispevki/ čestitke ob 70-letnici/ ______________________________________________________________________ 1188 AS 1336 BUCHHEIM OTON FRIDRICH, 1641 - 1665 0.1 t. m./ 1 š. Buchheim Oton Fridrich, 1606 - 1664 Buchheim grof Oton Fridrich (Dunaj, 31. 8. 1606 - Passau, 3. 4. 1664), 11. ljubljanski škof. Bogoslovje je študiral v Rimu, filozofijo, teologijo in pravo pa na Dunaju. 1627 je postal komornik papeža Urbana VIII. in dobil kanonikate v Salzburgu, Passau in Magdenburgu. 1641 je postal ljubljanski knezoškof. Obnovil je pogoreli grad Goričane, prenovil škofijski dvorec v Ljubljani. V času njegovega škofovanja so v Ljubljano prispele klarise in bosonogi avguštinci. - SBL, 2. kn., Ljubljana 1933 - 1952, str. 592 - 593 157 Protocolum episcop. Labacensis 1641-1644/ korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1189 AS 841 CANKAR IVAN, 1906 - 1907 1 m. Cankar Ivan, 1876 - 1918 Cankar Ivan (Vrhnika, 10. 5. 1876 - Ljubljana, 11. 12. 1918), pripovednik, dramatik, pesnik in esejist. Maturiral je na ljubljanski realki 1896. Do 1899 se je posvečal predvsem poeziji. 1896 je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na tehniko, nato na slavistiko. Študija ni končal, posvečal se je spoznavanju evropske moderne in pisanju. S svojim literarnim delom je največji slovenski pripovednik in dramatik, mojster proze in stila. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 76 - 72 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 410 - 414 dve pismi neznanemu naslovljencu/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1190 AS 1660 CANKAR IZIDOR, 1899 - 1958 1.0 t. m./ 10 š. Cankar Izidor, 1886 - 1958 Cankar Izidor (Šid, Vojvodina, 22. 4. 1886 - Ljubljana, 22. 9. 1958), umetnostni zgodovinar, esejist, književni kritik, prevajalec in diplomat. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo in bogoslovje, kasneje je iz duhovniškega poklica izstopil, študiral estetiko na univerzi v Louvainu in umetnostno zgodovino na Dunaju, kjer je leta 1913 tudi doktoriral in se izpopolnjeval še v letih 1919 - 1920. V letih 1914 - 1919 je urejal Dom in svet, 1918 - 1919 je bil glavni urednik Slovenca, leta 1920 je utemeljil stolico za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi, kjer je bil v letih 1923 - 1936 profesor. Od leta 1936 - 1942 je bil poslanik v Buenos Aieresu, od 1942 - 1944 v Ottawi, od julija do oktobra 1944 minister za prosveto, pošto in telegraf v jugoslovanski vladi Ivana Šubašića v Londonu, od 1945 - 1946 jugoslovanski poslanik v Grčiji. Od leta 1947, ko se je upokojil, je živel v Ljubljani. Leta 1953 je postal redni član SAZU. - Cankar I., Londonski dnevnik 1944 - 1945, uredil Lojze Gostiša, DZS-Lipa, Ljubljana 1985 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 415 - 416 158 Gradivo je 29. 7. 1969 izročil Arhivu IZDG Izvršni svet SR Slovenije. Od novembra 1992 je v AS. Izročitvenemu zapisniku je bil priložen popis gradiva, ki je bil v arhivu samo dopolnjen. korespondenca 1899-1958/ dnevnik: julij 1944-februar 1945, januar 1946/ zapiski, beležke/ poročila/ dopisi/ telegrami/ časopisni članki o položaju v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem 1941-1944/ zapuščina Karla Cankarja/ arhivski popis 1972/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 1191 AS 1315 CEGNAR FRANCE, 1850 - 1853 2 ks. Cegnar France, 1826 - 1892 Cegnar France (Sv. Duh, Škofja Loka, 8. 12. 1926 - Trst, 14. 2. 1892) pesnik, prevajalec in kritik. Končal je gimnazijo in licej, bil poštni uradnik v Ljubljani, Pazinu in Trstu, kjer je postal mestni svetnik. Prevajal je Schillerjeve tragedije. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 2 pismi J. Navratila in F. Kurelca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1192 AS 1441 CIGLIČ ZVONIMIR, 1921 - 1996 2.3 t. m./ 23 š. Ciglič Zvonimir, 1921 Ciglič Zvonimir (Ljubljana, 20. 2. 1921 -), skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog. Kompozicijo je študiral pri L. M. Škerjancu in dirigiranje pri D. Švari na ljubljanski Akademiji za glasbo. Izpopolnjeval se je pri L. Matačiću na Mozarteumu v Salzburgu in pri H. Barraudu oziroma pri I. Markevitchu v orkestru Lamoureux v Parizu. Bil je dirigent sarajevske opere, direktor mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici, v Ljubljani je poučeval teoretične predmete na Srednji glasbeni šoli in Pedagoški akademiji. Kot skladatelj je ob komornih, klavirskih in zborovskih delih najmočnejši na orkestralnem področju. Najpomembnejša orkestralna dela so: Silhueta, simfonična slika 1943, Nokturno, simfonična skica 1944, Finale 1946, Scherzo 1946, Simfonija appassionata 1948, Obrežje plesalk, simfonična koreografska pesnitev 1952, Števerjanska simfonija 1956, Concertino za harfo in godala 1960, Vizija, simfonična skica 1965, Simfonia 159 mortis 1974; najpomembnejša vokalna dela pa so: Tri pesmi za glas in klavir 1947, Dve pesmi za glas in klavir 1954-1955, Eros-Tanatos, za glas in klavir 1965, Triptih, za srednji glas in orkester 1983. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 66 Večji del osebnega fonda je na podlagi oporoke in darilnih pogodb izročil ustvarjalec med leti 1993 in 1995. Izročeno gradivo je bilo pred izročitvami popisano in urejeno. Pri izročitelju so začasno ostale fotografije in nekaj osebnih dokumentov. Za uporabo gradiva je potrebno pisno dovoljenje izročitelja ali njegovih pooblaščencev. osebni dokumenti 1921-1996/ originalni rokopisi partitur celotnega skladateljevega opusa 1934-1983/ prepisi, kopije in objave originalnih partitur/ korespondenca/ knjižni in časopisni članki, ocene in kritike o Z. Cigliču, njegovi ustvarjalnosti in koncertih/ koncertni listi/ programi koncertov/ plakati koncertov/ fotografije Z. Cigliča/ plakete in nagrade/ prevzemni seznam 1993, 1994, 1995/ ______________________________________________________________________ 1193 AS 844 COSTA ETBIN HENRIK, 1864 - 1873 0.1 t. m./ 1 š. Costa Etbin Henrik, 1832 - 1875 Costa Etbin Henrik (Novo mesto, 18. 10. 1832 - Ljubljana, 28. 1. 1875), pisatelj in politik. Leta 1853 je doktoriral iz filozofije, 1855 iz prava v Gradcu. Po odprtju lastne odvetniške pisarne v Ljubljani se je vključil v društveno življenje. Politično se je udejstvoval kot soustanovitelj ljubljanske Narodne čitalnice. Kot tesni sodelavec J. Bleiweisa in L. Tomana je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je vodila vso slovensko uradno politiko in jo je upoštevala tudi nemška stran. Bil je poslanec kranjskega deželnega zbora, namestnik deželnega glavarja, poslanec v državnem zboru, ljubljanski župan. Njegovi članki in dela obsegajo več kot 300 enot, a nimajo trajnejše vrednosti. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 85 - 86 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 82 - 83 Gradivo je izročil neznani izročitelj 8. 2. 1899. Večino zapuščine hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. osebni dokumenti/ gradivo, ki izvira iz ustvarjalčevega dela: vabila, čestitke k imenovanjih, okrožnice.../ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 160 1194 AS 845 COSTA HENRIK, 1821 - 1851 0.1 t. m./ 1 š. Costa Henrik, 1796 - 1870 Costa Henrik (Ljubljana, 28. 5. 1796 - 21. 4. 1870), zgodovinar in publicist. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. 1812 je opustil šolanje in se preselil v Krško. Kot finančni uradnik je služboval v različnih krajih. Politično je bil konservativen. Kot publicist je razpravljal o gospodarskih vprašanjih, o arheoloških in umetnostnozgodovinskih spomenikih. Zbiral je arhivalije, časopise in pisano gradivo svoje dobe. Bil je član številnih strokovnih in znanstvenih družb, univerza v Würzburgu mu je 1853 podelila doktorat. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 86 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 83 8 rokopisov je izročil ustvarjalec in so vpisani v staro akcesijsko knjigo pod številko 282 za leto 1851. Del gradiva je izročil neznani izročitelj 8. 2. 1899. Diplomo H. Coste je 1902 izročila Kornelija Schollmayer-Costa. dokumenti o dejavnosti ustvarjalca: rokopisi zgodovinskih spisov/ korespondenca/ dnevnik/ spisi različnih ustvarjalcev/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1195 AS 843 CROBATH BENVENUT GAŠPER, 1794 - 1879 0.1 t. m./ 1 f. Crobath Benvenut Gašper, 1805 - 1880 Crobath Benvenut Gašper (Stražišče pri Kranju, 6. 1. 1805 - Ljubljana, 20. 6. 1880), frančiškan. Teologijo je doštudiral v Ljubljani in bil 1828 ordiniran. Služboval je v frančiškanskih samostanih v Novem mestu, Pazinu, Karlovcu in nazadnje v Ljubljani, kjer je 1865 postal gvardijan samostana. Ukvarjal se je tudi s pesništvom. Vzor mu je bil Prešeren, s katerim ga je vezala tudi precejšnja svobodomiselnost in odpor do ilirizma. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 576 - 577 Gradivo je 18. 10. 1976 izročil AS v depozit ing. Toissaint Levičnik iz Zagreba; leta 1985 je nekaj gradiva podaril. 161 ustvarjalčeve pesmi/ zapisi pesmi različnih usvarjalcev: Prešeren, Günzler.../ spisi različnih ustvarjalcev/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1196 AS 1299 ČERNE FRANC-KLEMENT, 1911 - 1928 1 m. Černe Franc-Klement, 1898 - 1955 Černe Franc-Klement (Dobrunje, 20. 8. 1898 - Ljubljana, 9. 4. 1955), politični delavec. Kot vojak avstro-ogrske vojske se je udeležil upora v Judenburgu. Bil je borec za severno mejo. Zaposlen je bil v papirnici Vevče in v ljubljanski tobačni tovarni. Pridružil se je delavskemu gibanju, deloval je v Svobodi in Vzajemnosti ter v naprednih sindikatih. Od 1927 je bil član KP, od 1941 je sodeloval v NOB. Med drugim je bil član oblastnega komiteja KPS za Štajersko. Nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 111 potrdila/ fotografija/ zvezek z zapiski iz vojske/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1197 AS 846 ČERNE OSKAR, 1939 - 1939 1 m. Černe Oskar Bil je Ljubljančan. Izumil je zložljivi dežnik. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. opisi in tehnični podatki o ustvarjalčevih tehničnih izumih, npr. zložljivi dežnik/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1198 AS 1407 ČREMOŠNIK GREGOR, 1915 - 1957 162 1.2 t. m./ 12 š., 1 m. Čremošnik Gregor, 1890 - 1958 Čremošnik Gregor (Ločica ob Savinji, 24. 2. 1890 - Ljubljana, 12. 11. 1958), zgodovinar. Slavistiko in zgodovino je študiral v Gradcu in 1915 doktoriral. 1915 - 1917 je služboval na realki v Trstu, 1917 je bil imenovan za tajnika Inštituta za proučevanje Balkana v Sarajevu, 1919 - 1935 je bil kustos v Zemaljskem muzeju BiH, 1935 izvoljen za profesorja za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Skopju. Po upokojitvi se je vrnil v Slovenijo in 1946 prevzel kot redni profesor na FF stolico za zgodovino južnih Slovanov. Bil je eden redkih slovenskih zgodovinarjev, ki je svoje delo posvetil zgodovini Srbije, Bosne in zlasti Dubrovnika. Proučeval je diplomatiko, paleografijo in sfragistiko cirilskih listin. Iz dubrovniškega arhiva je objavil blizu 2.000 dokumentov. Postavil je temelje za proučevanje gospodarskega razvoja srednjeveških balkanskih držav. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 145 Gradivo je 15. 11. 1993 dal v depozit Gregor Čremošnik mlajši iz Ljubljane. 5. 6. 1998 je Pavel Rafaj izročil fotokopije 28 pisem Gregorja Črmošnika Matiji Murku iz zapuščine Matije Murka, ki se nahaja v Literarnem arhivu v Pragi. zgodovinske in paleografske razprave: rokopisi in tipkopisi/ reprodukcije mikrofilmov/ prepisi listin iz dubrovniškega arhiva 1189-1339/ separati objav v strokovnih publikacijah/ fotografije listin in pečatov/ gradivo o numizmatiki/ fotokopije pisem Matiji Murku 1924-1951/ arhivski popis 1993/ prevzemni seznam 1998/ 163 ______________________________________________________________________ 1199 AS 1427 ČREMOŠNIK IRMA, 1957 - 1989 2.8 t. m./ 27 š. Čremošnik Irma, 1916 - 1990 Čremošnik Irma (Arad, Madžarska, 12. 1. 1916 - Slano pri Dubrovniku, 29. 6. 1990), arheologinja. Diplomirala je klasično filologijo v Skopju, 1952 doktorirala iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delala je kot srednješolski profesor, 1944 - 1947 kot kustos v muzeju v Beogradu. Od 1947 - 1976 je delala v Zemaljskem muzeju v Sarajevu kot kustos - arheolog. Na področju Bosne in Hercegovine je raziskovala rimska najdišča, proučevala rimske vile in naselja, rimsko keramiko, nošo, nakit. Posebno pomembna so njena otkritja iz zgodnjefevdalnega obdobja. Objavila je več strokovnih razprav in člankov. 1984 je izdala knjigo "Mozaici i zidno slikarstvo rimskog doba". - Voje I., In memoriam, dr. Irma Čremošnik, Zgodovinski časopis XXXXIV, št. 3, Ljubljana 1990, str. 464 Gradivo je 15. 11. 1993 dal v depozit Gregor Čremošnik mlajši iz Ljubljane. zbrani separati in razprave iz arheologije/ rokopisi in tipkopisi razprav/ načrti in skice izkopavanj/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 1200 AS 847 ČRNOLOGAR KONRAD, 19. stol. - 19. stol. 1 m. Črnologar Konrad, 1860 - 1904 Črnologar Konrad (Peščenik, 21. 11. 1860 - Šmarje-Sap, 8. 4. 1904), umetnostni topograf. Kot učitelj je služboval v Podgabru, Šentvidu pri Stični in Šmarju-Sap. Objavil je več umetnostnozgodovinskih in topografskih razprav, popisoval cerkve in gradove na Dolenjskem ter se ukvarjal z arhivskimi študijami. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 110 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 162 rokopis: Hišne številke in ljudska štetev 1777/ arhivski popis 1961/ 164 ______________________________________________________________________ 1201 AS 848 ČUDEN JOŽEF, 1920 - 1921 1 m. Čuden Jožef, 1887 - 1988 Čuden Jožef (Sveče na Koroškem 17. 3. 1887 - Ljubljana, 13. 4. 1988), kovinostrugar. Leta 1912 je postal član zveze nemških kovinarjev. V začetku 1. svetovne vojne je z 17. pešpolkom odšel v Galicijo. Pozimi 1915 so ga Rusi ujeli. Bil je poslan v različna taborišča. Leta 1917 se je udeležil februarske revolucije. Nato je delal do 1918 za Rdečo armado v neki zadrugi v Platovki pri Oreburgu. Konec leta se je vrnil na Jesenice in se zaposlil na Javorniku v železarni.Že leta 1919 je bil predsednik Socialdemokratske stranke na Jesenicah, od 1920 do 1921 pa predsednik krajevne organizacije KP na Javorniku. Po odpustu z dela leta 1924 politično ni več deloval. Najprej je dve leti potoval iz kraja v kraj kot brusač, nato pa je petindvajset let brusil nože in škarje na Krekovem trgu v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. gradivo o KPJ in socialistični stranki (komunistov)/ letaki/ beležke ustvarjalca o socializmu/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1202 AS 1771 ČUFAR TONE, 1933 - 1938 0.3 t. m./ 2 f. Čufar Tone, 1905 - 1942 Čufar Tone (Jesenice 14. 11. 1905 - Šentvid pri Ljubljani 11. 8. 1942), delavski pisatelj, pesnik in dramatik. Po končani obrtni in delovodski šoli mizarske stroke je delal v jeseniški železarni. V desetletju pred drugo svetovno vojno se je posvetil pisateljevanju. Živel je v Mariboru in v Ljubljani, kjer je deloval v naprednih sindikatih in delavskih izobraževalnih društvih. Bil je urednik Delavskega obzornika (1935 - 1936), sopodpisnik zahteve po ustanovitvi Enotne delavske stranke. Leta 1936 je bil kot komunist zaprt. Po okupaciji leta 1941 je bil organizator OF med kulturnimi delavci v Ljubljani. Italijanska policija ga je aretirala in ob predaji nemški tajni policiji so ga ob poizkusu bega ustrelili 11. 8. 1942. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 166 Gradivo je izročil ZA CK ZKS 2. 3. 1965 Arhivu IZDG. Od novembra 1992 je v AS. 165 osebna korespondenca 1933-1938/ literarna zapuščina: drame, pesmi, črtice/ dopisi, pogodbe in potrdila v zvezi z izdajanjem časopisa Delavski obzornik/ krtačni odtisi Delavskega obzornika leto I/1935, št. 1-6 in leto II/1936, št. 1/ osebni zapiski/ prevzemni seznam 1965/ ______________________________________________________________________ 1203 AS 849 DEBELJAK ANTON, 1812 - 1857 1 m. Debeljak Anton, 1794 - ? Debeljak Anton (Ljubljana, 13. 8. 1794 - ?), pravnik. Pravne študije je končal na Dunaju in 1821 promoviral za doktorja znanosti. Služboval je v Ljubljani kot gubernijski svetnik in komorni prokurator. Pozneje je bil imenovan za provizornega vodjo finančne prokurature za Tirolsko in Vorarlberg. osebni dokumenti: prepis rojstnega lista 1812, spričevala, nastanitveni dekreti, računi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1204 AS 850 DEBELJAK TINE, 1904 - 1944 1.5 t. m./ 9 š. Debeljak Tine, 1903 - ? Debeljak Tine (Škofja Loka, 27. 4. 1903 - ?), urednik, prevajalec in pesnik. Slavistiko je doštudiral v Ljubljani. Služboval je kot lektor v Krakovu, urejal "Dom in svet", pisal pesmi, ocene, kritike, preglede. 1944 je uredil pesniško zbirko F. Balantiča. 1945 je emigriral v Argentino in tam izdal več pesnitev in pesniških zbirk. Na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze papeža Klementa v Rimu (podružnica v Buenos Airesu) je predaval slovensko literarno zgodovino. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 180 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti/ korespondenca/ ustvarjalčeve pesmi in razprave/ ocene del/ prevodi pesniških zbirk in proze/ članki za časopisje/ arhivski popis 1991/ 166 ______________________________________________________________________ 1205 AS 851 DEBELJAK VERA, 1914 - 1938 2 m. Debeljak Vera, 1908 - ? Debeljak Vera roj. Remec (Kandija pri Novem mestu, 14. 2. 1908 - ?), trgovka. Končala je I. državno gimnazijo v Ljubljani 1918 - 1922 ter Dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani 1922 - 1924. Kot trgovka je delala v knjigarnah in papirnicah in se specializirala za prodajo knjig. Hči Bogumila Remca in žena Tineta Debeljaka. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: spričevala o izobrazbi 1914-1924, uslužbenski dekreti 1924-38/ korespondenca/ Arhivski popis je v fondu AS 991, zap. št. 1451/ ______________________________________________________________________ 1206 AS 852 DEBEVEC JOŽEF, 1900 - 1937 1 m. Debevec Jožef, 1867 - 1938 Debevec Jožef (Begunje pri Cerknici, 15. 3. 1867 - Ljubljana, 5. 10. 1938), pisatelj, literarni zgodovinar in prevajalec. Na Dunaju je doktoriral iz teologije, doštudiral je tudi klasične jezike in slavistiko na Dunaju in v Gradcu. Služboval je v Kranju in Ljubljani. Pisal je mladinske vzgojne povesti, gledališke igre, literarne študije. Njegovo največje delo je prvi popolni slovenski prevod Dantejeve Božanske komedije. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 126 - 127 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 126 - 127 Del gradiva je AS 3, zap. št. 66. 2. 1939 izročil Bogumil Remec, del pa leta 1948 FZC. osebni dokumenti/ korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1207 167 AS 1918 DELAK FERDO, 1944 - 1956 Delak Ferdo, 1905 - 1968 Delak Ferdo (Gorica, 29. 6. 1905 - Ljubljana, 16. 1. 1968), gledališki režiser, organizator in publicist. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu leta 1935. Do leta 1936 je deloval na gledališkem področju predvsem v Ljubljani, nato pa dve desetletji v gledališčih zunaj Slovenije, v Beogradu, Novem Sadu, Skopju in Zagrebu. Med drugo svetovno vojno je bil v Banjaluki in Osijeku, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Bil je predsednik Slovenskega mestnega odbora enotne narodno osvobodilne fronte Osijek. Po osvoboditvi je deloval v gledališčih v Trstu, Zagrebu, na Reki, v Banjaluki in nato v Ljubljani, kjer je bil ravnatelj Mestnega gledališča Ljubljana (1957 - 1962), zatem je bil umetniški vodja mariborske Drame (1962 - 1963) in nato v Ljubljani programski šef Ljubljanskega festivala (1963 - 1964). - ES 2, Ljubljana 1987, str. 188 Gradivo je Arhivu IZDG izročila ustvarjalčeva žena dr. Zdenka Delak. Od novembra 1992 je v AS. legitimacija za ilegalce Slovenskega mestnega odbora Jedinstvene narodno osvobodilne fronte Osijek, 1945/ poročila o delu OF v Osijeku/ Spomenica PNOO za Slovensko primorje in Trst 1946/ prispevki o revolucionarnem delu Slovencev na Hrvaškem/ časopisni izrezki/ štampiljka Slovenskega mestnega odbora JNOF Osijek/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1208 AS 853 DEVETAK BOJAN, 1945 - 1946 1 m. Devetak Bojan, 1914 - ? Devetak Bojan (Št. Peter na Krasu/ Pivka, 29. 12. 1914 - ?), inženir in podjetnik. Bil je družabnik podjetja Alumil iz Trsta. 1945 je bil delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo. Konstruiral je detan generator za pogon avtomobilov na oglje. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. dopisi in načrti/ poročila o detan generatorju/ arhivski popis 1966/ 168 ______________________________________________________________________ 1209 AS 854 DEŽMAN DRAGOTIN, 1786 - 1895 5.0 t. m./ 33 š. Dežman Dragotin, 1821 - 1889 Dežman Dragotin, tudi Deschmann Karl (Idrija, 3. 1. 1821 - Ljubljana, 11. 3. 1889), znanstvenik in politik. Medicino in pravo je študiral na Dunaju. V Ljubljani je v letih 1851 - 1852 poučeval na gimnaziji naravoslovje, 1852 je postal kustos Deželnega muzeja v Ljubljani in ga vodil do smrti. Bil je poslanec kranjskega deželnega zbora 1867 1889 in državnega zbora 1873 - 1879, deželni odbornik 1868 - 1889, ljubljanski župan. Bil je eden voditeljev nemške stranke na Kranjskem. V svetu je postal znan po odkritju kolišč na Ljubljanskem barju. Kot prirodoslovec je bil predvsem botanik, pa tudi zoolog, mineralog, geolog in meteorolog. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 131 - 135 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 225 Gradivo so izročili: leta 1889 legat Karla Dežmana, 31. 1. 1926 Ana Baaden iz Gradca, 22. 11. 1926 Marija Dular iz Ljubljane in 19. 9. 1956 Narodni muzej v Ljubljani. dokumenti o družini: rodovnik, pogodbe, prošnje, rojstni listi/ korespondenca/ posebno udejstvovanje: poslanec v državnem zboru, član centralne komisije za regulacijo zemljiškega davka, ljubljanski župan, član ljubljanskega mestnega sveta, član deželnega šolskega sveta, član Ustavnega društva v Ljubljani/ politični in znanstveni spisi o biologiji, naravoslovnih vedah, humanističnih vedah/ delovanje v različnih društvih/ časopisni izrezki/ knjižni prospekti/ obvestila/ razglasi/ beležke/ arhivski popis 1991/ 169 ______________________________________________________________________ 1210 AS 1663 DIACCI ALOJZ, 1898 - 1961 0.1 t. m./ 1 f. Diacci Alojz, 1903 - 1984 Diacci Alojz (Govce pri Rimskih Toplicah, 19. 6. 1903 - Celje, 18. 11. 1984), rudar in sindikalni delavec. Bil je načelnik oziroma član lokalnega odbora II. skupine Rudarske zadruge pri rudniku TPD Brezno - Huda jama, delavski zaupnik, član načelstva Jugoslovanske strokovne zveze, predsednik bratovske skladnice. Od 1941 je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju in bil prvi član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. 1944 je odšel v partizane in deloval pri odseku za socialno skrbstvo pri predsestvu SNOS. Po osvoboditvi je bil član glavnega odbora sindikatov Slovenije in 10 let predsednik odbora rudarjev Slovenije. Do upokojitve je delal v rudniku. Bil je član sveta republike. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 255 Gradivo, ki ga je po posredovanju dr. Franceta Škerla izročil Alojz Diacci, je januarja 1969 odkupil Arhiv IZDG. Od novembra 1992 je v AS. korespondenca 1946-1961/ gradivo lokalnega odbora II. skupine Rudarske zadruge Brezno-Huda jama: pravila 1898 z dodatki 1899-1905, 1940, poročila 1934, 1937-1938, zapisniki 1932-1937, posamezni dopisi, okrožnice, vabila, letaki, seznami 1931-1941/ fotografije: tabor JSZ v Šmihelu pri Laškem 1927-1929, tabor Krekove mladine v Govcah 1928, rudarji Trbovelj ob izhodu iz jame ob prvi gladovni stavki 1934/ arhivski popis 1969/ ______________________________________________________________________ 1211 AS 855 DIMITZ AVGUST, 1809 - 1875 1 m. Dimitz Avgust, 1827 - 1886 Dimitz Avgust (Ljubljana, 16. 8. 1827 - 10. 12. 1886), zgodovinar. Pravo je študiral na Dunaju in po vrnitvi v Ljubljano postal predstojnik finančnega ravnateljstva. Od 1858 je bil skoraj 2 desetletji tajnik Historičnega društva za Kranjsko. Preučeval je arheološke probleme in stanje podeželskih arhivov. Objavil je številne članke iz politične, kulturne, cerkvne in lokalne zgodovine. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 135 - 136 170 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 260 Gradivo je izročil nezanani izročitelj leta 1887. spomini na vojno leto 1809 (iz zapiskov Žige Zoisa)/ pismo 1875/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1212 AS 1274 DIMNIK IVAN, 1880 - 1931 0.2 t. m./ 2 š. Dimnik Ivan, 1876 - 1928 Dimnik Ivan (Trbovlje 1876 - Krško, 1928), odvetnik. Pravo je študiral na Dunaju in tam 1904 promoviral. 1912 je prevzel advokatsko pisarno pokojnega dr. J. Mencingerja v Krškem. Bil je prijatelj in mecen slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, politično aktiven liberalec in eden od ustanoviteljev "Sokola" v Mariboru. Gradivo je 31. 1. 1990 izročila Julka Petrič iz Trbovelj. osebni dokumenti Ivana Dimnika: indeksi 1898-1905, šolski zvezki, maturitetno spričevalo 1898, potrdila o državnih izpitih 1900, 1903, potrdila o opravljanju odvetniške prakse, advokatski izpit 1908, vabila/ korespondenca Ane Dimnik 1903-1920/ korespondenca Ivan Dimnik 1910-1927/ razglednice/ fotografije/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 1213 AS 1519 DOLANC STANE, 1964 - 1989 3.8 t. m./ 38 š. Dolanc Stane, 1925 Dolanc Stane (Hrastnik, 16. 11. 1925 - ), politik. Diplomiral je leta 1958 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Do leta 1960 je služboval v JLA, potem se je zaposlil na CK ZKS, postal leta 1961 predavatelj in pomočnik ravnatelja Visoke šole za politične vede (VŠPV) v Ljubljani (do 1964) ter bil v letih 1964 - 1967 njen ravnatelj. Na V. kongresu ZKS leta 1966 je bil izvoljen za člana CK ZKS in leta 1966 za člana Predsedstva CK ZKS. V letih 1967 - 1969 je opravljal naloge sekretarja UK ZKS Ljubljana, hkrati je bil kooptiran v izvršni komite CK ZKS, leta 1968 izvoljen za člana sekretariata CK ZKS, leta 1969 za člana predsedstva ZKJ in sekretarja izvršnega biroja predsedstva ZKJ in leta 1974 za sekretarja IK CK ZKJ oziroma predsedstva CK ZKJ. To funkcijo je oprav171 ljal do leta 1979, nato je bil član predsedstva CK ZKJ do 1982, ko je postal član ZIS in zvezni sekretar za notranje zadeve. To dolžnost je opravljal do izvolitve za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije leta 1984. Za podpredsednika predsedstva SFRJ je bil izvoljen leta 1988, do maja 1989, ko se je upokojil. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 283 Gradivo je predal ZA CK ZKS Stane Dolanc 21. 2. 1990. V arhivu je bilo gradivo urejeno in popisano na računalniškem programu ARMIDA (končano maja 1994). Izločeni so bili duplikati oziroma multiplikati dokumentov, brošure pa so bile vložene v priročno knjižnico. govori, predavanja, diskusije, intervjuji, zabeležke razgovorov 1967-1989/ rokopisne beležke 1969-1984/ prošnje in zahvale za razgovore, intervjuje, govore, obiske 1979-1989/ razna pisma, informacije, obvestila 1977-1988/ pisma posameznikov, anonimke 1979-1988/ razne čestitke 1974-1988/ VII. mediteranske igre 1977-1982/ Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani 1979-1987/ postavitev spomenikov Edvardu Kardelju in Josipu Brozu Titu 1980-1984/ razne zadeve službe državne varnosti 1970-1978/ zadeva Vladimir Dedijer 1980-1988/ zadeva Milovan Djilas 1980/ lovstvo 1965-1980/ spremni dopisi 1978-1980/ osebne zadeve: vizitke, tožba, odločbe, vabila itd. 1985-1987/ kartotečno kazalo razgovorov 1969-1973/ rokovniki 1977-1989/ informacije in zabeležke razgovorov s tujimi delegacijami, predstavniki, novinarji 1969-1989/ obiski v tujini 1974-1989/ bibliografija 1972-1978/ življenjepisi 1979-1985/ gradivo VŠPV 1964-1969/ prevzemni seznam 1990/ arhivski inventar 1994/ ______________________________________________________________________ 1214 AS 856 DOLINAR JURIJ, 1808 - 1869 0.2 t. m./ 2 š. Dolinar Jurij, 1794 - 1872 Dolinar Jurij (Radeče pri Zidanem mostu, 11. 4. 1794 - Idrija, 16. 4. 1872) zdravnik in botanik. Medicino je študiral na Dunaju. Kot kirurg je deloval na Dunaju 20 let, zatem v Postojni in nazadnje v Idriji kot rudniški kirurg. V prostem času se je ukvarjal z botaniko. Odkril je več za Kranjsko novih botaničinih vrst. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 142 osebni dokumenti ustvarjalca: krstni list, spričevala, potrdila, diplome/ spisi, ki zadevajo družinske člane/ korespondenca/ znanstveni spisi o botaniki, medicini in geografiji/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 172 1215 AS 857 DRÜNER OTTO, ? - 1945 1 m. Drüner Otto Bil je vodja lektorata Nemške akademije v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. ustvarjalčeva predavanja/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1216 AS 858 DRUŠKOVIČ, 1909 - 1909 1 m. Druškovič spomini na izlet po Švici/ dnevnik potovanja po Dolomitih/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1217 AS 1183 DRUŽETA JANEZ, 1941 - 1942 1 m. Družeta Janez Bil je samostojen stavbenik s podjetjem v Zagorju ob Savi. Gradivo je 7. 9. 1984 izročil Božidar Jovanović iz Ljubljane. korespondenca in okrožnice o davčnih zadevah/ 173 ______________________________________________________________________ 1218 AS 1207 DULETIČ VOJKO, 1963 - 1985 1.1 t. m./ 8 š. Duletič Vojko, 1924 Duletič Vojko (Ljubljana, 4. 3. 1924 -), filmski montažer, scenarist in režiser. Napisal je več scenarijev za kratkometražne filme in jih tudi režiral. Z igranimi filmi (posnel jih je 6) se je oprijel stilno svojevrstnega uprizarjanja klasičnih del slovenske starejše književnosti in novejše, ki se tematsko veže na 2. svetovno vojno. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 395 Gradivo je 25. 12. 1986 izročil ustvarjalec. snemalne knjige/ scenariji/ časopisni izrezki/ ocene filmov/ časopisni članki ustvarjalca o filmih/ prospekti filmov/ katalogi/ fotografije/ prevzemni seznam 1986/ ______________________________________________________________________ 1219 AS 859 EINSPIELER TOMAŽ, 1893 - 1935 0.3 t. m./ 3 š. Einspieler Tomaž, 1852 - 1935 Einspieler Tomaž (Ljubljana, 9. 12. 1852 - 1935), pravnik. Deloval je kot sodni svetnik v Ljubljani. Gradivo je 13. 12. 1976 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. zapiski/ izrezki iz časopisja o boju za uveljavitev slovenščine na sodiščih 1906-1920/ sodni spisi 1893-1933 (Deželno sodišče v Ljubljani)/ arhivski popis/ 174 ______________________________________________________________________ 1220 AS 1511 FAGANELI ANTON, 1918 - 1957 1 m. Faganeli Anton, 1887 - 1961 Faganeli Anton (Ribnica, 17. 1. 1887, Ribnica - 7. 2. 1961), predmetni učitelj, udeleženec oktobrske revolucije v Rusiji. Avgusta 1914 je odšel na fronto in prišel v vojno ujetništvo v Rusiji. Januarja 1918 je vstopil v Odesi v Jugoslovanski revolucionarni bataljon, februarja odšel v Moskvo, maja 1918 vstopil v Rdečo armado v Stalingradu, odšel v Astrahan in bil tam do decembra 1918, ko je odpotoval domov. V Ribnici je bil predmetni učitelj in predsednik telovadnega društva Partizan. Gradivo je izročil Faganeli Anton leta 1957. potrdilo Astrahanskega vojaškega komisariata RSFSR o odpustu 1918/ pesem Radivoja Peterlina/ spomini 1957/ arhivski popis 1957/ ______________________________________________________________________ 1221 AS 860 FATUR LEA, 1914 - 1939 0.1 t. m./ 1 f. Fatur Lea, 1865 - 1943 Fatur Lea (Zagorje na Pivki, 15. 11. 1865 - Ljubljana, 1. 8. 1943), pripovednica. Šolala se je pri benediktinkah na Reki, v Gorici in Ljubljani. Napisala je več romantičnih povesti, deloma zgodovinsko in kriminalistično obarvanih. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 172 Gradivo je AS leta 1948 izročil FZC. rokopisi del/ separati in časopisni izrezki ustvarjalčinih del/ arhivski popis 1964/ 175 ______________________________________________________________________ 1222 AS 1384 FELAHER JULIJ, 1870 - 1958 2.7 t. m./ 21 š. Felaher Julij, 1895 - 1969 Felaher Julij (Melviče/Mellweg, 3. 1. 1895 - Ljubljana, 28. 5. 1969), narodnoobrambni delavec in publicist. Pravo je študiral na Dunaju in v Zagrebu. Po diplomi je služboval kot sodnik in državni pravdnik v Ljubljani. Deloval je v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in vodil v letih 1928 - 1969 Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Sodeloval je pri Manjšinskem inštitutu v Ljubljani, pri oddelku za meje Znanstvenega inštituta in na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 94 - 95 Gradivo je v letih 1969 in 1970 izročil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. korespondenca/ knjižne izdaje/ koledarji/ revije/ časopisno gradivo/ zgodovinske razprave/ gradivo o šolstvu/ gradivo o: NOB, kolonizaciji, mednarodnih odnosih, ljudskem štetju/ fotografije/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 1223 AS 861 FERJAN IVAN, 1835 - 1835 1 m. Ferjan Ivan prevodi grške in latinske literature/ arhivski popis/ 176 ______________________________________________________________________ 1224 AS 864 FISCHER FRANJO, 1914 - 1930 2 m. Fischer Franjo, 1889 - ? Fischer Franc (Gornji Grad, 24. 7. 1889 - ?), gradbeni inženir. Gradbene študije je končal leta 1912 v Gradcu. Služboval je pri Poštni direkciji v Trstu, v Gradbenem vodstvu za izsuševanje Ljubljanskega barja, v Obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, in Gradbeni direkciji v Ljubljani. Bil je tudi šef Oblastnega odbora v Mariboru. - Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, str. 281 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. gradivo o ustvarjalčevem delovanju: pogoji za gradbena dela, pohorska cesta/ gradivo odseka za ceste Udruženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov/ pesmi/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1225 AS 862 FLORJANČIČ DE GRIENFELD IVAN DIZMA, 1748 - 1748 1 m. Florjančič de Grienfeld Ivan Dizma, 1691 - 1757 Florjančič de Grienfeld Ivan Dizma, tudi Floriantschitsch (Ljubljana, 1. 7. 1691 - umrl neznano kje okrog 1757), astronom in geograf. 1715 je bil posvečen za duhovnika, služboval je v Višnji Gori, Šmartnem pri Litiji, Št. Vidu pri Stični. Ukvarjal se je z matematiko, astronomijo in geografijo Kranjske. Leta 1744 je izdal zemljevid Kranjske, spisal je nekaj spisov o astronomiji. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 182 - 183 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 127 - 128 8 listov grafike/ pismo/ arhivski popis 1961/ 177 ______________________________________________________________________ 1226 AS 1512 FON FRANC, 1916 - 1924 1 m. Fon Franc, 1894 - 1974 Fon Franc (Bovec, 11. 8. 1894 - 1. 1. 1974), vojni ujetnik, udeleženec oktobrske revolucije v Rusiji, član Centralnega jugoslovanskega biroja pri Centralnem komiteju Ruske komunistične partije (boljševikov). Gradivo je ZA CK ZKS izročil Fon Franc v letih 1957, 1966 in 1967. Brošure, revije in časopisi so vloženi v ustrezne zbirke arhiva. izkaznice/ potrdila/ razglednice/ časopisni izrezki/ ruski denar/ pisma/ tiskovine/ ______________________________________________________________________ 1227 AS 1419 FROST VLADIMIROVIČ DIMITRIJ, 1918 - 1955 1 m. Frost Vladimirovič Dimitrij, 1876 - 1935 Frost Dimitrij (Petrograd, 19. 4. 1876 - Ljubljana, 24. 2. 1935), montanist in geodet. Končal je klasično gimnazijo v Petrogradu 1896 in petrograjski Rudarski inštitut carice Katarine II. 1901, kjer je bil še istega leta nastavljen za asistenta na stolici višje matematike. Leta 1908 je prišel v tomski tehnološki inštitut in bil poslan na izpopolnjevanje v tujino (Švedsko, Avstrijo in Nemčijo). Leta 1909 je predaval rudarstvo in višjo geodezijo na varšavskem politehničnem inštitutu, 1913 doktoriral na petrograjskem rudarskem inštitutu, 1914 je predaval rudarstvo na novočerkaskem inštitutu in nato na donski visoki tehniški šoli. Leta 1920 je postal honorarni docent na Visoki tehnični šoli v Zagrebu. Od aprila 1921 do septembra 1924 je bil pogodbeni, nato pa do septembra 1934 redni profesor za jamomerstvo na Tehniški fakulteti Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Objavil je več publikacij in razprav s področja rudarstva , geodezije in jamarstva. - Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, str. 508 osebni dokumenti/ fotografije/ zapiski/ arhivski popis 1998/ 178 ______________________________________________________________________ 1228 AS 1737 GANZITI RUDOLF, 1944 - 1971 0.1 t. m./ 3 m. Ganziti Rudolf, 1905 - 1987 Ganziti Rudolf (Vrhole pri Slovenski Bistrici, 10. 4. 1905 - Ljubljana, 27. 7. 1987) sindikalni in družbenopolitični delavec, po poklicu zidar. Od leta 1933 je aktivno sodeloval v levo usmerjenem sindikalnem gibanju. Od leta 1936 dalje je bil tajnik podružnice Saveza gradjevinskih radnika Jugoslavije v Ljubljani. Član Komunistične partije je bil od leta 1933. V času NOB je bil od junija 1941 do 20. 5. 1945 organizator Centralne tehnike KPS. Po osvoboditvi je bil najprej zaposlen pri glavnem odboru Enotnih sindikatov Slovenije, nato od 1946 do 1949 v Ministrstvu za delo LRS ter nato Republiškem odboru Zveze sindikatov v Ljubljani. Bil je nosilec pratizanske spomenice. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 181 Gradivo je leta 1989 izročila Arhivu IZDG Marija Ganziti. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti/ spomini 1941-1945/ gradivo Centralne tehnike KPS 1944-1945: pisma, poročila, kadrovske zadeve/ prevzemni seznam 1989/ ______________________________________________________________________ 1229 AS 1560 GANZITI RUDOLF, 1948 - 1980 0.2 t. m./ 2 š. Ganziti Rudolf, 1905 - 1987 Glej AS 1737, zap. št. 1228. Gradivo je bilo v ZA CK ZKS leta 1984 izdvojeno iz gradiva zgodovinske komisije MK ZKS Ljubljana. komisija za zgodovino predvojne Zveze gradbenih delavcev Slovenije/ izjave/ življenjepisi/ seznami/ spomini o delu partijskih tehnik med NOB/ 179 ______________________________________________________________________ 1230 AS 866 GÄRTNER VIKTOR, 1822 - 1942 1 m. Gärtner Viktor, 1880 - ? Gärtner Viktor (Brno, 19. 6. 1880 - ?), slaščičar. 1904 je v Ljubljani, na Kolezijski cesti odprl obrt za peko slaščičarskih proizvodov. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. obrtna dovoljenja 1904/ korespondenca/ gradivo rodbin Jurič in Gärtner/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1231 AS 867 GAŠPERŠIČ FRANC, 1866 - 1895 2 m. Gašperšič Franc, 1824 - ? Gašperšič Franc (Železniki, 8. 4. 1824 - ?), podjetnik in rudarski strokovnjak. Šolal se je pri raznih mojstrih in pri očetu doma. Delal je v železnem rudniku Zabočevo pri Borovnici, bil je oskrbnik Globočnikovih fužin v Jesenovcu pri Železnikih 1866. Leta 1870 je predlagal ustanovitev jeklarne na Jesenicah. Ukvarjal se je z inovatorstvom (izumil je top in posebno lovsko puško) in astronomijo. avtobiografski zapiski/ zapiski o gospodarskih obratih: izumi, jeklarna, projekti železniških prog.../ korespondenca/ arhivski popis 1961/ 180 ______________________________________________________________________ 1232 AS 868 GLAESSENER JURIJ, 1942 - 1943 1 m. Glaessener Jurij, 1915 - 1944 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. zapiski iz taborišča Renicci in s transporta iz Reniccija v Ljubljano/ risba pristanišča Reka/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1233 AS 869 GLAVAR PETER PAVEL, 1751 - 1784 1 f. Glavar Peter Pavel, 1721 - 1784 Glavar Peter Pavel (Ljubljana, 2. 5. 1721 - Lanšprež, Mirna, 24. 1. 1784), gospodarstvenik in mecen. V Gradcu je končal bogoslovje. 1744 je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, kaplan in 1751 župnik. 1571 je dal zgraditi šolo, 1752 benficiatno hišo. 1766 je kupil grad Lanšprež in se vanj preselil. Posvetil se je kmetijskemu gospodarstvu in prosvetljevanju ljudstva. Predvsem se je zanimal za čebelarstvo, predlagal je ustanovitev čebelarske šole na Lanšprežu. Premoženje je zapustil revežem in za zidavo bolnišnice v Komendi. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 217 - 219 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 232 - 233 listine/ rokopisi/ korespondenca/ biografska skica J. H. Stratila o P. P. Glavarju/ arhivski popis 1961/ 181 ______________________________________________________________________ 1234 AS 870 GOLLMAYER MIHAEL, 1833 - 1833 1 m. Gollmayer Mihael, 1819 - ? Rojen je bil v Breznici in obiskoval gimnazijo v Ljubljani. šolsko spričevalo/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1235 AS 871 GORŠE FRANC, 1935 - 1935 1 ks. Gorše Franc, 1897 - 1986 Gorše Franc (Zamostec, 26. 9. 1897 - Golnik, 2. 8. 1986), akademski kipar, ekspresionist. Končal je likovno akademijo v Zagrebu 1925. Deloval je v Dolnjih Vremah, Trstu, Gorici in Ljubljani. 1945 je odšel v Trst, 1952 pa v Cleveland. Leta 1972 se je naselil v Kortah na avstrijskem Koroškem in 1974 v Svečah. Izdeloval je posvetno in cerkveno plastiko, največ portrete, akte in žanrske motive. Ukvarjal se je tudi z lesorezom in knjižno ilustracijo. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 300 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. pismo Franca Majdiča/ arhivski popis 1966/ 182 ______________________________________________________________________ 1236 AS 1666 GOVEKAR MINKA, 1922 - 1941 0.1 t. m./ 1 š. Govekar Minka, 1874 - 1950 Govekar-Vasič Minka (Trebnje, 28. 10. 1874 - Ljubljana, 1950), pisateljica, prevajalka, družbena delavka. Učiteljišče je končala leta 1893 v Ljubljani. Do leta 1896 je poučevala v Mirni Peči. Leta 1897 se je poročila s pisateljem Franom Govekarjem. Po poroki se je tudi sama posvetila pisateljevanju in publicistični dejavnosti. Objavljala je članke, poročila in druge sestavke o ženskem gibanju doma in v svetu, o gospodinjstvu, vzgoji otrok, kulturi itd. ter podlistke v Slovenskem narodu, Jutru, Slovenki itd. Leta 1903 je objavila Dobro kuharico. V letu 1905 je pričela urejati mesečnik Slovenska gospodinja. Veliko je prevajala iz poljščine, ruščine, nemščine, srbohrvaščine. Bila je soustanoviteljica (1900) in tajnica Splošnega ženskega društva, kasneje tudi predsednica Jugoslovanske ženske zveze, slovenske sekcije za Dravsko banovino. Prizadevala se je za izobraževanje žensk in za mednarodno sodelovanje z ženskimi društvi v Nemčiji, Češki, Srbiji in Hrvaški. Sodelovala je v številnih akcijah, npr. za ustanovitev Dečjega doma Marije Kraljice v Ljubljani (1922), za opremo ljubljanske bolnišnice (1923), za pomilostitev političnih zapornikov (1936) itd. Ob 25. letnici splošnega ženskega društva je pripravila razstavo o ženskem gibanju pod naslovom Slovenska žena. Po drugi svetovni vojni je objavljala prispevke v Naši ženi. - SBL 1. zv. Ljubljana 1925 - 1939, str. 238 Gradivo je leta 1965 odkupil Arhiv IZDG. Izročila ga je v imenu hčerke Minke Govekar Angela Vode, ki je gradivo tudi kronološko in vsebinsko uredila in popisala ter dodala posameznim dokumentom tudi pojasnila. Arhiv je obdržal njeno ureditev. Gradivo vsebuje predvsem dokumentacijo iz obdobja delovanja Minke Govekar kot predsednice Jugoslovanske ženske zveze, sekcije za Dravsko banovino (ustanovljena 1934, delovala do 1941). Od novembra 1992 je gradivo v AS. korespondenca 1932-1940/ spomini/ predavanja/ govori/ članki/ osebni zapisniki 1926-1939/ gradivo Jugoslovanske ženske zveze, sekcije za Dravsko banovino 1934-1941: občni zbori 1936-1939, zapisniki širših sej 1938, 1939, okrožnice, programi, poročila 1934-1938, zapisniki skupščin Jugoslovanske ženske zveze 1922-1938/ gradivo o kongresih Mednarodne ženske zveze 1930 na Dunaju in 1936 v Dubrovniku/ akcija za novo bolnišnico v Ljubljani 1936/ članki in prispevki drugih avtoric 1928-1936/ prevzemni seznam 1965/ 183 ______________________________________________________________________ 1237 AS 872 GRAF ŽIGA, 1828 - 1838 1 m. Graf Žiga, 1801 - 1838 Graf Žiga (Ljubljana, 28. 7. 1801 - 3. 9. 1838), farmacevt, kemik in botanik. 1821 je postal magister farmacije in 1824 doktor kemije. Raziskoval je kranjsko floro. Posmrtno je izšlo njegovo poročilo o botaničnih ekskurzijah na Kranjskem. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 242 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 368 članske diplome: botanično društvo, Kranjska kmetijska družba.../ osebna korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1238 AS 873 GRAHOVAR SIMON TADEJ VOLBENK, 18. stol. - 18. stol. 4 m. Grahovar Simon Tadej Volbenk, 1710 - 1774 Grahovar Simon Tadej Volbenk (Tržič, 25. 7. 1710 - Ljubljana, 22. 8. 1774) slikar miniaturist. Študiral je na vseučilišču v Gradcu, od 1739 je bil deželni uradnik v Ljubljani. Njegovo glavno delo so miniature v tehniki gvaša v spominski knjigi Dizmove bratovščine. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 244 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 375 "Notata genealogica" od črk A do R/ biografske beležke/ arhivski popis 1961/ 184 ______________________________________________________________________ 1239 AS 1917 GROSMAN BOŽENA, 1944 - 1945 1 m. Grosman Božena, 1903 - 1987 Grosman Božena (Ljutomer, 22. 7. 1903 - Ljubljana, 22. 11. 1987), zdravnica pediatrinja. Medicino je študirala na medicinski fakulteti na Dunaju in v Ljubljani. Do leta 1943 je bila zaposlena v Otroški bolnišnici v Ljubljani, nato je odšla v partizane. Delala je v Slovenski centralni vojni partizanski bolnišnici (SCVPB) na postojanki Spodnji Hrastnik, kjer je leta 1944 ustanovila oddelek za novorojenčke in dojenčke. Septembra 1944 je odšla z evakuiranimi materami in otroki v Italijo, v Gravino. Organizirala je partizanski dečji dom. Od decembra 1944 do maja 1945 je vodila otroško kolonijo v Splitu. Po osvoboditvi je bila pediatrinja v Mariboru 1945 - 1947, nato zaposlena na Ministrstvu za ljudsko zdravje v Ljubljani do 1950, nato na Otroški kliniki v Ljubljani do leta 1962, ko je postala predstojnica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosa in grla v Ljubljani. Leta 1985 je napisala knjigo Partizanska zdravnica. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 392 Gradivo je Arhivu IZDG 12. 1. 1988 izročila dr. Pavla Lah. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti/ korespondenca 1944-1945/ seznami dojenčkov, rojenih v SCVPB Spodnji Hrastnik 1944-1945/ poročilo in popisi otrok v kolonijah Split, Novigrad/ fotografije/ kronika SCVPB - Spodnji Hrastnik/ zapiski/ arhivski popis 1988/ ______________________________________________________________________ 1240 AS 1184 GROSSMANN KAROL, 1876 - 1963 1 m. Grossmann Karol, 1864 - 1929 Grossman Karol (Drakovci, 27. 10. 1864 - Ljutomer, 3. 8. 1929), pionir slovenskega in jugoslovanskega filma. Pravo je študiral v Gradcu in tam 1897 doktoriral. Bil je odvetnik v Ljutomeru in pomemben narodni buditelj. V letih 1905 in 1906 je posnel 3 kratke dokumentarne filme. Bil je tudi eden začetnikov slovenske umetniške fotografije. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 393 Gradivo je 23. 3. 1983 AS izročil dr. Vladimir Grosman iz Ljubljane. 185 Del zapuščine Karla Grossmanna se hrani tudi v Zbirki filmov (AS 1086, zap. št. 1647) in v Zbirki fotografij iz osebnih, rodbinskih in graščinskih fondov (AS 1201, zap. št. 1651). fotokopije šolskih spričeval/ korespondenca/ zvezek pripovedk/ ______________________________________________________________________ 1241 AS 874 GRUBER AVGUŠTIN, 1822 - 1824 1 m. Gruber Avguštin, 1763 - 1835 Gruber Avguštin (Dunaj, 23. 6. 1763 - Salzburg, 28. 6. 1835), škof, pedagoški in katehetski pisatelj. Teologijo je končal na Dunaju, služboval kot dvorni svetnik in referent za cerkvene in šolske zadeve, 1816 - 1823 je bil ljubljanski škof ter 1824 - 1835 salzburški nadškof. Čeprav po rodu Nemec je podpiral prizadevanja za večjo uveljavitev slovenščine v šoli in tiskani besedi. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 266 - 268 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 400 Gradivo je izročil dr. Jernej Luppanz, notar iz Ljubljane. pismo/ pobotnica/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1242 AS 875 GRUBER GABRIJEL, 1769 - 1778 1 f. Gruber Gabrijel, 1740 - 1805 Gruber Gabrijel (Dunaj, 6. 5. 1740 - St. Petersburg, 26. 3. 1805), hidrotehnik in arhitekt. Filozofske in teološke študije je končal v Gradcu, 1755 je stopil v jezuitski red. 1769 je prišel v Ljubljano poučevati risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko na liceju. 1772 - 1781 je bil direktor navigacijske direkcije za izboljšanje plovbe po Ljubljanici, Savi in Kolpi. Leta 1772 je začel v Ljubljani graditi prekop, 1773 pa šolo za mehaniko in hidravliko (današnja Gruberjeva palača v Ljubljani). 1784 je odšel v Rusijo in 1786 - 1799 predaval mehaniko in fiziko v jezuitskem kolegiju v Polocku. 1802 je postal jezuitski general ruske province. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 268 - 269 186 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 400 Gradivo je izročil gospod Stratil leta 1836. korespondenca/ poročila o navigacijskih delih/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1243 AS 876 GRUDEN FRANJO, 1923 - 1930 1 m. Gruden Franjo Bil je uradnik Tvrdke Jakob Mankoč iz Trsta. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. kopialna knjiga trgovskih potnikov/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1244 AS 877 GUADANINI ŠULGIN ANTONINA, 1936 - 1940 1 m. Guadanini Šulgin Antonina Živela je na Bledu in v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca Dimitrija Šulgina (glej AS 1021, zap. št. 1515)/ arhivski popis 1961/ 187 ______________________________________________________________________ 1245 AS 1667 GUSTINČIČ DRAGOTIN, 1932 - 1963 0.2 t. m./ 2 f. Gustinčič Dragotin, 1882 - 1974 Gustinčič Dragotin (Gornja Košana, 5. 11. 1882 - Ljubljana, 2. 8. 1974), publicist in politični delavec. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju leta 1909, iz tehnike 1917 v Zürichu in iz naravoslovja 1918 v Ženevi. Leta 1915 je kot politično sumljiv pobegnil pred avstrijskimi oblastmi v Italijo, sodeloval z Jugoslovanskim odborom v Rimu in na Krfu, od 1917 do 1919 je v Švici urejal list La Yougoslavie. Aprila 1920 je bil med ustanovitelji KPJ v Sloveniji in je deloval v njenih osrednjih organih do 1931, ko je emigriral v tujino. Živel je v Sovjetski zvezi in predaval na Komunistični univerzi narodnih manjšin Zahoda ter deloval v balkanskem sekretariatu Kominterne. Od 1936 do 1939 se je bojeval v mednarodnih brigadah v Španiji. Od 1940 do 1945 je delal najprej na mednarodnem agrarnem inštitutu v Moskvi in nato na zgodovinskem inštitutu sovjetske akademije znanosti. V domovino se je vrnil 1945. Bil je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od 1948 do 1951 je bil zaradi podpiranja resolucije informbiroja v zaporu. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 408 Gradivo je izročil Arhivu IZDG ustvarjalec v letih 1963 in 1973. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. korespondenca 1933-1939/ resolucije/ projekti/ študije 1932-1933/ komentar k dopisovanju z Lovrom Kuharjem 1963/ prevzemni seznam 1963/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1246 AS 878 HACIN LOVRO, 1917 - 1940 1 m. Hacin Lovro, 1896 - 1946 Hacin Lovro (Trata pri Velesovem, 23. 8. 1886 - Ljubljana 4. 9. 1946), policijski uradnik. Pravo je študiral na Dunaju in tam 1916 doktoriral. 1936 je bil imenovan za upravnika policije v Ljubljani Med 2. svetovno vojno je sodeloval z okupatorskimi oblastmi. Za zločine med 2. svetovno vojno ga je vojaško sodišče 4. armade v Ljubljani avgusta 1946 obsodilo na smrt. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 1 188 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. službeni dekreti/ tožbe/ govori/ korespondenca/ nekaj dokumentov različne provenience/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1247 AS 879 HAFNER ANGELA, 1902 - 1935 1 m. Hafner Angela, 1895 - ? Hafner Angela (Kranj, 16. 8. 1895 - ?), učiteljica. Učiteljišče je končala v Ljubljani. Poučevala je v Šmartnem pri Kranju in Sv. Lenartu nad Laškim. Od 1919 - 1929 je bila tajnica Prosvetnega društva v Kranju in v letih 1921 - 1922 tajnica Kola jugoslovanskih sester. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: rojstni list, spričevala, službeni dekreti/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1248 AS 1330 HEIMANN SIMON, 1865 - 1865 1 m. Heimann Simon Heimann, židovska družina, ki se je 1809 naselila v Ljubljani. Abraham in njegov nečak Simon sta odprla trgovino z manufakturo in menjalnico za odpravljene avstrijske bankovce. 1821 so bili bankirji udeležencev ljubljanskega kongresa svete alianse. Prizadevanje družine za naselitev v mestu je sprožilo židovsko vprašanje v Ljubljani. Simon je šele 1842 dobil dovoljenje za stalno naselitev v Ljubljani in s tem je bilo omogočeno naseljevanje Židov na Kranjskem. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 11 Gradivo je izročil ustvarjalec, Simon Isaak Heimann iz Dunaja. zapiski o zgodovini Judov v Ljubljani in na Kranjskem/ 189 ______________________________________________________________________ 1249 AS 880 HERMANN PAVEL, 1816 - 1816 1 ks. Hermann Pavel Bil je nadporočnik v avstrijskem huzarskem regimentu. dekret o podelitvi medalje mesta Frankfurta za vojaške zasluge/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1250 AS 881 HICINGER PETER, 19. stol. - 19. stol. 0.2 t. m./ 2 f. Hicinger Peter, 1812 - 1867 Hicinger Peter, tudi Hitzinger (Tržič, 29. 6. 1812 - Postojna, 29. 8. 1867), pisatelj in zgodovinar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 1835 ordiniran. Služboval je kot kaplan v Kamni Gorici, Mokronogu, in Dobu, kot lokalni kurat v Lipi nato kot župnik in dekan v Postojni. Pisal je zgodovinske, arheološke, krajepisne in etimološke članke in razprave. Objavljal je tudi apologetične, cerkvenopravne, šolske in gospodarske spise in molitvenike. Uveljavil se je tudi kot pesnik. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 323 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 18 Gradivo je izročila Elizabeta Hitzinger leta 1862. Leta 1866 je bilo gradivo kupljeno od Muzealskega fonda. 35 zvezkov izvlečkov za zgodovino Kranjske/ zgodovinski in zemljepisni spisi ustvarjalca/ arhivski popis 1961/ 190 ______________________________________________________________________ 1251 AS 882 HLADNIK FRANC, 1789 - 1846 3.0 t. m./ 3 f., 24 k. Hladnik Franc, 1779 - 1844 Hladnik Franc (Idrija, 29. 3. 1779 - Ljubljana, 25. 9. 1844), botanik. Teološke in filozofske študije je končal v Ljubljani in bil 1795 ordiniran. Bil je skriptor v licejski knjižnici, učitelj in ravnatelj na normalki, 1807 - 1837 učitelj in ravnatelj gimnazije v Ljubljani. Zanimal se je za botaniko in sestavil herbarij kranjske flore. Sodobniki so po njem poimenovali 2 rodova kobulnic. Njegovo najpomembnejše delo je ustanovitev botaničnega vrta v Ljubljani. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 323 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 32 osebni dokumenti: spričevala, podelitve štipendij, diplome/ korespondenca/ spisi o botaniki/ 24 knjig literarne, zgodovinske, katehetske, filozofske in naravoslovne vsebine/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1252 AS 1668 HOČEVAR PAVLA, 1925 - 1947 1 m. Hočevar Pavla, 1889 - 1972 Hočevar Pavla (Dunaj, 27. 6. 1889 - Ljubljana, 17. 8. 1972), publicistka in družbena delavka. Osnovno šolo je obiskovala v Velikih Laščah in nato v Ljubljani, kjer je leta 1908 napravila učiteljsko maturo na Višji dekliški šoli. Najprej je poučevala v Loškem Potoku in Zagozdacu ob Kolpi, od leta 1910 - 1929 pa v Trstu na Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu in od leta 1919 dalje pri Sv. Jakobu. Po prepovedi poučevanja v Trstu se je preselila v Ljubljano. V Trstu je delovala v raznih slovenskih društvih in pisala v glasili Zarja in Njiva. Leta 1922 je bila med soustanoviteljicami Ženskega dobrodelnega združenja in od leta 1923 urejala njegovo glasilo, mesečnik Ženski svet. Po prepovedi društva in glasila leta 1928 so list prenesli v Ljubljano. Hočevarjeva je urejala list naprej iz Trsta in nato po preselitvi v Ljubljano do leta 1936. V Ljubljani je delovala v ženskih društvih, aktivno v Jugoslovanski ženski zvezi, in se kot njena delegatka udeleževala mednarodnih ženskih kongresov, leta 1930 na Dunaju, 1936 v Dubrovniku in 1938 v Edinburgu. Leta 1969 je izdala svoje spomine Pot se vije. Gradivo je Arhivu IZDG 8. 5. 1975 izročil ZA CK ZKS v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. 191 pisma/ dopisi/ poročila/ članki in referati/ prevzemni seznam 1975/ ______________________________________________________________________ 1253 AS 883 HOFFMANN NIKOLAJ, 1837 - 1878 1 f. Hoffmann Nikolaj, 1819 - 1901 Hoffmann Nikolaj (Ljubljana, 10. 9. 1819 - 16. 11. 1901), nožar in pesnik. V Ljubljani je imel nožarsko delavnico, v kateri je izdeloval tudi kirurške instrumente. Ukvarjal se je z naravoslovjem ter pisal nemške in slovenske pesmi. Politično je deloval med ljubljanskimi obrtniškimi demokrati. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 329 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 38 Gradivo je leta 1903 izročil Kalan. osebni dokumenti: rojstni list, odpustnice, osmrtnica.../ korespondenca/ naravoslovni spisi/ politični spisi/ pesmi/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1254 AS 884 HOHENWART FRANC JOŽEF HANIBAL, 1834 - 1834 1 ks. Hohenwart Franc Jožef Hanibal, 1771 - 1844 Hohenwart baron Franc Jožef Hanibal, tudi Hochenwart (Ljubljana, 24. 5. 1771 - 2. 8. 1844), naravoslovec. Naravoslovje in rudarstvo je študiral na Dunaju. Bil je predsednik Kranjske kmetijske družbe 1827 - 1834, organizator in vodja Deželnega muzeja v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin, živali idr. Napisal je prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 331 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 39 Gradivo sta skupaj z gradivom Sigismunda Hohenwarta (glej AS 885, zap. št. 1255) izročila Karel grof Hohenwart leta 1844 in gospod Obereigner 23. 2. 1932 in 24. 3. 1932. 192 rokopis o karakteristikah žuželke Leptoderus Hohenwartii Schmidt/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1255 AS 885 HOHENWART SIGISMUND, 1769 - 1801 1 m. Hohenwart Sigismund, 1745 - 1825 Hohenwart baron Sigismund (Celje, 1745 - Linz, 1825), od 1809 škof v Linzu. Prej je živel na Koroškem, kjer se je ukvarjal z naravoslovnimi vedami, predvsem z botaniko. Njegovi herbariji in obsežne zbirke metuljev, hroščev, ptičev mineralov in kohonij so v štajerskem deželnem muzeju Joanneumu. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 335 - 336 Glej AS 884, zap. št. 1254 dnevnik potovanja po Holandiji/ 2 pismi/ diploma regensburškega botaničnega društva/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1256 AS 1881 HOLOZAN FRANC, 1943 - 1944 0.1 t. m./ 1 f. Holozan Franc Bil je predavatelj Delavske delodajalske protikomunistične akcije in od novembra 1944 propagandist postojanke Gorenjskega domobranstva v Domžalah. Gradivo je bilo najdeno v stanovanju Holozan Franca v Ljubljani. 1966 ga je Arhivu IZDG izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve. Leta 1992 je gradivo prešlo v AS. domobranski propagandni letaki in propagandni spisi/ protikomunistična predavanja/ poročila in propagandni spisi propagandne pisarne v Domžalah 1944/ smernice za delo propagandistov/ arhivski popis/ 193 ______________________________________________________________________ 1257 AS 886 HREN JOŽEF, 1900 - 1908 1 m. Hren Jožef, 1889 - ? Hren Jožef (Cerknica, 27. 4. 1889 - ?) je 1900 končal ljudsko šolo v Cerknici, nato obiskoval gimnazijo v Kranju. V 1. svetovni vojni je bil prostovoljec pri 28. pehotnem polku. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. spričevala/ pisma materi/ izkaz glede šolnine/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1258 AS 887 HROVAT ANTON, 1835 - 1888 1 m. Hrovat Anton Bil je upravnik posestva Weichselstein. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. pisma/ korespondenca z železarno v Dvoru/ računi/ darilna pogodba/ odrekalno pismo/ dve prigodnici na čast A. Hrovata/ popotna izkaznica/ arhivski popis 1966/ 194 ______________________________________________________________________ 1259 AS 1328 HUEBER KAJETAN, 1840 - 1840 2 ks. Hueber Kajetan, 1810 - 1870 Hueber Kajetan (Ljubljana-Polje, 2. 8. 1810 - Čemšenik, 1. 8. 1870), pisatelj. Leta 1835 je končal bogoslovje v Ljubljani. Bil je kaplan v Moravčah in Komendi, nato vojaški duhovnik ter župnik v Stari Oselici in Čemšeniku. Napisal je nekaj pesmi in proznih del. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 359 korespondenca z Deželnim muzejem/ ______________________________________________________________________ 1260 AS 1520 IRŠIČ RADO, 1938 - 1939 1 m. Iršič Rado, 1910 - 1941 Iršič Rado (Straže pri Mislinji, 17. 9. 1910 - Maribor, 12. 12. 1941), ekonomist. Ekonomsko fakulteto je končal v Zagrebu. Od leta 1933 je bil član akademskega kluba Triglav. Sodeloval je pri številnih demonstracijah in stavkah. V Savezu nabavne zadruge državnih službenika v Beogradu je bil revizor. Delal je tudi v sindikatu bančnih nameščencev "Botič". Leta 1940 je bil organizator stavke zadružnih delavcev, zato je bil aretiran in zaprt v Glavnjači. Po prihodu iz zapora je bil urednik Ljudske pravice. Sodeloval je pri demonstracijah 27. 3. 1941 v Beogradu. Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo je bil poslan na fronto, bil ob zlomu ujet, pobegnil in se vrnil v Mislinjo. Začel je organizirati vstajo v Mislinjski, Šaleški, Mežiški in Dravski dolini. Bil je član pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. 12. 12. je bil izdan, ujet in ustreljen v Mariboru. Narodni heroj. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 176 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 119 Gradivo je izročil ZA CK ZKS Bogdan Žolnir leta 1978. rokopisi (razprave)/ spomenica predstavnikov slovenskih demokratičnih skupin v celjskem okraju 1939/ pismo D. Kraigherja Vladku Mačku/ spomini Štefke Štibler in Karla Doberška/ prevzemni seznam 1978/ 195 ______________________________________________________________________ 1261 AS 888 JAGODIC ANTON, 19. stol. - 19. stol. 1 m. Jagodic Anton rokopis "Povest, resnična in nekaj neresnična"/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1262 AS 889 JAGODIC JOŽE, 1918 - 1943 0.1 t. m./ 2 f. Jagodic Jože, 1899 - ? Jagodic, Jože (Visoko, 13. 12. 1899 - ?), teolog. Bil je ravnatelj škofijske pisarne v Ljubljani. Gradivo je AS leta 1948 izročil FZC. dnevniki/ korespondenca/ teološka skripta/ literarni sestavki/ pridige in verski govori/ resolucije/ okrožnice/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1263 AS 890 JANČIGAJ FRANC, 1891 - 1932 2 m. Jančigaj Franc, 1878 - 1945 Jančigaj Franc (Ljubljana, Spodnja Šiška, 26. 5. 1878 - 1945), pravnik. Gimnazijo je končal v Ljubljani, pravno fakulteto na Dunaju. Zaposlen je bil na ljubljanskem magistratu, nazadnje je imel naziv mestni višji svetnik. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: spričevala, prošnje, pritožbe/ 196 arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1264 AS 891 JANEŽIČ KONRAD, 1886 - 1937 0.1 t. m./ 1 f. Janežič Konrad, 1867 - 1945 Janežič Konrad (Radovljica, 17. 2. 1867 - 1945), pravnik. Pravo je končal na Dunaju in 1889 promoviral. Pripravništvo je opravljal v Trstu in Pulju (pri dr. M. Laginji). 1896 je pravil odvetniški izpit in odprl odvetniško pisarno v Kamniku, nato v Voloskem (Istra). Bil je ustanovni član Vodnikove družbe v Ljubljani leta 1926. Gradivo je 16. 12. 1968 izročila AS Tonja Janežič iz Ljubljane. osebni dokumenti: šolska spričevala, doktorska diploma, advokatura/ gradivo o delovanju v Voloskem: seznami dokumentov rodbine Janežič, izkazi pisarniških listin, potrdila odvetniške zbornice v Trstu/ odvetništvo v Kamniku: imenovanje in razrešitev, zadolžnice, sodelovanje z Odvetniško zbornico v Ljubljani/ korespondenca/ arhivski popis 1968/ ______________________________________________________________________ 1265 AS 892 JAPELJ JURIJ, 1781 - 1807 1 m. Japelj Jurij, 1744 - 1807 Japelj Jurij (Kamnik, 11. 4. 1744 - Celovec, 11. 10. 1807), pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec. Študiral je v Ljubljani, Gorici in Gradcu in bil 1769 posvečen v Trstu. 1774 - 1787 je bil tajnik škofa K. Herbersteina v Ljubljani, od 1799 vodja celovškega semenišča. Tik pred smrtjo je bil imenovan za tržaškega škofa. Napisal je več verskih knjig, posvetnih in verskih pesmi, sodeloval pri prevodu biblije. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 382 - 385 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 269 Gradivo je izročil Jakob Zupan in je vpisano v staro akcesijsko knjigo pod številko 25 za leto 1824. pridige/ prevodi verskih knjig/ prevodi cerkvenih in nabožnih pesmi/ arhivski popis 1961/ 197 ______________________________________________________________________ 1266 AS 1185 JARC MIRAN, 1919 - 1928 1 m. Jarc Miran, 1900 - 1942 Jarc Miran (Črnomelj, 5. 7. 1900 - Pugled pri Starem Logu, 24. 8. 1942), pesnik, pisatelj in dramatik. Slavistiko je študiral v Zagrebu in Ljubljani. Služboval je kot bančni uradnik v Ljubljani, sodeloval je v Slovenskem marionetnem gledališču M. Klemenčiča. Padel je med roško ofenzivo. Objavil je več zbirk pesmi, ekspresionističnih iger, romanov in potopisov. Bil je pomembni književni kritik in prevajalec. - SBL, 1. kn., Ljubljana 1925 - 1932, str. 386 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 271 Gradivo (fotokopije) je 7. 4. 1981 AS izročil Milček Komelj iz Ljubljane. fotokopije korespondence Miran Jarc - Božidar Jakac/ ______________________________________________________________________ 1267 AS 893 JELLOUSCHEK ANTON, 1840 - 1877 0.5 t. m./ 6 f., 7 k. Jellouschek Anton, 1809 - 1877 Jellouschek Anton (okrog 1809 - Ljubljana, 20. 8. 1877), zgodovinar. Delal je kot uradnik državnega knjigovodstva v Ljubljani. Z zgodovino Kranjske se je ukvarjal kot samouk. Svoje razprave je objavljal v publikacijah Muzejskega društva za Kranjsko. Bil je znan numizmatik in kustos muzejskega društva. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 396 Del gradiva je izročil dr. Josip Stare leta 1887. seznami rimskih cesarjev, konzulov in uradnikov/ zgodovina posameznih evropskih držav/ škofije in nadškofije v nemških deželah/ razprave/ popisi listin/ 7 zgodovinskih knjig/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1268 198 AS 894 JERIŠA FRAN, 19. stol. - 19. stol. 1 m. Jeriša Fran, 1829 - 1855 Jeriša Fran (Šmartno pod Šmarno goro, 3. 4. 1829 - Dunaj, 2. 9. 1855), pesnik. Pravo je končal na Dunaju in se vpisal na filozofsko fakulteto. Kot sodelavec "Vedeža" je postal pod psevdonimom Detomil eden najpriljubljenejših pesnikov svoje dobe. Napisal je več pripovedk in prevajal iz ruščine, poljščine, srbščine in angleščine. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 406 rokopisa Južnoruske stepe in Stepni požari v južnoj Rusii/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1269 AS 1186 JONTEZ FRANC, 1900 - 1900 0.3 t. m./ 2 š., 2 m. Jontez Franc, 1853 - 1928 Jontez Franc (Cerovec pri Šentjanžu, 1853 - Velike Lašče, 1928), podobar. Podobarstva se je učil pri Ignacu Oblaku v Celju, Francu Zajcu v Ljubljani in Jerneju Jerebu v Metliki. Izdelal je podobe za mnoge cerkve, njegovo najbolj znano delo so oltarji za cerkev v Dvorski vasi pri Laščah, fasada župne cerkve v Velikih Laščah in Levstikov spomenik pred njo. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 411 Gradivo je 8. 2. 1977 izročil v depozit Janez Kos iz Ljubljane. korespondenca/ načrti oltarjev in drugih del/ tiskane vzorčne predloge/ spisi rudarske združbe Idrija/ 199 ______________________________________________________________________ 1270 AS 895 JUG STANKO, 1943 - 1943 1 f. Jug Stanko, 1910 - 1945 Jug Stanko (Trst, 6. 5. 1910 - Dachau, 26. 2. 1945), zgodovinar, arhivar. Po končanem študiju zgodovine in zemljepisa se je zaposlil v arhivu, ki je deloval pri Narodnem muzeju v Ljubljani. 1944 je promoviral za doktorja filozofije. Raziskoval je turške vpade na Kranjsko in Primorsko. 1944 ga je zaprl Gestapo. Interniran je bil v Dachau. - PSBL, 1. kn., Gorica, 1974 - 1981, str. 598 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo za zgodovino turških vpadov na slovensko ozemlje/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1271 AS 1348 KALAN PAVLE, 1947 - 1958 0.1 t. m./ 1 š. Kalan Pavle, 1900 - 1974 Kalan Pavle (Radovljica, 16. 1. 1900 - Ljubljana, 11. 6. 1974), bibliotekar. Slavistiko in romanistiko je končal v Ljubljani. Služboval je kot profesor, bibliotekar v Mestni (Slovanski) knjižnici, uslužbenec mestnega glavarstva, bibliotekar in višji znanstveni sodelavec v NUK. Bil je vodilni strokovnjak za obdelavo knjižničnega gradiva, uvedel je katalogizacijo in delno klasifikacijo. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 371 Gradivo je 13. 12. 1976 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. gradivo o katalogizaciji knjig in delu v knjižnicah/ 200 ______________________________________________________________________ 1272 AS 1521 KARDELJ EDVARD-KRIŠTOF, 1929 - 1979 5.6 t. m./ 37 š., 20 f. Kardelj Edvard-Krištof, 1910 - 1979 Glej AS 1277, zap. št. 1273. Del gradiva, ki je v kopijah, je izročil ZA CK ZKS kabinet Edvarda Kardelja v Beogradu leta 1975, Arhiv CK ZKJ leta 1983 in kabinet Edvarda Kardelja v Ljubljani (ni dokumentirano kdaj). Dokumenti, ki so bili objavljeni v knjigi "Jesen 1942" so bili decembra 1942, ob odhodu Kardelja iz Ljubljane, zazidani v neki hiši v Ljubljani in jih je leta 1957 izročil sam. Kabinet oziroma CK ZKS je izročil gradivo v zvezi s smrtjo Edvarda Kardelja leta 1979 (sožalne brzojavke, pogrebne slovesnosti itd.). Del rokopisnih beležk za knjigo "Sperans" je leta 1960 izročil Brezovar del pa Arhiv IZDG leta 1985. Kopijo procesa proti Alojzu Kocmurju in soobtoženim (tudi E. K.) pred Državnim sodiščem za zaščito države leta 1930 je poslal Zvezni sekretariat za notranje zadeve leta 1984. kopije člankov, referatov, pisem itd. 1941-1942, 1944-1945/ gradivo za knjigo Jesen 1942/ kopije dopisov, poročil ipd. E. Kardelju kot podpredsedniku zvezne vlade 1947-1950/ članki, spisi, referati 1929-1941/ članki, referati, diskusije, razgovori, predavanja 1945-1978/ bibliografija/ zapisniki sej IO OF 1947-1956/ načrt za izdajo del in spominov E. K./ gradivo v zvezi s smrtjo in obeleževanjem imena 1979/ sožalne brzojavke 1979/ rokopisne beležke za knjigo "Sperans"/ gradivo skupine, ki je zbirala gradivo za E. Kardelja 1975-1976/ proces proti Alojzu Kocmurju 1930/ prevzemni seznam 1975/ arhivski popis za del gradiva/ za kopije, prejete iz kabineta Edvarda Kardelja, so narejeni prevzemni seznami, za del ostalega gradiva so izdelani arhivski popisi in kartoteka, del gradiva pa ni popisan/ ______________________________________________________________________ 1273 AS 1277 KARDELJ EDVARD-KRIŠTOF, 1916 - 1990 21.5 t. m./ 211 š. Kardelj Edvard-Krištof, 1910 - 1979 Kardelj Pepca, 1914 - 1990 Kardelj Edvard-Krištof (Ljubljana, 27. 1. 1910 - 10. 2. 1979), marksistični teoretik, politik in državnik. Leta 1929 je maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Leta 1926 je postal član SKOJ, 1932 je z Borisom Kidričem in krogom vodilnih komunistov obnavljal organizacijo KPJ v Sloveniji. Po sklepu CK KPJ je 1934 zapustil državo in odpotoval v Moskvo, kjer je obiskoval Mednarodno leninsko šolo, nato je predaval na Komunistični 201 univerzi narodnih manjšin Zahoda. Leta 1937 je organiziral ustanovni kongres KPS, bil je izvoljen v CK KPS. 1939 je izšla njegova zgodovinska razprava Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Bil je član politbiroja CK KPJ, eden najtesnejših sodelavcev Josipa Broza-Tita. Po napadu Nemčije in Italije je opravljal številne pomembne funkcije pri oranizaciji NOB, OF in partizanske vojske. Po drugi svetovni vojni je opravljal najvišje politične in državne funkcije. Med drugim je bil podpredsednik vlade FLRJ, sekretar CK ZKJ, generalni sekretar predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije, član sveta federacije. Izvoljen je bil za častnega člana SAZU in Makedonske akademije znanosti in umetnosti ter za rednega člana Srbske adademije znanosti in umetnosti. Od 1976 je bil profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani za predmet politična ekonomija. Ukvarjal se je z vprašanji lokalnega gospodarstva, proučeval je položaj in razvoj narodov v socializmu, ukvarjal se je s skupščinskim volilnim sistemom, bil je eden od tvorcev politike neuvrščenosti. Kardelj Pepca (Spodnja Zadobrova, 20. 2. 1914 - Ljubljana, 15. 4. 1990), družbenopolitična delavka. Kot tovarniška delavka se je vključila v delavsko gibanje. Članica KPJ je bila od 1935, 1937 so jo izvolili v CK KPS. Od začetka okupacije je kot partijska delavka delovala v Ljubljani, 1942 je bila aretirana in je do 1944 ostala v italjanskih zaporih. Bila je članica Sveta republike SRS in Sveta federacije. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 412 - 415 Gradivo je izročila 29. 6. 1990 Vera Šoltes iz Ljubljane. osebni dokumenti Edvarda in Pepce Kardelj: spričevala, potrdila, zdravniški izvidi, prošnje, partijski izkazi, osebne izkaznice, potni listi, članske izkaznice/ beležke in zapiski Pepce Kardelj/ tipkopisi in rokopisi del Edvarda Kardelj/ časopisi in časopisni izrezki/ stenografski zapisniki in rokopisi političnih razprav/ fotokopije člankov, ki jih je objavil Edvard Kardelj pod raznimi psevdonimi/ scenariji za oddajo o življenju Edvarda Kardelja/ odlikovanja, priznanja, plakete Edvarda in Pepce Kardelj/ avdio kasete/ albumi fotografij/ gradivo o delegatskem sistemu/ depeše/ gradivo o družbeno - ekonomskih odnosih in ekonomski politiki v Jugoslaviji/ govori/ predavanja/ intervjuji/ gradivo za seje/ knjige/ zapisi o sodelovanju na raznih domačih in mednarodnih konferencah/ mirovna konferenca v Londonu/ gibanje neuvrščenih/ korespondenca Edvarda in Pepce Kardelj/ prevzemni seznam 1995/ 202 ______________________________________________________________________ 1274 AS 896 KARINGER JOŽEF, 1848 - 1848 1 m. Karinger Jožef Verjetno ugleden ljubljanski trgovec "pri knezu Milošu", oče slikarja Antona Karingerja. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925-1932, str. 428 zapis o obisku Miloša Obrenovića v Ljubljani/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1275 AS 1422 KASAL MIROSLAV, 1931 - 1936 1 m. Kasal Miroslav, 1884 - 1945 Kasal Miroslav (Krucemburk, Češka, 15. 3. 1884 - Ljubljana, 13. 10. 1945), gradbenik. Študiral je na Tehnični visoki šoli v Pragi in 1914 doktoriral. 1909 se naselil v Ljubljani in delal pri Kranjskem deželnem odboru kot samostojni podjetnik za betonske, železobetonske in vodne stavbe. Leta 1933 je postal profesor na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Napisal je 6 knjig. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 11 gradivo o delovanju ustvarjalca v gradbeništvu: načrti, programi, predračuni/ ______________________________________________________________________ 1276 AS 1397 KASPRET ANTON, 1898 - 1898 1 m. Kaspret Anton, 1850 - 1920 Kaspret Anton (Lesično pri Pilštanju, 22. 4. 1850 - Črna na Koroškem, 27. 10. 1920), zgodovinar. Po študiju zgodovine in zemljepisa v Gradcu je bil gimnazijski profesor v Celju, Mariboru, Ljubljani in Gradcu. Uredil je Auerspergov arhiv v Soteski, izdelal je 203 karto deželskih sodišč na Kranjskem. Proučeval je zlasti agrarno zgodovino 16. in 17. stol. in se pri tem naslanjal na arhivske vire. Od 1904 do 1917 je urejal Časopis za zgodovino in narodopisje v Mariboru. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 12 tipkopis razprave o gradu Oberstein/ ______________________________________________________________________ 1277 AS 897 KASTELIC MIHA, 1821 - 1865 2 m. Kastelic Miha, 1796 - 1868 Kastelic Miha (Gorenja vas pri Stični, 1. 9. 1796 - Ljubljana, 22. 10. 1868), pesnik, urednik in bibliotekar. Končal je gimnazijo in licej v Ljubljani ter pravo na Dunaju. Služboval je v ljubljanski pravnih službah, kot knjižničar v licejski knjižnici, nazadnje kot kustos. Bil je ustanovitelj Kranjske čbelice in njen urednik. Ukvarjal se je tudi s pesništvom. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 432 - 435 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 13 - 14 Del rokopisa za III. zvezek Čbelice je 27. 11. 1929 izročila AS Nežika Jenko iz Ljubljane. rokopisi ustvarjalčevih pesmi in drugih literarnih del/ rokopisi del raznih avtorjev/ korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1278 AS 898 KAVČIČ ANTON, 1806 - 1811 1 m. Kavčič Anton, 1743 - 1814 Kavčič (Kautschitsch) Anton (Idrija, 8. 12. 1743 - Ljubljana, 17. 3. 1814), šolnik, govornik in ljubljanski škof. 1762 je stopil v jezuitski red na Dunaju, študiral na Dunaju filozofijo, grščino in hebrejščino ter teologijo. 1766 je doktoriral iz filozofije in teologije. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan 1806 in umeščen 1807. - PSBL, 2. kn., Gorica 1982 - 1985, str. 25 - 26 204 pisma baronu pl. Gallenfels, dekanu v Šmarju/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1279 AS 679 KAVČIČ STANE, 1945 - 1972 3.5 t. m./ 35 š. Kavčič Stane, 1919 - 1987 Kavčič Stane (Ljubljana, 30. 10. 1919 - 27. 3. 1987), politik. Bil je član KP od julija 1941. Med NOB je bil sekretar Okrajnega komiteja KP Vrhnika, sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo, član CK SKOJ in v CK KPS zastopnik mladine. Po 2. svetovni vojni je opravljal več političnih funkcij. Bil je med drugim podpredsednik Prezidija ljudske skupščine LRS 1949 - 1950, sekretar GO SZDL Slovenije 1956 - 1958, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 1958 - 1963, predsednik Izvršnega sveta SRS 1967 - 1972 ter član najvišjih organov ZKJ in ZKS. Je avtor dela Samoupravljanje I-IV, političnih in gospodarskih razprav ter posthumno izdanega Dnevnika in spominov (1988). Nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 31 Gradivo je 27. 12. 1994 AS izročila Angelca Kavčič iz Ljubljane. članki, razprave, referati 1945, 1948-1962, 1970-1972/ gradivo sestankov republiškega aktiva CK ZKS 1970-1972/ koresepondenca z revijo Teorija in praksa 1963-1965/ sprejemi in razgovori pri predsedniku Izvršnega sveta SRS 1967-1972/ razno gradivo o CK ZKS/ iz arhiva ČSSR/ osebne zadeve/ kadrovske zadeve, korespondenca 1967-1971/ politična korespondenca 1968-1970/ predavanja/ gradivo iz sej CK ZKS 1969-1972/ gradivo za knjigo Samoupravljanje/ zapisniki sej sekretariata CK ZKS 1970-1972/ seje predsedstva ZKJ 1969-1972/ prevzemni seznam 1994/ 205 ______________________________________________________________________ 1280 AS 1674 KERMAUNER DUŠAN, 1920 - 1928 0.2 t. m./ 2 f. Kermauner Dušan, 1903 - 1975 Kermauner Dušan (Ljubljana 7. 12. 1903 - Ljubljana, 11. 6. 1975), zgodovinar, prevajalec, publicist, pravnik. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1932 in doktoriral leta 1941. Član SKOJ je postal leta 1920 in kmalu nato član KPJ. Udeležil se je 4. kongresa Komunistične mladinske internacionale v Moskvi (1924) ter 3. kongresa KPJ na Dunaju (1926). V letih 1925 - 1929 je bil član PK KPJ za Slovenijo. Zaradi svojega komunističnega delovanja je bil dvakrat zaprt (1929 - 1931, 1933 - 1936). Od septembra 1926 do 1929 je bil sourednik, urednik in upravnik Enotnosti, hkrati pa sodelavec Mladine, Svobodne mladine in od leta 1931 revije Književnost (do aretacije 1933). Po letu 1936 je sodeloval kot publicist v Sodobnosti, pri izdajah Naše založbe in pisanju partijskih brošur. Leta 1940 je bil interniran v taborišču v Bileći. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanski konfinaciji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavo pri Ministrstvu za konstituanto DFJ, od 29. 10. 1945 svetnik Ministrstva za zunanje zadeve in član Instituta za proučevanje mednarodnih vprašanj pri tem ministrstvu. Sodeloval je v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 in na posvetovanjih ministrov zunanjih zadev oziroma njihovih namestnikov v Moskvi (1947) in Londonu (1948). Leta 1948 je postal znanstveni sodelavec pri Inštitutu za mednarodno gospodarstvo in politiko v Beogradu. Avgusta 1948 je bil aretiran z obtožbo, da je bil sodelavec gestapa v taboriščih. Julija 1949 je bil izpuščen in avgusta se je zaposlil kot znanstveni sodelavec v NUK v Ljubljani. Leta 1964 je prejel Kidričevo nagrado za delo Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884 - 1894. Od 1972 je bil dopisni član SAZU. - Filipič F., Spomin na Dušana Kermaunerja - 7. XII. 1903 - 11. VI. 1975, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 46, Ljubljana 1975, št. 2 Gradivo je izročil Arhivu IZDG ustvarjalec 30. 4. 1964. Ob izročitvi je k seznamu gradiva dodal tudi svoja pojasnila. Od novembra 1992 je v AS. dopisnice Jožeta Pertota D. K. 1920/ kazenski spis proti D. K. pred okrožnim sodiščem v Celju 1926/ koncept peticije za izpust internirancev iz Bileće 1940/ dopisovanje D.K. z zgodovinsko komisijo pri CK ZKJ v zvezi z zgodovino ZKJ in pripombe na teze 1958-1959/ Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo v Ljubljani 1920-1921: okrožnice, vabila, seznami, zapisnik/ trboveljski dogodki - Orjuna pred okrožnim sodiščem v Celju 1924: zaslišanja, zagovor in govor zagovornika dr. Henrika Tume/ članek Luisa Adamiča What next in the Balkans? 1933/ posamezne številke listov Internationale Presse Korespondenz 1923-1927, Die Rote Fahne 1923-1928, New hasses 1933/ prevzemni seznam 1964/ ______________________________________________________________________ 206 1281 AS 899 KHAM LADO, 1932 - 1978 0.2 t. m./ 1 š., 4 m. Kham Lado, 1901 - 1979 Kham Lado (Ljubljana, 26. 5. 1901 - 9. 3. 1979), arhitekt. Arhitekturo je študiral na Dunaju in tam deloval še nekaj let po končanem študiju pri prof. Karlu Holey-ju. Po vrnitvi v Ljubljano je delal na različnih področjih arhitekture. Izdelal je načrte za stanovanjske bloke in zasebne hiše, hotele, bolnišnice, kinodvorane, sakralne objekte v Ljubljani, Celju, Kamniku, Bohinju, Ptuju in drugod. - Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, str. 293 Gradivo je izročil ustvarjalec 23. 5. 1977, 25. 5. 1977 in 5. 3. 1979. Nekaj gradiva je AS prevzel še 20. 10. 1988. Del gradiva hrani ZAL. nekrolog Jožeta Plečnika/ biografija dr. Gunterja Mravlaga/ 4 mape arhitekturnih projektov/ korespondenca s Franko Levstik, Cirilom Jegličem, Slavkom B., Miciko Ogorevc, Borutom Žerjavom/ računi podjetja Mramor/ gradivo o Vladimirju Levstiku/ ______________________________________________________________________ 1282 AS 1368 KIAUTA LADISLAV, 1914 - 1990 0.6 t. m./ 4 š., 1 m., 3 o. Kiauta Ladislav, 1914 - 1990 Kiauta Ladislav (Tržič, 20. 6. 1914 - Ljubljana, 6. 6. 1990), novinar, publicist. V gimnaziji so ga zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature 1932 aretirali. Med 2. svetovno vojno je bil vojni dopisnik na Dolenjskem in Štajerskem, delal je v uredništvu "Slovenskega poročevalca". Ob informbiroju je bil interniran na Golem otoku. Izdal je nekaj partizanskih reportaž, po vojni je pisal mladinsko prozo, dokumentarno prozo iz NOB, humoreske, avtobiografske zapise. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 61 Gradivo je 12. oziroma 19. 11. 1990, aprila 1991 in 10. 12. 1991 podarila Majda Kiauta iz Ljubljane. osebni dokumenti/ beležke/ rokopisi literarnih sestavkov/ humoreske/ reportaže/ članki ob obletnicah in ob smrti/ zgodovinski sestavki/ odlikovanja in priznanja/ časopisi/ brošure/ medalje/ 207 prevzemni seznam 1990, 1991/ ______________________________________________________________________ 1283 AS 1522 KIDRIČ BORIS-PETER, 1935 - 1953 0.4 t. m./ 4 š. Kidrič Boris-Peter, 1912 - 1953 Glej tudi AS 1318, zap. št. 1813. Kidrič Boris (Dunaj, 10. 4. 1912 - Beograd, 11. 4. 1953), politik. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Član KPJ je bil od leta 1928. Novembra 1929 je bil aretiran in obsojen na eno leto zapora. Po izpustitvi je maturiral in se vpisal na tehniško fakulteto, na oddelek za kemijo. Obenem se je začel intenzivno ukvarjati z obnavljanjem partijske organizacije v Sloveniji. Leta 1932 je postal član PK KPJ za Slovenijo, 1934 je bil izvoljen za kandidata za člana CK KPJ, od maja 1935 do pomladi 1936 je bil sekretar SKOJ. Leta 1936 je bil na Dunaju aretiran in leto dni je prebil v zaporu, nato je bil izgnan v ČSR. Leta 1938 je odšel v Pariz, kjer je študiral in politično delal. V domovino se je vrnil leta 1939 in bil takoj spet aretiran, a po štirimesečnem preiskovalnem zaporu oproščen. Leta 1940 je postal član CK KPS. Sodeloval je pri ustanovitvi OF (1941) in bil ves čas vojne sekretar IO OF. Bil je prvi politični komisar GŠ NOV in POS. To funkcijo je opravljal do pomladi 1943 ter od konca leta 1944 do osvoboditve. Na zboru odposlancev slovenskega naroda je bil izvoljen za sekretarja SNOS. Vodil je slovensko delegacijo na II. zasedanju AVNOJ. Bil je predsednik prve slovenske vlade. Leta 1946 je postal zvezni minister za industrijo. Nazadnje je bil predsednik planske komisije in gospodarskega sveta FLRJ ter član ZIS, odgovoren za gospodarstvo. Na V. kongresu KPJ (1948) je bil izvoljen v politbiro CK KPJ, na VI. kongresu (1952) pa v sekretariat IK CK KPJ. Ves čas svojega političnega delovanja je tudi pisal. Pred 2. svetovno vojno je sodeloval predvsem v ilegalnem tisku (Rdeči signali, Rdeči prapor) ter v Književnosti, Sodobnosti in v tisku mednarodnega delavskega gibanja in jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Tudi med NOB je objavljal v partizanskem in OF tisku. Bil je eden od tvorcev samoupravnega družbenopolitičnega sistema, član JAZU in SAZU, narodni heroj. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 62 - 63 govori in članki 1935-1952/ zapisniki sej Narodne vlade Slovenije 1945-1946/ zapisniki sej s sekretarji okrožnih in okrajnih komitejev KPS 1945-1946/ diskusije na plenumih CK KPS 1949-1952/ seje IO OF 1946-1953/ gradivo za bibliografijo/ arhivski popis/ 208 ______________________________________________________________________ 1284 AS 1381 KIDRIČ BORIS-PETER, 1952 - 1989 0.2 t. m./ 2 š. Kidrič Boris-Peter, 1912 - 1953 Kidrič Zdenka, 1909 Glej AS 1522, zap. št. 1283. Kidrič Zdenka (Ljubljana, 20. 9. 1909 -), politična delavka. V Ljubljani je končala trgovsko akademijo in se zaposlila kot odvetniška uradnica. Od 1930 je bila članica KPJ. Leta 1935 je odšla na šolanje v Moskvo. Od 1937 do 1939 je delala kot aktivistka in kurirka CK KPJ na Dunaju, v Pragi in Parizu. Od avgusta 1941 je vodila centralno komisijo VOS. Od 1946 je delala v komisiji za kadre CK KPS, od 1964 v komisiji za kadre CK KPJ v Beogradu. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 62 - 64 Gradivo je izročila Zdenka Kidrič leta 1994. časopisni izrezki/ gradivo o NOB/ gradivo Zdenke Kidrič/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1285 AS 900 KIRŠMAJER JAKOB, 1920 - 1921 1 m. Kiršmajer Jakob Kiršmajer Jakob je bil čevljar v Ratečah. Na volitvah leta 1921 je kandidiral na listi Delavske kmečke stranke. Od 1. 4. 1921 je bil član Komunistične partije Jugoslavije. korespondenca/ proglas rudniškega konzorcija v Idriji/ dokumenti KPJ/ arhivski popis 1966/ 209 ______________________________________________________________________ 1286 AS 901 KLANČNIK SIMON, 1822 - 1843 1 f. Klančnik Simon, 1810 - 1844 Klančnik Simon (Kranj, 10. 11. 1810 - Ljubljana, 2. 1. 1844), teolog. Po ordinaciji 1834 je služboval pri grofu Welsersheimbu v Ljubljani in kot kaplan v Kranju. Študije je nadaljeval na Dunaju in bil 1837 promoviran za doktorja teologije. 1837 je postal učitelj starozakonske biblične vede na ljubljanskem liceju. Spisal je več teoloških knjig. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 457 - 458 osebni dokumenti: krstni list, spričevala, potrdila/ gradivo o delovanju ustvarjalca: podelitve naslovov, podelitev vikariata v Sostrem.../ korespondenca/ gradivo članov družine Klančnik/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1287 AS 1523 KLEMENČIČ LOVRO, 1922 - 1928 1 m. Klemenčič Lovro, 1891 - 1928 Klemenčič Lovro (Šentvid pri Stični, 9. 8. 1891 - Podbrezje, 28. 7. 1928), politik, publicist. Pred 1. svetovno vojno je bil član Preporoda in Jugoslovanske narodno revolucionarne mladine. Med 1. svetovno vojno je bil kot vojak Avstro-Ogrske armade v Galiciji, kjer je padel v rusko ujetništvo. Kot prostovoljec je odšel v Srbijo. Leta 1917 ga je Nikola Pašić v imenu srbske vlade poslal v Rusijo, da bi navezal stike z vlado A. F. Kerenskega. Avgusta 1918 se je priključil Rdeči armadi. Leta 1919 se je vrnil v domovino. Postal je član levega krila Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (JSDS) in deloval za njeno združitev s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov). Na Vukovarskem kongresu leta 1920 je bil izvoljen v centralni svet KPJ in postal prvi sekretar PK KPJ za Slovenijo, vendar je bil leta 1922 izključen iz organizacije, ker je zagovarjal široko politično združevanje delavcev, kar je bilo v nasprotju s stališči KPJ. Leta 1920 je ustanovil Rdeči prapor. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 93 Gradivo je bilo odkupljeno leta 1960. 210 rokopisi raznih člankov, pozivov JSDS, pravil, resolucij/ korespondenca z Antonom Kristanom in z uredništvom Prosvete, Chicago/ prevzemni seznam 1960/ ______________________________________________________________________ 1288 AS 1883 KLEMENČIČ SLAVO, 1941 - 1945 0.6 t. m./ 6 š. Klemenčič Slavo Slavo Klemenčič je bil pred drugo svetovno vojno študent germanistike v Ljubljani. Med vojno je živel v Londonu in sodeloval v Jugoslovanskem komiteju oziroma Združenem odboru južnih Slovanov v Londonu 1943 - 1945. Prevajal je tekste o jugoslovanskem in slovenskem partizanskem boju za Radio London. Sodeloval je v mednarodnem študentskem gibanju v Veliki Britaniji, predaval o Jugoslaviji itd. Po vojni je končal študij in se kasneje zaposlil na univerzi v Torontu v Kanadi kot profesor. - Sirc L., Med Hitlerjem in Titom, Ljubljana 1992, str. 122 - 123 Gradivo je predal Arhivu IZDG Slavo Klemenčič leta 1984. Razne publikacije evropskega odporniškega gibanja hrani knjižnica INZ, ostalo gradivo je prevzel Arhiv INZ, od leta 1992 AS. gradivo o oddajah Radia London 1941-1945/ prepisi dokumentov OF za Kočevski zbor in Črnomeljsko zasedanje 1943-1944/ poročila iz Ljubljane 1941-1942/ govori dr. Kreka, dr. Kuharja, generala Simoviča, Krnjeviča, kralja Petra, prof. Lavrinca, Gabrovška, Ehrlichova spomenica 1941-1942/ gradivo Jugoslovanske zveze novinarjev 1943-1944/ Klemenčičevi članki in predavanja o Jugoslaviji v angleški javnosti, razna vabila za politične in družabne prireditve 1942-1944/ okrog 60 naslovov časopisja: številke, ki so bile zanimive za Jugoslavijo/ arhivski popis 1984/ ______________________________________________________________________ 1289 AS 902 KLENKA JOŽEF, 1917 - 1930 1 m. Klenka Jožef Bil je telovadni inšpektor v Pragi. 211 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca s telovadnimi inšpektorji/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1290 AS 1231 KLOPČIČ FRANCE, 1899 - 1985 4.5 t. m./ 31 š. Klopčič France, 1903 - 1986 Klopčič France (L'Hopital, Francija, 25. 10. 1903 - Ljubljana, 25. 4. 1986), publicist, zgodovinar. Kot srednješolec v Ljubljani se je pridružil komunističnemu gibanju. Preživljal se je kot publicist in kot poklicni revolucionar; objavljal je politične članke v delavskem tisku. 1926 - 1929 je bil v vodstvu KPJ v Sloveniji. 1930 je ilegalno odšel v SZ, obiskoval je Mednarodno leninsko šolo. V SZ je bil dvakrat obsojen protirevolucionarne dejavnosti in zaprt. 1945 je bil izpuščen vendar je moral ostati v SZ zaradi nestrinjanja z resolucijo informbiroja 1948. 1956 so ga na zahtevo jugoslovanske vlade izpustili. Zaposlil se je v Zgodovinskem arhivu CK ZKS, nato je do 1963 delal na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Objavil je več kot 170 člankov in razprav, uveljavljal se je kot zgodovinar delavskega gibanja. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 104 Gradivo je 22. 5. 1987, 14. 1. 1988 in 2. 2. 1988 podarila Maja Klopčič iz Ljubljane. gradivo iz znanstvenih posvetovanj in zborovanj/ zapisi in izrezki iz časopisja o političnih vprašanjih/ izrezki iz časopisov z opombami in pripisi ustvarjalca/ rokopisi in tipkopisi študij in razprav/ prevzemni seznam 1987, 1988/ 212 ______________________________________________________________________ 1291 AS 903 KLUN VINKO FERRERI, 1855 - 1855 1 m. Klun Vinko Ferreri, 1823 - 1875 Klun Vinko Ferreri (Ljubljana, 13. 4. 1823 - Karlovy Vary, 15. 3. 1875), zgodovinar, geograf in politik. Doktoriral je na pravni fakulteti v Padovi. V Ljubljani je služboval kot urednik časopisa Laibacher Zeitung, tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko, tajnik trgovsko-obrtniške zbornice; od 1852 je poučeval zgodovino na zasebni ženski šoli v Ljubljani. Leta 1856 se je preselil v Švico, od 1857 je bil prof. geografije in statistike na trgovski akademiji na Dunaju, od 1862 privatni docent za geografijo na dunajski univerzi. Objavil je številne zgodovinske in literarnozgodovinske prispevke. Po letu 1867 se je politično zbližal z nemškimi liberalci, bil je poslanec kranjskega deželnega zbora in dunajskega državnega zbora. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 466 - 469 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 107 sestavek o turških vojnah na Kranjskem/ korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1292 AS 904 KOBLAR ANTON, 19. stol. - 20. stol. 1 m. Koblar Anton, 1854 - 1928 Koblar Anton (Železniki, 12. 6. 1854 - Kranj, 9. 8. 1928), zgodovinar in politik. Po študiju bogoslovja v Ljubljani je bil škofijski tajnik in arhivar, kaplan v Mengšu in Šenčurju, kurat v ljubljanski prisilni delavnici in arhivar Deželnega muzeja v Ljubljani, od 1890 pa župnik v Kranju. Proučeval je cerkveno, krajevno in deželno zgodovino. Bil je poslanec državnega zbora in zagovornik krščanskega socializma. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 478 - 479 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 171 25 listov Glagolitice/ korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 213 1293 AS 1595 KOCBEK EDVARD, 1943 - 1968 0.3 t. m./ 3 š. Kocbek Edvard, 1904 - 1981 Kocbek Edvard (Videm pri Gornji Radgoni, 27. 9. 1904 - Ljubljana, 3. 11. 1981), pisatelj, pesnik, prevajalec, politik. Leta 1925 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru, nato se je vpisal na bogoslovje, vendar je v drugem letniku izstopil in se vpisal na romanistiko na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral leta 1930. Od 1931 do 1941 je služboval kot srednješolski profesor francoščine v Bjelovaru, Varaždinu in v Ljubljani. V tem času je deloval kot urednik in sodelavec pri katoliških revijah Stražnji ognji, Križ, Beseda, Dom in svet, Dejanje. S člankom Premišljevanje o Španiji leta 1937 je obsodil desničarsko usmerjenost vodilnih v katoliških vrstah in ustanovil svojo revijo Dejanje. V tem času je sodeloval pri oblikovanju krščansko-socialističnega sindikata in gibanja. Leta 1941 se je kot predstavnik krščanskih socialistov priključil OF. Bil je član Vrhovnega plenuma OF od ustanovitve leta 1941 in nato član IO OF do konca vojne. V okupirani Ljubljani je sourejal Osvobodilno fronto in Slovenskega poročevalca ter sodeloval pri ilegalni radijski postaji Kričač. Spomladi 1942 je odšel v partizane. Decembra 1942 ga je IO OF delegiral za tretjega podpredsednika AVNOJ. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943 je bil izvoljen za drugega podpredsednika IO OF ter za slovenskega delegata na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu. Postal je poverjenik za prosveto v NKOJ. Od marca 1945 do februarja 1946 je bil minister za Slovenijo v zvezni vladi, nato pa je postal podpredsednik Prezidija LS LRS in GO OF. Februarja 1952 se je razšel s vladajočo politiko in je bil upokojen. Do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne dejavnosti. Leta 1961 je začel znova objavljati in postal sodelavec revij Perspektive in Sodobnost ter bil eden od ustanoviteljev revije Prostor in čas (1969). Izdal je vrsto dnevnikov, esejev, potopisov, pesniških zbirk ter prevedel več literarnih del iz francoščine in nemščine. Leta 1964 je prejel Prešernovo nagrado za pesniško zbirko Groza. Nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 172 - 174 Gradivo je ZA CK ZKS posredovala tajnica predsednika CK ZKS Vera Kragelj dne 20. 1. 1969 ter 1. 2. 1974. kopija dnevniških zapiskov 1943 (Listina)/ tipkopis dnevnika z naslovom Znamenja/ gradivo CK ZKS nastalo v zvezi z izdajo Listine 1967-1968/ zapisniki sej IO OF in PB CK KPS 1946, 1950-1951/ gradivo o Edvardu Kocbeku 1950-1968/ 214 ______________________________________________________________________ 1294 AS 1524 KOCMUR IVAN, 1901 - 1940 0.1 t. m./ 1 š. Kocmur Ivan, 1881 - 1942 Kocmur Ivan (Ljubljana, 24. 6. 1881 - 19.8.1942), publicist in politik. Bil je predsednik Splošnega delavskega napredno izobraževalnega, pravovarstvenega in podpornega društva v Ljubljani, predsednik Splošne delavske zveze Vzajemnost (1909 - 1913), predsednik JSDS za Ljubljano (1920 - 1922), član načelstva Kluba občinskih svetovalcev JSDS Ljubljana, urednik časopisa Slovenska zemlja, občinski svetnik (1920 - 1922). Leta 1913 je izdal Družinski koledar, 1934 - 1939 pa spomine. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 177 Gradivo je prodal AS Janez Kocmur junija 1957. sodnijski spori in tožbe 1910-1935/ volitve v narodno skupščino 1935/ volilni imenik za Ljubljano 1908/ pisma A. Prepeluha, J. Berdajsa, A. Kristana, I. Regenta, J. Petriča, F. Uratnika 1901-1921/ dopisi in časopisni izrezki o vajencih 1908-1909/ arhiv Splošne delavske zveze Vzajemnost v Ljubljani 1909-1913, 1940/ dopisi v zvezi s predavanjem I. Cankarja 1913/ seznam veleposestnikov v Sloveniji 1920/ gradivo v zvezi z I. Kocmurjem kot občinskim svetnikom 1920-1922/ dopisi v zvezi z izdajo in kolportažo časopisa Slovenska zemlja 1935/ Konferenca jugoslovanskih socijalno demokratičnih delavskih zaupnikov 1921/ arhiv JSDS za Ljubljano 1909-1923/ VI. zbor JSDS v Trstu 1907/ razno 1909-1938/ prevzemni seznam 1957/ ______________________________________________________________________ 1295 AS 1351 KOCMUR MARTIN, 1934 - 1938 1 m. Kocmur Martin, 1904 Kocmur Martin (Ig, 11. 11. 1904 -), računovodja. Po končani gimnaziji v Celju, je služboval kot računovodja v Mestni posojilnici v Celju in na Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil z družino pregnan v Srbijo, zaprt v taborišču na Rabu in izseljen v Salzburg. Gradivo je 10. 12. 1980 AS podarila Majda Kocmur. osebni dokumenti/ 215 arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1296 AS 1399 KOLBL SIMON, 1844 - 1900 1 m. Kolbl Simon, 1831 - ? Kolbl Simon (Gornja Radgona, 26. 10. 1831 - ?), posestnik. 1865 je delal pri okrajnem uradu v Kranjski Gori, 1874 kot cestni mojster v Javorniku in 1900 na Jesenicah. 1899 je kupil posestvo v Javorniku. spričevala/ uradna korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1297 AS 1525 KOLEŠA VIKTOR, 1940 - ? 1 m. Koleša Viktor, 1884 - 1946 Koleša Viktor (Glogovica, 8. 10. 1884 - Zagreb, marec 1946), politični in sindikalni delavec. Med 1. svetovno vojno je bil ujetnik v Rusiji. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal sindikalni delavec. Bil je predsednik Osrednjega društva kovinarjev za Slovenijo. Leta 1920 je bil med ustanovitelji KP v Sloveniji, član CK KPJ (1928 1932) in njegov organizacijski sekretar (1929 - 1930). V politično emigracijo je odšel leta 1930, najprej v Moskvo, nato v Španijo, kjer je sodeloval v republikanski armadi. Leta 1939 se je vrnil v Moskvo, kjer je bil v letih 1944 - 1945 urednik slovenskih radijskih oddaj. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1945, in je delal kot sindikalni delavec v Zagrebu in bil član centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Marca 1946 je v sumljivih okoliščinah utonil v Savi pri Zagrebu. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 201 Gradivo je ZA CK ZKS izročil Ivan Kreft. 26 razglednic iz Rusije/ 216 ______________________________________________________________________ 1298 AS 1526 KOLMAN FRANC, 1935 - 1938 1 m. Kolman Franc, 1898 - 1942 Kolman Franc (Brežice, 25. 11. 1898 - Grosuplje, 15. 10. 1942). Mladost je preživel v Postojni. Na Dunaju je končal obrtno šolo ključavničarske stroke. Zaradi brezposelnosti je leta 1924 odšel v Ameriko. Vrnil se je leta 1931, vendar ponovno ni dobil službe, ker je bil znan kot revolucionar. Leta 1941 se je vključil v OF. Junija 1942 so ga Italijani hoteli aretirati, zato je odšel na Dolenjsko, kjer so ga ujeli in ga 15. 10. 1942 ustrelili. Gradivo je ZA CK ZKS izročil Stane Kolman iz Ljubljane dne 5. 12. 1977. pismo dr. Stojadinoviću/ rokopis sestavka Kako spraviti ljudi do kruha/ seznam kandidatov na listi Zveze delovnega ljudstva in volilcev po posameznih voliščih (v Ljubljani, 1938)/ ______________________________________________________________________ 1299 AS 905 KOPITAR JERNEJ, 19. stol. - 19. stol. 1 m. Kopitar Jernej, 1780 - 1844 Kopitar Jernej (Repnje, 21. 8. 1780 - Dunaj, 11. 8. 1844), slavist, filolog in publicist. Na Dunaju je študiral pravo in naravoslovje, 1810 je postal cenzor za slovanske in novogrške knjige ter skriptor v Dvorni knjižnici na Dunaju. Napisal je slovensko slovnico. S svojim delom in v odnosih do preporoda je dajal spodbude predvsem južnoslovanskim kulturam, enako pomemben je njegov delež v balkanistiki, klasični filologiji, germanistiki in romanistiki. Z obravnavo jezikovno-kulturne problematike južnih Slovanov spada, skupaj z J. Dobrovskim, med utemeljitelje slavistike. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 496 - 512 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 261 - 263 rokopisa Geneaologija slovanskega alfabeta in Literarna poročila/ prepis Habsburških privilegijev za kranjski kler iz leta 1609/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 217 1300 AS 1676 KOPRIVEC MATIJA, 1921 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Koprivec Matija, 1906 - ? Koprivec Matija (Vrhnika, 17. 2. 1906 - ?), sindikalni delavec, delavski zaupnik, član Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Gradivo je februarja 1974 prodal Arhivu IZDG Matija Koprivec. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti in fotografije 1921-1941/ gradivo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani 1922-1939, Krekove mladine - centrale v Ljubljani, glavnega volilnega odbora JSZ za volitve v Delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani 1933/ študijsko gradivo/ arhivski popis 1974/ ______________________________________________________________________ 1301 AS 1311 KOROŠEC ANTON, 1920 - 1920 1 ks. Korošec Anton, 1872 - 1940 Korošec Anton (Biserjane, 12. 5. 1872 - Beograd, 14. 12. 1940), teolog in politik. 1895 je bil po študiju bogoslovja v Mariboru posvečen za duhovnika, 1905 je doktoriral iz teologije na graški univerzi. Politično se je uveljavil po izvolitvi v avstrijski državni zbor 1906. Istega leta je prevzel uredništvo Slovenskega gospodarja. Sodeloval je tudi pri izdajanju listov Naš dom in Südsteirische Post, 1909 pa je ustanovil politični list Straža. 1917 je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba, kjer se je zavzemal za zedinjenje vseh južnoslovanskih dežel Avstro-Ogrske v posebno državno telo pod žezlom habsburške dinastije (majniška dekleracija). Oktobra 1918 je postal predsednik Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. Politično se je zavzemal za krščanskosocialistični koncept in gibanje, ki je imelo politični izraz v Slovenski ljudski stranki, ostajal je zvest ideji avtonomne Slovenije, ki jo je po 1918 želel oblikovati v okviru federativno urejene Jugoslavije. Bil je član večih jugoslovanskih vlad (1918, 1935 - 1938, 1940) ter ministrski predsednik (1928 - 1929). - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 517 - 520 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 270 - 271 Več gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. pismo A. Korošca neznanemu korespondentu/ 218 ______________________________________________________________________ 1302 AS 1350 KORUN MILAN, 1914 - 1919 1 m. Korun Milan, 1886 - 1962 Korun Milan (Braslovče, 18. 7. 1886 - Ljubljana, 23. 3. 1962), politik in odvetnik. Promoviral je na graški pravni fakulteti leta 1910, nato je bil odvetniški pripravnik v Kranju in Ljubljani, od 1918 odvetnik v Ljubljani. Že kot študent je pisal v Naš list, Domovino, Omladino, kasneje pa v Naprej, Rdeči prapor, Socialista. Med 1. svetovno vojno je bil nadporočnik v Bosanskem polku na Soški fronti. Po vojni je bil član Socialno demokratske stranke in poslanec (1920 - 1923). - SBL, 4.zv., Ljubljana 1932, str. 521. Gradivo je izročil sin Milana Koruna 17. 11. 1980. polkovna povelja Jugoslovanskega pehotnega polka št. 17/ pehotna eksercirna pravila/ Male novice (ciklostilno glasilo)/ uporaba vojnih ujetnikov na Ljubljanskem barju/ telegrami/ vojno posojilo (okrožnice)/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1303 AS 906 KORYTKO EMIL, 1819 - 1819 1 ks. Korytko Emil, 1813 - 1839 Korytko Emil (Žežava, Lvov, 7. 9. 1813 - Ljubljana, 31. 1. 1839), narodopisec in pesnik. Leta 1932 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Lvovu, 1834 so ga avstrijske oblasti aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in izgnale v Ljubljano. Zbiral je slovenske ljudske pesmi in pripravil zbirko Slovénske pésmi kranjskiga naróda. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 521 - 523 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 307 pismo Karla barona Zoisa/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1304 219 AS 907 KORŽE MARIJA, 1922 - 1922 1 m. Korže Marija, 1903 - ? Korže Marija (Črnomelj, 22. 11. 1903 - ?) je končala osnovno šolo v Črnomlju. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. osebni dokumenti: krstni list, spričevala, domovnica/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1305 AS 1414 KOS FRANC, 1819 - 1939 1 m. Kos Franc, 1853 - 1924 Kos Franc (Selca, 24. 12. 1853 - Ljubljana, 14. 3. 1924), zgodovinar. Na Dunaju je študiral zgodovino, geografijo in slavistiko, 1881 je doktoriral. Od 1880 - 1911 je bil srednješolski profesor v Ljubljani, Kopru in Gorici. Znanstveno delo je posvetil starejši slovenski zgodovini od naselitve do 1500. Za čas od 500 do 1246 je izdal temeljno delo slovenskega zgodovinopisja Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Ljubljana 1903 - 1928). V 5 knjigah je izdal okrog 4.000 regestov, vire kritično ocenil in opremil s pojasnili. Z njegovim delom se je začelo obdobje kritičnega zgodovinopisja. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 308 - 309 osebni dokumetni Franca Kosa: spričevala, uslužbenski dekreti, doktorska diploma 1881/ gradivo o rodbini Kos/ arhivski popis 1998/ 220 ______________________________________________________________________ 1306 AS 1425 KOSMAČ ALBERT, 1866 - 1866 1 m. Kosmač Albert, 1846 - 1872 Kosmač (Kosmatsch) Albert (Ljubljana, 1846 - 7.10.1872) je bil egiptolog, orientalist ter skriptor graške univerzitetne knjižnice. - SBL, 4.zv., Ljubljana 1932, str. 532 razprava o sarkofagu Sahsahta v Narodnem muzeju v Ljubljani/ ______________________________________________________________________ 1307 AS 1527 KOŠIR MIRKO, 1911 - 1946 0.1 t. m./ 1 š. Košir Mirko, 1905 - 1951 Košir Mirko (Ljubljana, 15. 3. 1905 - Goli Otok, 11. 3. 1951), kemik, politični delavec in publicist. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1929 diplomiral iz kemije. Bil je profesor na gimnazijah v Kikindi in v Kranju, od leta 1934 pa je bil zaposlen pri zasebnikih kot kemik. Leta 1933 je postal član KPJ in bil zaradi svojega delovanja večkrat zaprt (1934, 1936, 1940). Leta 1936 je postal sekretar pokrajinske organizacije KPJ, v letih 1937 - 1940 pa je bil član CK KPS. Leta 1940 je bil izključen iz CK KPS zaradi razhajanj z vodstvom v oceni sovjetsko-finske vojne. Po okupaciji je bil najprej v nemškem ujetništvu, nato v italijanskih zaporih do kapitulacije Italije, ko se je vrnil v Ljubljano. V začetku leta 1944 je bil odpeljan v Dachau in nato v Sachsenhausen, kjer je bil do osvoboditve. Julija 1945 je bil izključen iz KPS z obtožbo, da med okupacijo ni pravilno deloval. Zaradi političnih pritiskov je moral večkrat menjati službo. Med drugim je bil predavatelj na Ekonomski fakulteti, Tehniški fakulteti in Akademiji za upodabljajočo umetnost. Maja 1948 je bil na dachauskem procesu obsojen na 20 let zapora in leta 1951 umrl na Golem otoku. Okrožno sodišče v Ljubljani je julija 1976 to sodbo razveljavilo, na 10. kongresu ZKS leta 1986 je bil tudi politično rehabilitiran. Pred 2. svetovno vojno je deloval tudi kot publicist. Objavljal je v Književnosti, Sodobnosti, Ljubljanskem zvonu in dnevnem časopisju. Pod psevdonimom O. Slakar je izdal knjižico Mučeniška Španija (1937). - ES 5, Ljubljana 1991, str. 331 - 332 Gradivo je ZA CK ZKS prejel oktobra 1949. 221 članki, predavanja/ brošure, slike, zemljevidi 1917-1946/ razne beležke, zapiski/ osebni dokumenti, pošta 1913-1945/ izrezki iz časopisov 1911-1939/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1308 AS 1528 KOTNIK JANKO, 1916 - 1917 1 m. Kotnik Janko, 1885 - 1975 Kotnik Janko (Dobrije, 22. 12. 1885 - Ljubljana, 19. 11. 1975), romanist, leksikograf. Doktoriral je leta 1911 na Filozofski fakulteti v Gradcu. Med 1. svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato v jugoslovanski diviziji v Odesi in v Rdeči armadi. Leta 1919 je v Celovcu urejal časopis Mir. Bil je član plebiscitne komisije v Celovcu. Od leta 1920 je služboval na gimnazijah v Kikindi in v Mariboru, kasneje je bil inšpektor za moderne jezike v prosvetnem ministrstvu v Beogradu, dokler ni bil imenovan za honorarnega lektorja francoskega jezika na ljubljanski univerzi. V začetku leta 1945 so ga Nemci odpustili. Leta 1948 je postal predavatelj za francoski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih 1956 - 1960 je bil znanstveni sodelavcev za francoski jezik in književnost, nato honorarni predavatelj. Sestavil je več slovarjev (slovensko-francoski 1925, 1978, slovensko-angleški 1945, 1978, slovensko-ruski 1950, 1967, slovensko-italjanski 1965, 1974, slovensko nemški in nemško-slovenski za Langenscheidtovo zbirko Univerzal-Wörterbuch 1963, 1977), učbenik angleščine 1952 in učbenik slovenščine za založbo Polyglott 1967. Napisal je tudi več literarnozgodovinskih člankov. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 336 Gradivo je ZA CK ZKS predal dr. Janko Kotnik leta 1967. Napisal je tudi nekaj pojasnil glede pristnosti in avtorjev dokumentov. gradivo o disidentskem gibanju v Rusiji leta 1917: brzojavke, memorandumi, izrezki iz časopisov, dopisi, prošnje, letaki/ prevzemni seznam 1967/ 222 ______________________________________________________________________ 1309 AS 908 KOVAČIČ EMANUEL JOSIP, 1827 - 1866 1 m. Kovačič Emanuel Josip, 1808 - 1867 Kovačič Emanuel Josip (Malence, Čatež, 5. 8. 1808 - Trst, 23. 7. 1867), pisatelj. Ordiniran je bil 1836, služboval je v Trstu, Žminju, Dolini, 1851 je postal nadzornik ljudskih šol v Trstu in 1854 kanonik. Pisal je pesmi, prozo, sodeloval je v Drobtinicah in Zgodnji danici. Ukvarjal se je tudi z zgodovino tržaške škofije. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 539 osebni dokumenti/ odločbe in dopisi tržaške škofije/ korespondenca/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1310 AS 1331 KOVAČIČ VESNA, 1897 - 1975 0.1 t. m./ 1 š. Kovačič Vesna, 1907 - 1979 Kovačič Vesna (Vrdela, 27. 3. 1907 - Koper 1979), učiteljica. Učiteljišče je končala v Gorici. Poučevala je v Ljubljani, Reki, Pulju in drugih primorskih krajih. Oče Rudolf je bil višji c. kr. sodni uradnik v Trstu. Gradivo je 11. 3. 1980 AS podaril Joža Čop. osebni dokumenti/ korespondenca/ fotografije/ razglednice/ arhivski popis 1996/ 223 ______________________________________________________________________ 1311 AS 1593 KOZAK VLADO, 1939 - 1939 1 ks. Kozak Vlado, 1907 - 1985 Kozak Vlado (Ljubljana, 15. 2. 1907 - Portorož, 29. 9. 1985), politik in publicist. Od leta 1923 je deloval v komunističnem gibanju, sodeloval pri napadu proletarskih akcijskih čet na Orjuno v Trbovljah, organiziral ilegalno tehniko KPS na svojem domu. Leta 1929 je bil aretiran in bil 9 mesecev v preiskovalnem zaporu. Leta 1935 je postal član kmečke komisije pri CK KPS. V začetku leta 1941 je bil konfiniran v Bilečo, od koder se je vrnil tik pred začetkom 2. svetovne vojne. Med vojno je najprej deloval kot ilegalec na Dolenjskem, leta 1942 je odšel v partizane. Bil je prvi urednik Kmečkega glasa (1943), referent za tisk pri komisiji za agitacijo in propagando pri CK KPS (1944). Po osvoboditvi je bil vodja Tiskovnega urada pri Predsedstvu Vlade LRS, urednik Kmečkega glasa, vodja zgodovinskega oddelka pri CK KPS (1949 - 1956). Napisal je spomine Kozaška pričevanja (1982). - ES 5, Ljubljana 1991, str. 349 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 394 Pismo je izročil Vlado Kozak marca 1977. pismo Maksa Stermeckega Vladu Kozaku 6. 5. 1939/ prevzemni seznam 1977/ ______________________________________________________________________ 1312 AS 909 KOZINA JURIJ, 1867 - 1872 0.1 t. m./ 1 š. Kozina Jurij, 1838 - 1879 Kozina Jurij (Ljubljana, 16. 4. 1838 - 5. 5. 1879), zgodovinar. Zgodovino in geografijo je študiral na Dunaju. Služboval je na višji realki v Ljubljani. Ukvarjal se je z zgodovino kranjskih samostanov (Nemški viteški red, Pleterje, Bistra...). - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 541 - 542 zbirka regestov za domačo zgodovino/ znameniti Slovenci/ seznami rokopisov nekaterih knjižnic/ beležke in popisi listin/ arhivski popis 1961/ 224 ______________________________________________________________________ 1313 AS 1256 KOŽELJ VENČESLAV, 1908 - 1966 0.1 t. m./ 1 š. Koželj Venčeslav, 1901 - 1968 Koželj Venčeslav (Domžale, 17. 9. 1901 - Ljubljana, 5. 8. 1968), elektrotehnik. Leta 1925 je diplomiral na Tehnični fakulteti v Ljubljani kot prvi diplomant elektrotehnike in 1934 na omenjeni fakulteti doktoriral. Od 1925 je bil zaposlen na Tehnični fakulteti kot profesor za predmet Teoretska elektrotehnika. Napisal je več izvirnih prispevkov iz teorije elektromagnetnega polja. Objavil je več kot 50 razprav doma in v tujini. Od 1953 je bil član SAZU. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 357 Gradivo je 17. 8. 1988 izročil Lado Tuppi iz Ljubljane. osebni dokumenti/ načrti energetskega sistema Srednja Drava (od Maribora do Ormoža)/ prevzemni seznam 1988/ ______________________________________________________________________ 1314 AS 1529 KRAIGHER BORIS, 1945 - 1967 4.0 t. m./ 31 š. Kraigher Boris, 1914 - 1967 Kraigher Boris (Gradišče v Slovenskih goricah, 14. 2. 1914, - Sremska Mitrovica, 4. 1. 1967), politik, generalpolkovnik JLA, narodni heroj. Od leta 1932 je študiral gradbeništvo na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Maja 1934 je bil zaradi komunističnega delovanja aretiran in obsojen na dve leti in pol zapora. Leta 1937 je postal sekretar univerzitetne organizacije komunistov, isto leto sekretar mladinske komisije CK KPS in član CK SKOJ. Na tretji konferenci KPS 1940 so ga izvolili v CK KPS. Po okupaciji je postal sekretar Okrožnega komiteja KPS in Okrožnega odbora OF za Ljubljano, po aretaciji Toneta Tomšiča decembra 1941 tudi organizacijski sekretar CK KPS ter bil maja 1942 kooptiran v njegov politbiro. Med majskimi italijanskimi racijami je bil pod tujim imenom zajet, poslan v Gonars, od koder je v noči na 31. 8. 1942 pobegnil. Od novembra 1942 do maja 1943 je opravljal naloge organizacijskega sekretarja CK KPS, od 14. 7. 1943 do 5. 10. 1944 je bil politični komisar GŠ NOV in POS. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil izvoljen v plenum OF oziroma SNOO (SNOS) ter v slovensko delegacijo za AVNOJ. Dne 23. 9. 1944 je postal član IO OF. Od marca 225 1945 je bil politični sekretar oblastnega komiteja KPS za Slovensko Primorje, eden od tajnikov PO OF za Slovensko Primorje ter podpredsednik PNOO za Slovensko Primorje. Po osvoboditvi je ostal na Primorskem kot ključni izvajalec jugoslovanske politike in predstavnik organizacij, ki so zahtevale priključitev k Jugoslaviji (sekretar GO KP Julijske krajine, tajnik GO Slovansko-italijanske antifašistične unije - SIAU in podpredsednik PNOO za Slovensko Primorje in Trst). Od 14. 6. 1946 je bil minister za notranje zadeve LRS, od januarja 1953 član in od decembra 1953 do 1962 predsednik IS Ljudske skupščine LRS, od 1963 do 1967 pa podpredsednik ZIS in predsednik odbora ZIS za gospodarstvo, z nalogo, da pripravi gospodarsko reformo. Od 1948 je bil član CK KPJ oziroma ZKJ. Med NOB je objavil več prispevkov o nalogah NOV, po vojni pa pričevanja o začetkih narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani ter članke o temeljih politične in gospodarske ureditve povojne Slovenije in Jugoslavije. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in odlikovan z redom narodnega heroja. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 358 Osebno zbirko Borisa Kraigherja je aprila 1967 predala ZA CK ZKS v imenu dedičev Nevenka Vrezec. Dne 15. 1. 1969 so bila po dogovoru z dediči takratnemu Muzeju ljudske revolucije (sedanjemu Muzeju novejše zgodovine) v Ljubljani predana odlikovanja, priznanja in spominske značke razen prve značke Spomenica 1941, ki je bila istočasno vrnjena dedičem. Dne 17. 4. 1985 je ZA CK ZKS prevzel še dokumente, ki so jih posredovali iz dokumentov kabineta Borisa Kraigherja v Beogradu. Fotografsko gradivo je bil prenešeno v fototeko arhiva. - gradivo o Slovenskem Primorju in Trstu 1945-1956: korespondenca B. Kraigherja s člani CK KPS 1945-1946/ depeše januar-junij 1945/ poročila o položaju/ dokumenti KPJK, KPSTO in SIAU 1945-1953/ poročila o proitalijanskih organizacijah 1945-1947/ razno gradivo, pripravljeno za mirovno konferenco 1945-1946/ Uradni list ZVU 1945-1947/ gradivo pariške mirovne konference 1946/ načrti ustave STO 1947/ gradivo o razmejitvi med Italijo in FLRJ 1947/ poročila o položaju na Goriškem in v Beneški Sloveniji 1947-1956/ ZVU - poročila o položaju 1947-1948/ delovanje slovenskih inštitucij v Trstu 1947/ memorandumi in spomenice vlade FLRJ in PNOO za Slovensko primorje in Trst 1946-1947/ razne publikacije o Julijski krajini 1936-1945/ odredbe, odloki, razglasi ZVU STO 1948/ gradivo KPI, slovenske goriške sekcije 1948/ poročila Demokratične fronte Slovencev v Italiji 1949, 1953/ vprašanje volilnega sistema v coni B STO 1948/ delovanje radijske postaje v Kopru/ vprašanje mejnih prehodov in dvolastništva 1948/ gradivo gospodarske delegacije FLRJ v Trstu 1949/ delovanje slovenskih šol v coni A STO 1949/ teze za rešitev tržaškega vprašanja 1951/ časopisi s tržaškega območja 1951/ referat Antona Vratuše o KPI 1951/ predlogi za intervencijo Jugoslavije o vprašanju gospodarskega in nacionalnega obstoja tržaških Slovencev 1951/ poročilo o gospodarskem položaju Založništva tržaškega tiska 1952-1953/ gradnja kulturnega doma v Trstu 1952/ vprašanje reguliranja prometa med conama A in B STO 1953/ resolucija Slovenske demokratske zveze 1953/ gradivo o številu Slovencev v Italiji 1953/ memorandum o soglasju med vladami VB, ZDA, FLRJ in Italije 1954/ zapiski razgovorov o vprašanju STO 1954/ poročila in komentarji v zvezi s podpisom memoranduma o soglasju 1954/ gradivo o upravno-teritorialni razdelitvi OLO Koper 1954/ sporazum med FLRJ in Italijo o maloobmejnem prometu 1955/ razni zemljevidi območja Julijske krajine/ poročila o političnem položaju Slovencev v Italiji 1956/ gradivo o opcijah na osnovi mirovne pogodbe 1947-1956/ 226 - gradivo o vprašanju Koroške 1945-1955: prepisi člankov iz časopisa Volkswille 1945/ poročila občinskega odbora OF Pliberk 1946/ govori Jože Vilfana na zasedanju Sveta ministrov o Koroški 1947/ memorandum vlade FLRJ v zvezi s Koroško in avstrijskimi reparacijami/ vprašanje avtonomije južne Koroške 1947/ razno gradivo o Koroški (spomenice, članki, izjave) 1947-1948/ memorandumi vlade FLRJ o slovenski Koroški, obmejnih slovenskih delih Štajerske in gradiščanskih Hrvatih z Belo knjigo 1948/ poročila o položaju na Koroškem in razne izjave politikov 1948/ posamezni izvodi časopisja 1948-1949/ razgovori in poročila o vprašanju slovenske manjšine in o koroškem vprašanju 1952-1955/ - gradivo o vprašanju odnosa med cerkvijo in FLRJ 1952-1953: gradivo ZIS v zvezi z zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti 1953/ pregled poglavitnih pripomb na objavljeni načrt o pravnem položaju verskih skupnosti 1952-1953/ gradivo IS LRS v zvezi z zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti 1953/ razno drugo gradivo/ prevodi pisem iz Vatikana škofoma Vovku in Držečniku 1953/ - drugo gradivo: razni seznami in evidence oseb 1941-1945/ dopisi, pisma, intervencije, prošnje B. Kraigherju kot ministru za notranje zadeve 1946-1954/ članki Milovana Djilasa 1953-1954/ gradivo o Inštitutu za narodnostna vprašanja 1955/ dopisi in pisma ter poročila o posameznih aktualnih problemih 1954-1967/ gradivo o potovanju B. Kraigherja v Južno Ameriko/ zabeležke o sejah in razgovorih 1962-1966/ govori, članki in referati/ osebni dokumenti/ diplomsko delo/ gradivo v zvezi s pogrebom 1967/ dnevnik 1966, 1967/ rokopisne zabeležke o razgovorih s posamezniki in o sejah, konferencah, plenumih/ razne fotografije (vložene v fototeko arhiva)/ pisma, dela, življenjepis očeta dr. Lojza Kraigherja/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1315 AS 1276 KRAIGHER SERGEJ, 1950 - 1987 10.0 t. m./ 84 š. Kraigher Sergej, 1914 Kraigher Sergej (Postojna, 30. 5. 1914), politik. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu. Član KPJ je postal 1934 in vodil tehniko PK KPJ za Slovenijo. 1934 je bil aretiran, po izpustitvi iz zapora je deloval kot član in sekretar OK KPJ za Ljubljano. Po okupaciji Jugoslavije je opravljal funkcije sekretarja OK KPS za Revirje, za Štajersko, za Grosuplje, bil je član PK KPS za Štajersko idr. Po vojni je bil med drugim guverner Narodne banke Jugoslavije, direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, državni sekretar za zunanjo trgovino, predsednik predsedstva SRS, član in predsednik Predsedstva SFRJ idr. Objavil je več publikacij s področja družbenoekonomskih odnosov. Je častni doktor ljubljanske in mariborske univerze. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 359 - 360 Gradivo je 9. 4. 1990 arhivu izročil ustvarjalec. 227 gradivo o javnih nastopih ustvarjalca/ pripombe k raznim gradivom/ stenografski zapisniki sej zveznih družbenih svetov SFRJ/ gradivo Komisije zveznih družbenih svetov za probleme ekonomske stabilizacije/ korespondenca/ voščila/ fotografije/ prevzemni seznam 1990/ ______________________________________________________________________ 1316 AS 911 KRAINZ LEOPOLD MARTIN, 1860 - 1860 1 m. Krainz Leopold Martin spis o vitezih reda Marije Terezije iz Kranjske/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1317 AS 1375 KRAJEC JANKO, 1915 - 1919 1 m. Krajec Janko, 1883 - ? Krajec Janko (1883 - ?), verjetno sin Janeza (Ivana) Krajca, tiskarja in založnika ter ravnatelja Mestne hranilnice v Novem mestu. Bil je profesor na državni realki v Idriji (1915), na I. državni gimnaziji v Ljubljani (1917) in v Novem mestu (1919 - ?). Gradivo je 14. 9. 1978 AS izročil Milček Komelj. osebni vojaški dokumenti/ arhivski popis 1998/ 228 ______________________________________________________________________ 1318 AS 1403 KREFT IVAN, 1945 - 1974 5.3 t. m./ 47 š. Kreft Ivan, 1906 - 1985 Kreft Ivan (Gornja Radgona, 20. 12. 1906 - Ljubljana, 31. 5. 1985), diplomat, publicist in politični delavec. Tehniko je študiral v Ljubljani, Gradcu in Dresdenu. Kot član KPJ je deloval v Klubu študentov marksistov. Organiziral je dopisniško mrežo "Ljudske pravice", množična ljudskofrontna zborovanja idr. Bil je prostovoljec v španski republikanski armadi. 1939 je sodeloval pri ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva Slovenije. Do kapitulacije Italije je deloval v NOB v Dalmaciji, do osvoboditve pa je v Bariju organiziral taborišča NOV. Po vojni je delal pri zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo, 1946 je bil svetnik poslaništva FLRJ v Sofiji, 1949 vodja delegacije restitucijske komisije FLRJ na Dunaju in do 1953 delal v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Njegovo osrednje pisateljsko zanimanje je bilo usmerjeno v spominsko publicistiko. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 415 Gradivo je 24. 8. 1988 AS izročil Ivan Kreft mlajši. gradivo v zvezi z delom v republiški skupščini 1966-1974: koncepti, tipkopisi poslanskih vprašanj in odgovorov, dopisi.../ korespondenca/ zapisniki zvezne skupščine/ načrti za zajetje slatine blizu Vidma/ fotografije/ gradivo iz obdobja restitucijske komisije na Dunaju: obvestila starinarjev o nabavljenih knjigah/ arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 1319 AS 913 KREGAR JANKO, 1742 - 1940 0.1 t. m./ 1 f. Kregar Janko, 1899 - ? Kregar Janko (Ljubljana, 14. 7. 1899 - ?), mornariški častnik. Leta 1915 se je vpisal na avstrijsko vojno pomorsko akademijo, ki jo je zaključil 15. 6. 1918. Potem je plul na ladjah jugoslovanske kraljeve mornarice, kjer je opravil specializacijo iz artilerije. Leta 1933 je bil poročnik bojne ladje, 31. 12. 1937 je napredoval v kapetana fregate. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske se je pridružil četnikom in kasneje domobrancem. Po vojni je emigriral in nazadnje živel v Torontu. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. 229 načrti in slike ladij/ pomorska zgodovina Jadrana/ predlogi glede pomorske akademije/ pomorska vojaška strategija različnih pomorskih držav/ povelja/ gradivo članov rodbine: zakupna pisma, ženitna pisma, zadolžnice, poravnalne pogodbe/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1320 AS 1343 KREK JANEZ EVANGELIST, 1902 - 1913 0.1 t. m./ 1 š. Krek Janez Evangelist, 1865 - 1917 Krek Janez Evangelist (Sv. Gregor nad Sodražico, 27. 11. 1865 - Šentjanž, Sevnica, 8. 10. 1917), politik, sociolog, pisatelj, teolog in časnikar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, 1888 je bil ordiniran, študiral naprej teologijo na Dunaju, 1892 doktoriral in postal stolni vikar v Ljubljani. Od 1895 je bil profesor za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo na ljubljanskem bogoslovju. Bil je poslanec v državnem zboru in kranjskem deželnem zboru. Objavil je več kot 1000 časopisnih člankov, več sociološko-filozofskih in versko-teoloških razprav in publikacij. Bil je utemeljitelj in vodja slovenskega krščansko-socialnega gibanja. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 1 - 5 rokopis "Ciganski čarovnik"/ izrezki iz časopisja/ gradivo o rabi jezika v šolah/ korespondenca Teodorja Schwarza, deželnega predsednika v Ljubljani/ ______________________________________________________________________ 1321 AS 914 KREK MIHA, 1933 - 1934 1 m. Krek Miha, 1897 - 1969 Krek Miha (Leskovica, 29. 9. 1897 - Cleveland, 18. 11. 1969), politik. Pravo je študiral v Zagrebu in Ljubljani, kjer je 1930 doktoriral. Od 1921 je politično deloval v okviru SLS, do 1935 je imel v Ljubljani odvetniško pisarno. Od 1935 - 1943 je bil minister v jugoslovanskih vladah (v jugoslovanski emigrantski vladi je bil podpredsednik vlade). Kot član vlade v Londonu je seznanjal zaveznike s slovenskim vprašanjem. 1947 se je preselil v ZDA. Nastopal je tudi kot publicist, govornik in predavatelj. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 5 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. 230 advokatski spisi/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1322 AS 1252 KRIVIC-DEQUAL ADA, 1936 - 1988 2.0 t. m./ 17 š., 14 o. Krivic-Dequal Ada, 1914 - ? Dequal Ciril, 1914 - ? Krivic-Dequal Ada-Hana (Dvor, Novo mesto, 17. 2. 1914 - ?), politična delavka. 1941 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine in zemljepisa. Bila je članica KP od 1935, po okupaciji pa aktivistka OF. Leta 1944 je odšla v partizane in postala članica kontrolne komisije in organizacijska instruktorka oddelka CK KPS. Po vojni je bila vodja delegacije SNOS v Beogradu, delavka zvezne državne kontrolne komisije, predsednica Sveta za socialno varstvo LRS... - ES 6, Ljubljana 1992, str. 18 Gradivo je 22. 8. 1988, 8. 5. 1989, 14. 2. 1991 in 7. 3. 1991 izročila Ada Krivic-Dequal iz Ljubljane. gradivo o taborih Društva visokošolk v Ljubljani in o študentskih narodnoosvobodilnih taborih/ gradivo o Nedi Gržinič (Borec 4/1985 in nadaljevanje polemike)/ gradivo Cirila Dequala o spominih na kočevkso okrožje/ gradivo o delu Ade Krivic-Dequal v Društvu za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v SRS Sloveniji/ prevzemni seznam 1988, 1989, 1991/ 231 ______________________________________________________________________ 1323 AS 1678 KRIŽMAN ANDREJ, 1940 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Križman Andrej, 1898 - ? Križman Andrej (Komenda, 28. 8. 1898 - ?), duhovnik in politik. Po končanem študiju teologije v Ljubljani leta 1923 je bil kaplan na Jesenicah in v Ljubnem. Sodeloval je v delavskih organizacijah povezanih s Slovensko ljudsko stranko. Bil je med ustanovitelji klerikalne delavske sindikalne organizacije Zveze združenih delavcev (ZZD) novembra 1935 ter urednik njenega glasila "Slovenski delavec" 1937 - 1941. V času okupacije Slovenije je bil med vodilnimi nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja. Bil je član vodstva Slovenske legije, med organizatorji ustanovitve Slovenskega domobranstva, dejaven v Slovenski delavski zvezi (SDZ), ustanovljeni januarja 1943 iz dotedanje ZZD, in v Delavski protikomunistični akciji (DPA), ustanovljeni 3. 12. 1943 kot pomožni sili SDZ. Po vojni je zbežal v Rim in se kasneje odselil v Ekvador, kjer je bil župnik v kraju Picoaza v škofiji Portoriejo. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 22 - 23 Gradivo je 2. 9. 1970 Arhivu IZDG izročil Helmut Vajda iz Zaloga, ki ga je našel zazidanega pri prenavljanju stanovanja oziroma hiše. Pomembno je predvsem gradivo Slovenske delavske zveze, naslednice Zveze združenih delavcev in Delavske protikomunistične akcije, legalne delavske protikomunistične formacije. osebni dokumenti/ fotografije/ korespondenca 1942, 1944/ - Slovenska delavska zveza (SZD) 1943-1945: zapisniki sej, poročila, dopisi, seznami članstva, računi/ - Delavska protikomunistična akcija (DPA) 1943-1944: načrt propagandističnega tečaja in seznam udeležencev, računi/ propagandno gradivo/ arhivski popis 1970/ 232 ______________________________________________________________________ 1324 AS 1002 KRIŽNIK GAŠPAR, 1882 - 1883 1 m. Križnik Gašpar, 1848 - 1904 Križnik Gašpar (Motnik, 5. 1. 1848 - 26. 11. 1904), zbiratelj narodnega blaga. Po poklicu je bil čevljar in trgovec. Nabiral je narodno blago in gradivo objavil v Ljubljanskem zvonu. V Letopisu matice slovenske je 1881 objavil Donesek k zgodovini slovenskega knjigoznanstva. Samostojno je izdal v izvirnem jeziku Slovenske pripovedke iz Motnika (Celovec 1874). - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 576 korespondenca/ Križnikovi zapiski za zgodovino Motnika in Špitaliča/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1325 AS 1327 KROFTA MILOŠ, 1933 - 1934 1 m. Krofta Miloš, 1914 Krofta Miloš (Ljubljana, 23. 7. 1912 -), strojni inženir, strokovnjak za čiščenje vode. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, na Tehnični visoki šoli v Pragi in doktoriral na Visoki šoli za papirništvo v Darmstadtu 1936. V letih 1942-1945 je bil tehnični direktor Papirnice Vevče. Leta 1945 se je odselil v Milano in 1951 v ZDA. Na podlagi njegove tehnologije je danes zgrajenih po svetu preko 1.000 komunalnih čistilnih naprav. Ima lastna podjetja v 15. državah. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 33 zapiski predavanj na Tehnični visoki šoli v Pragi/ 233 ______________________________________________________________________ 1326 AS 1679 KRONOVŠEK IVAN, 1932 - 1945 0.6 t. m./ 5 š. Kronovšek Ivan, 1903 - 1971 Kronovšek Ivan (Orla vas pri Braslovčah, 7. 2. 1903 - 12. 2. 1971). Leta 1930 je bil izvoljen za predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet za Slovenijo in ostal njen predsednik do ukinitve društva leta 1941. Pred tem je bil leta 1926 predsednik celjskega okrožja Društva kmetskih fantov in deklet. Sodeloval je pri Slovenski kmetski stranki do leta 1929, pozneje pri Slovenski kmetsko-delavski stranki. Po izvolitvi za predsednika ZKFiD se je z glavnim odborom Zveze preselil v Ljubljano. Kot predsednik se je zlasti posvetil prosvetno-kulturnemu in organizacijskemu delu. Leta 1937 je prevzel uredništvo glasila ZKFiD Grude. Po okupaciji Jugoslavije je bil do odhoda v partizane, oktobra 1943, dežurni član upravnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani. V NOV je bil najprej član Osrednje gospodarske komisije, nato član kulturniške skupine v Cankarjevi brigadi, referent za mobilizacijo pri Komandi mesta Žužemberk in nato kmetijski instruktor v odseku za kmetijstvo pri Predsestvu SNOS. Po vojni je nekaj časa delal v Ministrstvu za kmetijstvo, leta 1946 pa je prevzel domačijo v Orli vasi in tudi tu nadaljeval z družbeno-političnim in strokovnim delom. Med drugim je bil republiški poslanec Gospodarskega zbora skupščine SRS, dolgoletni odbornik Skupščine občine Žalec, prvi predsednik Kmetijske zadruge v Trnovi. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 38 - Adamič M., Gradivo Zveze kmetskih fantov in deklet, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 139 - 142 Osebni arhiv Ivana Kronovška je njegova vdova Lojzka Kronovšek izročila skupaj z gradivom glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet leta 1979 Arhivu IZDG. Od novembra 1992 je v AS. Del korespondence iz obdobja 1936 - 1937, ki jo je Lojzka Kronovšek leta 1971 posodila novinarju Štefanu Kuharju, je le ta izročil Arhivu IZDG leta 1987. Gradivo je arhivirano skupaj z gradivom Zveze kmetskih fantov in deklet (glej AS 1654, zap. št. 1039). korespondenca 1932-1943/ izkaznice, propustnice 1943-1944/ referati, koncepti člankov, beležke/ dokumenti v zvezi z delovanjem Ivana Kronovška v Kmetijski družbi, Kmetijskem hranilnem in posojilnem domu v Ljubljani, EKONOMU - trgovinski družbi v Ljubljani, SNOPU - glavni gospodarski zadrugi v Ljubljani, v organih in organizacijah narodnoosvobodilne borbe 1943-1945 in Ministrstvu za kmetijstvo 1945/ študijsko gradivo/ zbirka tiskov: volilni letaki in brošure 1925, 1931-1938, časopisi, brošure iz obdobja NOB 1943-1945/ arhivski popis 1979, 1980/ prevzemni seznam 1979/ 234 ______________________________________________________________________ 1327 AS 1680 KUHAR ŠTEFAN, 1938 - 1969 0.1 t. m./ 1 f. Kuhar Štefan, 1919 - 1994 Kuhar Štefan (Markišavci, 5. 5. 1919 - Ljubljana, 1994) diplomirani ekonomist, novinar in družbenopolitični delavec. Mladost je preživel v Puconcih. Že kot dijak gimnazije ter absolvent državne trgovske šole v Mariboru je pisal v Mladega Prekmurca, Grudo, Večernik itd. Urejal je literarni list mariborskih dijakov Naša beseda. Bil je član Sokola v Murski Soboti, član in tudi tajnik Društva kmetskih fantov in deklet v Puconcih in član prekmurskega okrožja DKFiD. Začetek okupacije je kot redni vojak jugoslovanske vojske preživel v nemškem ujetništvu. Po izpustitvi iz ujetništva se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in postal eden glavnih aktivistov in organizatorjev OF v Prekmurju. Kot okrožni sekretar OF za Prekmurje si je nadel ime Peter Koštrica. Po vojni je doštudiral ob delu in se leta 1949 zaposlil na Radiu Ljubljana, kjer je ostal do upokojitve. Bil je vrsto let urednik oddaje za kmetijske proizvajalce, nato oddaje Za našo vas. Za življensko delo komentatorja RTV Ljubljana je prejel Tomšičevo nagrado. Gradivo je Arhivu IZDG izročil Štefan Kuhar v letih 1959 in 1973. Od novembra 1992 je v AS. zvezek šolskih in domačih nalog 1938-1939/ gradivo Društva kmetskih fantov in deklet v Puconcih in Prekmurskega okrožja DKFiD v Murski Soboti 1938-1940/ dopisi in pisma okrožnega odbora OF za Prekmurje 1944/ letaki akademskih društev 1939-1940/ zapisnik o hišni preiskavi in obtožnica Državnega tožilstva v Murski Soboti proti bratrancu Štefanu Kuharju - Bojanu in soobtoženim 1940/ življenjepis, izjave in drugo gradivo o medvojnem delovanju ustvarjalca 1969/ prevzemni seznam 1959, 1973/ ______________________________________________________________________ 1328 AS 1310 KUKOVEC VIKTOR, 1929 - 1929 1 m. Kukovec Viktor Gradivo je 31. 5. 1929 izročil dr. Alojzij Trstenjak iz Ljutomera. poročilo Sreskemu glavarstvu v Ljutomeru o stanju v Pomurju/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 235 1329 AS 916 KUNŠIČ IVAN, 19. stol. - 19. stol. 0.1 t. m./ 1 f. Kunšič Ivan, 1874 - 1899 Kunšič Ivan (Mevkuž pri Gorjah, 27. 6. 1874 - Dunaj, 16. 2. 1899), slavist. Slavistiko je študiral v Pragi in na Dunaju. Zanimal se je za domačo slovstveno zgodovino preporodne dobe, jezikovno razlago krajevnih imen in starožitnosti. Izdal je več slavističnih razprav. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 590 prospekti/ tiski/ spisi o tirolskih osebnih imenih slovanskega porekla/ genealoški podatki/ leksikalno gradivo/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1330 AS 917 KÜRBISCH FRIDERIK, 1934 - 1938 1 m. Kürbisch Friderik, 1915 - ? Kürbisch Friderik (Maribor, 1915 -), germanist. Leta 1934 je v Gradcu vpisal študij germanistike (nemščina, angleščina). Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: spričevala, potrdila o vpisu 1934/ korespondenca/ nekaj gradiva različnih ustvarjalcev/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1331 AS 1530 KVEDER DUŠAN-TOMAŽ, 1963 - 1972 0.1 t. m./ 1 š. Kveder Dušan-Tomaž, 1915 - 1966 236 Kveder Tomaž (Šentjur, 9. 4. 1915 - Beograd, 12. 3. 1966), narodni heroj, diplomat. Po končani gimnaziji v Ptuju, se je jeseni 1933 vpisal na tehnično fakulteto v Zagrebu. Leta 1934 je bil zaradi komunistične dejavnosti aretiran in 5 mesecev v zaporu. Leta 1935 se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Postal je član pokrajinskega sekretariata SKOJ za Slovenijo. Urejal je mladinski list Mlada pota. Leta 1936 je emigriral na Dunaj, nato pa v Pariz, kjer je opravljal partijske naloge in bil urednik Glasa izseljencev. Leta 1937 je odšel kot prostovoljec v Španijo. V letih 1939 - 1941 je bil v francoskih taboriščih. Po kapitulaciji Francije je bil odveden na prisilo delo v Nemčijo. Od tam je zbežal in se vrnil v domovino, kjer se je priključil partizanom. Najprej je bil komandir Brežiške čete, nato komisar II. štajerskega bataljona ter politkomisar II. grupe odredov (1942) ter III. in IV. operativne cone (1943), načelnik oziroma komandant GŠ NOV in POS (december 1943 - julij 1944, november 1944 - maj 1945), politični komisar operativnega štaba za Zapadno Slovenijo (september - oktober 1943). Od junija do novembra 1944 je bil pomočnik načelnika VŠ NOV in POJ. Ob zasedbi Trsta 1945 je postal komandant mesta. Leta 1946 je odšel na šolanje v Sovjetsko zvezo na akademijo Vorošilov, od koder se je vrnil leta 1948. Sodeloval je pri ustanovitvi Vojne akademije v Beogradu, nato je bil kot generalpodpolkovnik glavni urednik Vojnog djela. Leta 1955 je postal veleposlanik (v Etiopiji, ZR Nemčiji in v Indiji), nato 1962 pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve (do 1966). Bil je član CK ZKS, GO SZDL in GO ZB NOV Slovenije. Napisal je vrsto člankov in razprav o vojaških temah in NOB ter med prvimi razvijal koncepcijo teritorialne obrambe. Bil je odlikovan z redom narodnega heroja ter nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 84 Posmrtni spominski album je ZA CK ZKS izročila leta 1972 Vera Kragelj, tajnica predsednika CK ZKS Franca Popita, spomine in izjave o Dušanu Kvedru pa Vida Rojic leta 1974. posmrtni spominski album 1966/ spomini in izjave o Dušanu Kvedru 1963-1972/ ______________________________________________________________________ 1332 AS 1376 LAIBLIN CARL, 1849 - 1907 2 m. Laiblin Carl Laiblin Carl iz Schwabisch Halla, trgovec z železom v Hempternu na Bavarskem. 1849 je bil član telovadnega društva v Ulmu (Nemčija) in 1869 član ljubljanskega telovadnega društva (Turnverein). korespondenca/ spričevala/ potrdila/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 237 1333 AS 918 LAMA ADOLF, 1830 - 1870 1 m. Lama Adolf Lama Adolf je bil doma iz Pettenaua na Tirolskem. Licej je končal v Salzburgu. V Ljubljani je leta 1845 delal kot višji poštni uradnik, 1870 je bil direktor pošte v Zadru. osebni dokumenti: spričevala, nastavitveni dekreti/ korespondenca/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1334 AS 1405 LAMPRET JOŽE, 1945 - 1969 1.2 t. m./ 11 š. Lampret Jože, 1903 - 1969 Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov Ljudske republike Slovenije Lampret Jože (Šoštanj, 19. 1. 1903 - Ljubljana, 21. 5. 1969), duhovnik in narodni delavec. Bogoslovje je študiral v Mariboru. Kot duhovnik po župnijah na Štajerskem je kulturno-prosvetno in gmotno pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško, 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. 1943 je postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, a kasneje rehabilitiran. Bil je tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 96 Gradivo je 27. 1. 1994 podarila Marija Dornik iz Ljubljane. osebni dokumenti/ gradivo o delu v Rdečem križu Slovenije, v GO SZDL, na Teološki fakulteti/ zapisniki sej Komisije za verska vprašanja/ referati in članki/ korespondenca/ prevodi člankov in razprav/ - gradivo o Zadrugi katoliških duhovnikov LRS in FLRJ/ - gradivo Ciril metodijskega društva katoliških duhovnikov LRS: pravilniki, članstvo, zapisniki sej odborov in komisij, delovanje pokrajinskih in okrajnih odborov, tečaji, založništvo/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 1335 238 AS 1187 LAMUT MARA, ROJ. BUČAR, 1898 - 1967 0.4 t. m./ 4 š. Lamut Mara, roj. Bučar, 1884 - 1970 Lamut Mara (Marija), rojena Bučar (Postojna, 24. 10. 1884 - Ljubljana, 27. 1. 1970), pesnica in pisateljica. Leta 1903 je končala učiteljišče v Gorici, nato službovala v Beli krajini in na Dolenjskem; 1910 se je preselila v Trst in 1918 v Ljubljano. Napisala je več zbirk pesmi (npr. Breze in bori) s socialno in patriotično vsebino ter razne spise (Iz Doline, Breze, Na holmu, Brez zavetja...). Med 2. svetovno vojno je sodelovala z OF. - PSBL, II. kn., Gorica 1982 - 1985, str. 242 Gradivo je 5. 8. 1976 izročila v depozit Breda Lamut-Stoviček iz Ljubljane. Gradivo je dostopno za uporabo le z dovoljenjem izročiteljice ali njenih dedičev. korespondenca/ dnevniki/ časopisni izrezki in tiski/ knjige pesmi/ osnutki pesmi/ ______________________________________________________________________ 1336 AS 1681 LAPANJA ALBINA-ZMAGA, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Lapanja Albina-Zmaga, 1912 - ? Lapanja Albina-Zmaga (Ponikve pri Tolminu, 17. 12. 1912 - ?). V času narodnoosvobodilne vojne je bila aktivistka Osvobodilne fronte in odbornica Slovenske protifašistične ženske zveze. Leta 1947 se je iz Tolmina preselila v Ljubljano. Gradivo je izročila maja 1992 Albina Lapanja Inštitutu za novejšo zgodovino (prej IZDG), od novembra 1992 je v AS. življenjepis/ dnevnik november 1944-januar 1945/ zapiski in beležke/ pesmi/ spomini/ gradivo za zgodovino vasi Ponikve/ študijsko gradivo/ arhivski popis 1992/ 239 ______________________________________________________________________ 1337 AS 919 LAVRIČ PL. ZAPLAZ ALFRED, 1918 - 1919 0.1 t. m./ 1 f. Lavrič pl. Zaplaz Alfred, 1883 - 1935 Lavrič pl. Zaplaz Alfred (Dubrovnik, Gruž, 27. 6. 1883 - Maribor, 21. 6. 1935), oficir Avstro-Ogrske armade in borec za slovensko severno mejo. Končal je vojaško akademijo, služboval je v 4. pehotnem polku v Černovicah in v štabu 18. pehotne brigade v Pragi. Po razpadu Avstro-Ogrske se je pridružil slovenski vojski in bil imenovan za poveljnika na Koroškem. O bojih na Koroškem je napisal spomine. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 108 Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. avtorjeva zbirka "Moj koroški fascikel", ki vsebuje prepise časopisnih člankov o koroškem problemu/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1338 AS 1682 LEMEŽ MILAN, 1944 - 1945 0.3 t. m./ 3 f. Lemež Milan, 1891 - 1971 Lemež Milan (Ljubljana, 6. 9. 1891 - 12. 1. 1971), pravnik in politik. Pravo je študiral v Pragi in na Dunaju, kjer je 1916 diplomiral. Od leta 1912 je bil privrženec socialne demokracije, udeleženec vukovarskega kongresa Komunistične partije Jugoslavije junija 1920, vodil je prvo politično šolo na Slovenskem leta 1919 v Trbovljah. Leta 1920 je bil na komunistični listi izvoljen v konstituanto in v ljubljanski občinski svet. Nekaj časa je služboval na sodišču, od leta 1919 - 1920 je bil komisar za socialno skrbstvo pri Pokrajinski vladi za Slovenijo, nato je bil odvetnik. Leta 1942 je odšel v NOV, bil je urednik Radijskega vestnika in član Študijske komisije pri Predsestvu SNOS. Po letu 1945 je bil predsednik uprave narodnega premoženja, predsednik oddelka za zadružništvo in nato ponovno odvetnik. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 125 Gradivo je 14. 6. 1972 prevzel Arhiv IZDG po posredovanju Franceta Klopčiča, ki ga je maja 1972 prejel od Lemežove vdove in ga z njenim soglasjem predal arhivu. Od novembra 1992 je v AS. 240 študije in izpiski o zadružništvu 1944-1945/ izpiski iz razne literature o zgodovini, geologiji, bančništvu/ fotografije/ kopije osebnih dokumentov, pisem/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 1339 AS 1224 LENARČIČ ANTON, 1904 - 1930 1 m. Lenarčič Anton, 1889 - 1930 Lenarčič Anton (Kamnje na Goriškem, 14. 6. 1889 - Novo mesto, 28. 8. 1930), učitelj. Učiteljišče je končal 1908 v Kopru. Služboval je kot učitelj v raznih krajih na Primorskem, Koroškem in v okolici Maribora (do 1922), nato pa pri sreskih šolskih referentih v Logatcu in Novem mestu. Gradivo je AS 5, zap. št. 52. 10. 1987 izročila Neva Lenarčič iz Ljubljane. šolska spričevala/ dokumenti o delovanju ustvarjalca/ fotografije/ arhivski popis 1986/ ______________________________________________________________________ 1340 AS 1558 LESKOŠEK FRANC-LUKA, 1953 - 1983 0.4 t. m./ 4 š. Leskošek Franc-Luka, 1897 - 1983 Leskošek Franc-Luka (Celje, 9. 12. 1897 - Ljubljana, 5. 6. 1983), sindikalni in politični delavec. Napravil je pet razredov osnovne šole in tri razrede meščanske šole. Leta 1926 je postal član KP. Bil je glavni delavski poverjenik v tovarni Saturnus v Ljubljani, tajnik pokrajinskega odbora Zveze kovinskih delavcev Slovenije (1933 - 1936), leta 1934 pa je bil izvoljen tudi za predsednika strokovne komisije URSS za Slovenijo. Za člana Politbiroja CK KPJ je bil izvoljen leta 1936 in na I. konresu KPS (1937) za sekretarja CK KPS do leta 1945. Od maja 1938 je bil član začasnega vodstva KPJ, ki ga je Tito sestavil v domovini. Na V. državni konferenci oktobra 1940 je bil izvoljen v politbiro CK KPJ. Zaradi svojega delovanja je bil preganjan in od leta 1940 je živel v ilegali. Na ustanovnem sestanku OF 27. 4. 1941 je postal član IO OF. Za komandanta GŠ SPČ je bil imenovan 22. 6. 1941. Oktobra 1942 se je vrnil k političnemu delu kot sekretar CK KPS. Bil je član AVNOJ, SNOS in vrhovnega štaba. V prvi slovenski vladi je postal minister za industrijo in rudarstvo, nato je bil minister za težko industrijo 1947 - 1951, predsednik Sveta vlade LRS za industrijo 1951 - 1953, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ do 1958, podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ do 1963, po letu 1963 je bil član Sveta federacije. V letih 1946 - 1953 in od 1958 - 1963 je bil poslanec 241 Ljudske skupščine LRS ter od 1945 do 1963 poslanec Ljudske skupščine FLRJ. Bil je član Izvršnega komiteja CK ZKS 1956 - 1966, član Predsedstva CK ZKS do 1968, član Izvršnega komiteja CK ZKJ do 1964, član CK ZKJ 1964 - 1969, član IO OF 1943 1953, član GO SZDL Slovenije 1953 - 1967, član predsedstva GO SZDL Slovenije 1958 - 1961, član predsedstva RK SZDL Slovenije 1967 - 1978. Bil je predsednik RO ZZB NOB Slovenije 1965 - 1969. Narodni heroj in junak socialističnega dela. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 139 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str.470 Gradivo je predala hčerka Heda Ivanuš junija 1983. intervjuji, članki, govori, spomini (NOB, sindikati, pionirji) 1953-1983/ žalne knjige 1983/ biografije/ - Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije (spomenik revolucije) 1962-1963/ ______________________________________________________________________ 1341 AS 920 LEVEC VLADIMIR, 1888 - 1903 1.0 t. m./ 7 f. Levec Vladimir, 1877 - 1904 Levec Vladimir (Ljubljana, 20. 1. 1877 - 7. 10. 1904), pravni zgodovinar. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je 1901 doktoriral. 1903 je postal izredni profesor nemške pravne zgodovine na Pravni fakulteti v Fribourgu v Švici. Zapustil je zelo obsežen opus zgodovinskih spisov. Preučeval je kolonizacijsko zgodovino Dravskega polja (pri čemer je uporabljal katastrsko gradivo), slovenski zgodnji srednji vek, sodeloval je pri objavi avstrijskih urbarjev in preučeval zgodovino oglejskega parlamenta. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 645 - 647 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 158 Gradivo je leta 1917 izročil Franc Levec, 25. 10. 1984 pa Vladimir Filipič iz Ljubljane. gradivo za Ptujske študije/ Friulana/ Carniolica/ Austriaca/ varia: vrsta papežev, absolutorij, korespondenca, članki in razprave ustvarjalca/ arhivski popis 1961/ 242 ______________________________________________________________________ 1342 AS 921 LEVIČNIK ALFONZ, 1847 - 1955 0.6 t. m./ 6 š. Levičnik Alfonz, 1869 - 1966 Levičnik Alfonz (Planina pri Rakeku, 28. 7. 1869 - 1966), katehetičen pisatelj. Študiral je bogoslovje v Ljubljani in v Gradcu, kjer je 1905 doktoriral. Služboval je kot kaplan v Cerknici, kot škofov tajnik v Ljubljani ter kot veroučitelj oziroma profesor verouka v Kranju, Idriji in Ljubljani. Pisal je članke vzgojne, prosvetne in religiozne vsebine in sestavil dva učbenika za verouk. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 647 - 648 Gradivo je AS 19. 8. 1976 podaril Touissaint Levičnik iz Zagreba. osebna in uradna korespondenca/ časopisni izrezki/ gradivo iz 19. stol.: okrožnice, davčne knjige/ ______________________________________________________________________ 1343 AS 922 LEVIČNIK AVGUST, 1896 - 1910 0.2 t. m./ 2 š. Levičnik Avgust Levičnik Avgust (Gorenji Logatec, ? - Ljubljana, ?), zdravnik. Medicino je študiral na Dunaju od 1896 do 1902. Od 1905 je služboval kot zdravnik v Ljubljani. Gradivo je 19. 8. 1976 podaril Touissaint Levičnik iz Zagreba. osebni dokumenti/ korespondenca/ spisi, ki zadevajo delovanje ustvarjalca kot zdravnika Društva za boj proti tuberkolozi/ ______________________________________________________________________ 1344 AS 923 LEVIČNIK TOUSSAINT, 1954 - 1964 1 f. Levičnik Toussaint, 1903 - ? 243 Levičnik Touissaint (Kranjska Gora, 24. 11. 1903 - ?), inženir. Diplomiral je na Tehnični visoki šoli v Berlinu. Napisal številne članke o elektro gospodarstvu in sodobnih tehnično-gospodarskih vprašanjih. - Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, str. 303 Gradivo je 17. 11. 1975 podaril ustvarjalec. gradivo, ki se nanaša na hišo Fichtenau - Levičnik v Novem mestu/ gradivo o gradu Struga 1954-1964/ ______________________________________________________________________ 1345 AS 924 LEVSTIK FRAN, 1885 - 1887 1.0 t. m./ 7 f. Levstik Fran, 1831 - 1887 Levstik Fran (Dolnje Retje, 28. 9. 1831 - Ljubljana, 16. 11. 1887), pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar. Bogoslovje je študiral v Olomoucu. Zaradi zbirke Pesmi je moral zapustiti semenišče. Preživljal se je kot učitelj in časnikar. Urejal je časnik Naprej, sodeloval pri Slovenskem narodu, 1870 začel izdajati Pavliho. Napisal je veliko uvodnikov in člankov za omenjene časnike, večje število pesmi, pripovedke (Martin Krpan z Vrha), potopise (Popotovanje od Litije do Čateža), drame (Tugomer). V šestdesetih letih 19. stol. se je znašel sredi političnega življenja kot kritik, pobudnik ali sodelavec raznih akcij. Zahteval je odločen in brezobziren boj za slovenski jezik in narodnost. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 651 - 659 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 159 - 162 Rokopise iz literarne zapuščine je leta 1897 izročil Emilij Gutman iz Gorice. jezikoslovno gradivo za različne študije/ polemični in leposlovni spisi/ 2 f. Lexicalie/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1346 AS 1566 LEVSTIK JOŽE, 1946 - 1953 0.2 t. m./ 2 š. Levstik Jože, 1908 - 1987 244 Levstik Jože (Zagorje, 9. 1. 1908 - Ljubljana, 6. 8. 1987), pravnik, agronom, univerzitetni profesor. Končal je pravno fakulteto v Ljubljani (1931) in kmetijsko fakulteto v Zagrebu (1935). V NOB je sodeloval od leta 1941, ko je bil tudi sprejet v KP. Maja 1945 je postal pomočnik ministra za kmetijstvo LRS (do oktobra 1945), nato je bil generalni sekretar Vlade (maj 1946), član kontrolne komisije Vlade LRS do januarja 1947, minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS do aprila 1950, predsednik Oblastnega ljudskega odbora Ljubljana do februarja 1951, republiški poslanec 1946 - 1953 in zvezni poslanec 1953 - 1958. Marca 1951 je bil imenovan za rednega profesorja biotehnične fakultete v Ljubljani. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 162 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 477 nacionalizacija 1946-1948/ zadružništvo 1948-1952/ vabila, pisma, prošnje, dopisi 1948-1952/ razni zapisniki 1950-1952: Oblastni ljudski odbor Ljubljana, MK KPS Ljubljana, Svet vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo itd./ Svet Vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo 1951-1952/ razni časopisi 1949-1952/ teze predavanj/ razne gospodarske analize 1950-1953/ rokopisne beležke/ ______________________________________________________________________ 1347 AS 925 LIENHARD MARTIN JODOK, 1742 - 1745 1 m. Lienhard Martin Jodok, 1721 - ? Lienhard Martin Jodok (Slovenj Gradec 6. 11. 1721 - ?), jezuit. 1745 je obiskoval graško teološko fakulteto. Istega leta ga je sekavski škof posvetil v poddiakona in lavantivski škof v diakona. osebni dokumenti: potrdilo o krstu, potrdilo o obiskovanju predavanj, podelitve naslovov/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1348 AS 1364 LINDNER ANTON, 1795 - 1799 1 m. Lindner Anton Bil je advokat v Ljubljani. študijski dokumenti/ potrdila/ 245 ______________________________________________________________________ 1349 AS 1223 LOGAR CENE, 1871 - 1963 0.8 t. m./ 8 š. Logar Cene, 1913 - 1995 Logar Cene (Horjul, 14. 7. 1913 - Ljubljana, 13. 1. 1995), filozof. Filozofijo je študiral v Ljubljani in 1937 doktoriral. V obdobju med dvema svetovnima vojnama je objavljal filozofske članke v Sodobnosti. Udeležil se je NOB, bil je načelnik propagandnega oddelka pri GŠ NOV in POS, urednik Ljudske pravice, Slovenskega poročevalca. Po 1948 je bil zaradi inforbiroja skoraj 8 let zaprt na Golem otoku. Od maja 1954 do januarja 1973 je bil zaposlen v Arhivu RS. Upokojil se je z nazivom redni profesor za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 310 Gradivo je 28. 9. 1987, 18. 11. 1987, 31. 12. 1987 in 20. 3. 1990 izročil AS ustvarjalec. osebni dokumenti/ korespondenca/ fotografije/ spomini/ odlikovanja/ rokopisi za knjige o filozofiji (Hegel, Sartre...)/ karte in zemljevidi/ drobni tiski in publikacije/ ______________________________________________________________________ 1350 AS 926 LOŽAR RAJKO, 1927 - 1942 0.4 t. m./ 4 f. Ložar Rajko, 1904 - 1985 Ložar Rajko (Ljubljana, 29. 8. 1904 - Manitowoc, ZDA, 4. 1. 1985), arheolog, etnograf, umetnostni in literarni kritik. Umetnostno zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju, kjer je 1927 doktoriral. Delal je kot kustos v Narodnem muzeju v Ljubljani, kot ravnatelj Etnografskega muzeja in privatni docent na FF v Ljubljani. V tem času je bil vodilni slovenski arheolog. 1945 je emigriral na Koroško in v ZDA. Objavil je več študij iz vseh arheoloških obdobij, v esejih in kritikah ocenjenjeval sodobno likovno in besedno umetnost. Urejal je številne strokovne in kulturne časopise ter revije. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 331 - 332 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. korespondenca/ 246 arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1351 AS 927 LUKANČIČ PL. HERTENFELS GOTHARD JANEZ, 17. stol. - 18. stol. 1 m. Lukančič pl. Hertenfels Gothard Janez, 1665 - 1711 Lukančič pl. Hertenfels, Gothard Janez (Ljubljana, 17. 4. 1665 - 12. 9. 1711), genealog, lastnik gospostev Stara Loka in Zaprice pri Kamniku, več let vicedomski prisednik. Ukvarjal se je z genealogijo in zapustil nekaj del v rokopisu. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 685 skice grbov iz I. zvezka Genealogice/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1352 AS 1683 LUNAČEK PAVEL-IGOR, 1943 - 1946 0.2 t. m./ 1 š. Lunaček Pavel-Igor, 1900 - 1955 Lunaček Pavel-Igor (Šentrupert pri Trebnjem, 31. 1. 1900 - Ljubljana, 2. 4. 1955), zdravnik ginekolog in porodničar. Medicino je študiral v Ljubljani, Gradcu in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral. Izpopolnjeval se je v Zagrebu, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Italiji in Veliki Britaniji. Leta 1939 je postal primarij v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani. Ob italijanski okupaciji se je vključil v OF in postal član zdravniškega matičnega odbora OF, leta 1942 pa se je vključil v NOV. Bil je upravnik partizanskih bolnišnic (SCVPB), šef sekcije za bolnišnice pri sanitetnem oddelku Glavnega štaba NOV in POS. Leta 1945 je postal predstojnik klinike za ginekologijo in porodništvo ter redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1954 pa redni član SAZU. V letih 1950 - 1953 je bil dekan Medicinske fakultete, 1953/54 rektor Medicinske visoke šole. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 338 Leta 1972 je Ančka Lunaček, vdova dr. Pavla Lunačka, izročila Arhivu IZDG mapo njegovih člankov, leta 1974 pa Muzej ljudske revolucije v Ljubljani 7 map njegove osebne zbirke 1943 - 1946. 247 osebni dokumenti 1945-1946/ korespondenca 1944-1945/ poročila in članki o sanitetni službi v NOV/ kronike partizanskih bolnišnic/ seznami medicincev in zdravnikov/ sanitetna šola/ strokovni članki, navodila, literatura, referati/ prevzemni seznam 1974/ ______________________________________________________________________ 1353 AS 928 LUSCHIN ELIZABETA, 1844 - 1928 1 m. Luschin Elizabeta, 1883 - ? Luschin Elizabeta (Ljubljana, 27. 12. 1883 - ?). Leta 1904 je končala žensko učiteljišče v Ljubljani. Od 1904 do 1907 je delala kot pomožna učiteljica na mestni nemški dekliški ljudski šoli v Ljubljani, od 1907 pa kot učiteljica na javni mestni nemški dekliški osemrazrednici v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: rojstni list, šolska spričevala, nastavitveni dekreti.../ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1354 AS 929 MACAROL JOSIP, 1920 - 1920 1 f. Macarol Josip, 1871 - 1951 Macarol Josip (Križ pri Tomaju, 4. 1. 1871 - Trst, 17. 8. 1951), slikar. Študiral je na deželni slikarski šoli v Gradcu. Zaradi finančnih težav je zapustil šolanje in se zaposlil kot uradnik v Trstu. Ustvarjal je v olju, pastelu, akvarelu in risbi. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 1 - PSBL, 2. kn., Gorica 1982 - 1985, str. 319 osebni dokumenti/ korespondenca/ sestavki/ slovenski letaki/ slovenske dopisnice/ nemški letaki/ časopisi/ zemljevid/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1355 248 AS 1382 MAČEK JOŽE, 1943 - 1976 0.1 t. m./ 1 š. Maček Jože, 1911 - 1992 Maček Jože (Spodnja Zadobrova, 12. 8. 1911 - Ljubljana, 22. 1. 1992), zgodovinar, arhivar. Zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučeval je v Ljutomeru in Novem mestu. Od 1942 do 1945 je bil konfiniran v Italiji in Švici. Od novembra 1945 do junija 1974 je bil ravnatelj Osrednjega državnega arhiva Slovenije (današnji AS). Bil je član ADS od ustanovitve 1954, 1959 ga je predsednik republike odlikoval z ordenom dela II. reda, 1971 je dobil častno priznanje mesta Ljubljana in 1984 listino za večletno uspešno delo v Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije. Napisal je več strokovnih prispevkov s področja arhivistike. - Kos J., Osemdesetletnica Jožeta Mačka, Arhivi XIV, št. 1 - 2, Ljubljana 1991, str. 124 - 125 Gradivo je decembra 1992 podarila ustvarjalčeva hčerka. osebni dokumenti: šolska spričevala, odločbe o napredovanju/ publikacije/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1356 AS 930 MAJCE JOŽEF, 1942 - 1942 1 m. Majce Jožef, 1897 - ? Majce Jožef (Ljubljana, 14. 2. 1897 -?), je bil marca 1942 interniran v ujetniško taborišče v Gonarsu. Iz internacije se je vrnil marca 1943. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. zapiski za "Bilten" ujetniškega taborišča Gonars - Padova/ arhivski popis 1966/ 249 ______________________________________________________________________ 1357 AS 931 MAJCEN STANKO, 1940 - 1940 1 m. Majcen Stanko, 1888 - 1970 Majcen Stanko (Maribor, 29. 10. 1888 - 16. 2. 1970), pripovednik, dramatik in pesnik. Na Dunaju je študiral pravo in 1915 doktoriral. Opravljal je službe okrajnega glavarja v Mariboru, vodje kabineta notranjega ministra v Beogradu, podbana Dravske banovine v Ljubljani. Od 1943 je bil pomočnik predsednika Ljubljanske pokrajine Leona Rupnika, 1945 je bil upokojen. Na literarnem področju se je uveljavil kot pesnik, pripovednik in predvsem po letu 1942 kot izrazito religiozen dramatik. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 24 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 367 - 368 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. plačilna knjižica iz leta 1940/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1358 AS 1360 MAKAREVIČ EVGENIJ, 1916 - 1961 0.2 t. m./ 2 š. Makarevič Evgenij Makarevič Evgenij je končal Višjo nikolajevsko inženirsko vojno akademijo v Petrogradu. Pred 2. svetovno vojno je bil vojaški nadzorni inženir pri komandi Kraljeve garde v Beogradu in sodeloval pri gradnji Doma garde na Topčideru. V 50-ih letih je delal kot referent pri Agrobiroju v Ljubljani. zapiski in beležke/ dokumenti o gradnji Doma garde na Topčideru/ tehnična dokumentacija Agrobiroja - podjetja za projektiranje v Ljubljani/ arhivski popis 1998/ 250 ______________________________________________________________________ 1359 AS 1531 MAKUC IVAN, 1905 - 1946 0.2 t. m./ 2 š. Makuc Ivan, 1887 - 1974 Makuc Ivan (Spodnja Idrija, 27. 7. 1887 - Kranj, 22. 12. 1974), politični in sindikalni delavec. Kot rudar v Idriji in Kočevju je bil aktivni član Zveze rudarjev (1903 - 1905). Bil je propagator in govornik na shodih, zato je bil zaprt in odpuščen iz službe. Odšel je v Trst, kjer je delal pri Južni železnici. Sodeloval je pri ustanavljanju društva Ljudski oder. Od leta 1903 je bil član JSDS ter aktiven v sindikalnem in političnem gibanju. Leta 1920 je bil med ustanovitelji KPJ v Sloveniji. Junija tega leta je bil delegat na 2. kongresu KPJ v Vukovarju in po njem kooptiran v centralni strankin svet. Bil je tajnik Splošne delavske zveze za Slovenijo (1924 - 1929). Leta 1929 je bil aretiran in odpeljan v Glavnjačo. Po vrnitvi iz zapora se je zaposlil v Mestni plinarni v Ljubljani in je politično deloval v sindikalni podružnici mestnih delavcev. Od leta 1941 je sodeloval v NOB, bil 1943 aretiran s strani bele garde in odpeljan v taborišče Dachau. Po vojni se je ponovno zaposlil v ljubljanski plinarni. Leta 1947 se je preselil v Kranj. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 380 Gradivo je predal Ivan Makuc leta 1959 ZA CK ZKS. Knjige, revije, brošure in časopisi so vloženi v ustrezne zbirke arhiva. osebni dokumenti 1912-1946/ policijsko preganjanje 1920-1931/ Železničarski dom (Žedom) 1918-1946/ razna vabila za seje, volitve, zborovanja 1919-1938/ razne članske izkaznice, vstopnice, pravila 1914-1925/ rokopisi dopisov in zabeležk 1918-1946/ stavka železničarjev 1920/ železničarske zadeve 1919-1928/ razni letaki (železničarji, volitve, razne stranke) 1905-1927/ strankarske zadeve 1918-1928/ časopisni izrezki 1899-1951/ Mestna občina Ljubljanska 1918-1945/ zapisniki sej železničarske organizacije v Trstu 1908-1911/ Delavska zbornica Slovenije 1925-1929/ pisma Jake Žorga 1939-1940/ zemljevid Beneške Slovenije, ki ga je sestavil dr. H. Tuma/ prevzemni seznam 1958/ ______________________________________________________________________ 1360 AS 1249 MAL JOSIP, 1894 - 1951 1.8 t. m./ 15 š. Mal Josip, 1884 - 1978 251 Mal Josip (Pretrž pri Moravčah, 22. 12. 1884 - Ljubljana, 29. 8. 1978), zgodovinar. Študiral je zgodovino, geografijo in umetnostno zgodovino na Dunaju, kjer je 1908 postal doktor modroslovja. Bil je član Inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine, opravil je strokovni izpit za službo v arhivih, muzejih in knjižnicah. Od 1909 do 1945 je delal v Deželnem muzeju v Ljubljani, 1924 - 1945 kot ravnatelj. Napisal je več razprav o arhivih in arhivski stroki. Njegovo znanstveno delo je obsežno in mnogostransko: pisal je umetnostne razprave, zgodovinsko delo je posvetil starejši slovenski zgodovini ter času po koncu 18. stol. Njegovo najpomembnejše delo je "Zgodovina slovenskega naroda", ki zajema čas od francoske revolucije do 1939. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 30 - 31 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 381 Gradivo je 22. 3. 1988 podaril dr. Miran Mal. osebni in družinski dokumenti/ korespondenca/ razne beležke in koncepti za razprave, raziskave, študije/ sestavki o zgodovini/ knjige, ki jih je napisal ustvarjalec/ predavanja z Univerze na Dunaju (v zvezkih)/ časopisni izrezki/ prevzemni seznam 1988/ ______________________________________________________________________ 1361 AS 932 MALEŠ MIHA, 1943 - 1943 1 ks. Maleš Miha, 1903 - 1987 Maleš Miha (Jeranovo, 6. 1. 1903 - Ljubljana, 24. 6. 1987), slikar in grafik. Študiral je v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi. Leta 1930 je v Ljubljani odprl Umetniški salon, 1933 poučeval na gimnaziji, nato je živel kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, organizator, restavrator in umetnostni trgovec. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 36 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 384 - 385 pismo Jožefa Pospešila/ arhivski popis 1966/ 252 ______________________________________________________________________ 1362 AS 933 MANDELC VALENTIN, 1857 - 1872 1 m. Mandelc Valentin, 1837 - 1872 Mandelc Valentin (Kranj, 16. 2. 1837 - Karlovac, 12. 5. 1872), pripovednik in prevajalec. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in slovenščino. Kot profesor je služboval v Varaždinu in Karlovcu. Pisal je pesmi in pripovedke, prevajal gledališka dela, večinoma iz francoščine. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 40 - 42 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 388 Gradivo je prodala AS Julka Mandelc 30. 10. 1926. osebni dokumenti: skripte, beležnice, spričevala/ literarni rokopisi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1363 AS 934 MANTUANI JOSIP, 1889 - 1941 1.4 t. m./ 14 f., 1 š. Mantuani Josip, 1860 - 1933 Mantuani Josip (Ljubljana, 28. 3. 1860 - 18. 3. 1933), muzikolog in umetnostni zgodovinar. Na Dunaju je študiral pravo, filozofijo, zgodovino, umetnostno zgodovino (doktorat 1894) in glasbo. Od 1891 je bil redni član Inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine. Od 1909 do 1924 je bil direktor Narodnega muzeja v Ljubljani, od 1920 dalje profesor glasbene zgodovine na ljubljanskem konservatoriju, 1921 - 1924 je predaval umetnostno zgodovino, arheologijo in epigafiko na Filozofski fakulteti. Urejal je časopisa Carniola in Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Številne znanstvene razprave je posvetil splošni, glasbeni in umetnostni zgodovini, arheologiji in etnologiji. Prvi začel sistematično zbirati gradivo za slovensko glasbeno zgodovino in ji s tem postavil znanstvene temelje. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 43 - 45 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 393 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. 253 osebni dokumenti/ uradna in osebna korespondenca/ beležke o predavanjih/ dokumenti o poklicnem udejstvovanju na področju preučevanja glasbe, umetnostne zgodovine, etnografije/ osebni dokumenti in korespondenca članov družine/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1364 AS 1568 MARINC ANDREJ, 1979 - 1986 0.3 t. m./ 3 š. Marinc Andrej, 1930 Marinc Andrej (Celje, 4. 10. 1930 -), agronom, politik. Na agronomski fakulteti je diplomiral leta 1956. Sprva je delal v Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jelšah (1948 1960), in v Kmetijskem gospodarstvu Jelšingrad, BiH (do 1962), nato je opravljal politične naloge, med katerimi so bile pomembnejše naslednje: sekretar sekretariata in član predsedstva CK ZKS (1968 - 1972), predsednik IS Skupščine SRS (1972 - 1978), podpredsednik ZIS (1978 - 1979), predsednik CK ZKS (1982 - 1986) in član Predsedstva SRS (1986 - 1990). - ES 7, Ljubljana 1993, str. 1 Gradivo je leta 1986 ZA CK ZKS prevzel od tajnice predsednika CK ZKS. govori, razprave, diskusije, intervjuji 1979-1986/ arhivski popis 1986/ ______________________________________________________________________ 1365 AS 1532 MARINKO MIHA, 1935 - 1983 3.0 t. m./ 30 š. Marinko Miha, 1900 - 1983 Marinko Miha (Rovte pri Trbovljah, 8. 9. 1900 - Ljubljana, 19. 8. 1983), politik. Leta 1920 je postal član SKOJ, 1924 član KPJ. Sodeloval je v stavkah rudarjev leta 1919, 1920 in 1923 ter v spopadu zasavskih delavcev z Orjuno 1. 6. 1924. Po stavki je bil odpuščen iz službe. Odšel je v Francijo, kjer se je zaposlil kot rudar. Politično aktiven je bil v jugoslovanski sekciji KPF. Bil je član rudarskega sindikalnega komiteja, poleg tega pa je delal tudi pri Glasu jugoslovanskih izseljencev. Iz Francije je odšel v Nemčijo in leta 1931 v Moskvo, kjer je bil slušatelj Komunistične univerze narodnih manjšin Zahoda do 1933. Po povratku v domovino se je posvetil partijskemu delu in od tedaj vse do leta 1968 opravljal številne visoke funkcije v CK ZKS in CK ZKJ. Bil je med 254 organizatorji oborožene vstaje leta 1941 in politični komisar Vrhovnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Decembra 1941 je bil v Ljubljani aretiran in skoraj 2 leti zaprt v italijanskih zaporih. Od julija 1944 je usmerjal NOB na Primorskem in Gorenjskem, decembra istega leta je odšel v Beograd in nato na partijsko delo v Makedonijo. Od avgusta 1944 je bil tudi član IO OF in od 1946 do 1953 njegov sekretar. Od 1946 do 1966 je bil sekretar politbiroja CK KPS oziroma izvršnega komiteja CK ZKS oziroma politični sekretar CK ZKS, nato do 1968 član predsedstva CK ZKS. Od 1946 do 1953 je bil predsednik Vlade LRS, od januarja do novembra 1953 predsednik IS LRS ter predsednik Skupščine LRS do 1962. Od leta 1963 je bil član Sveta federacije. Bil je narodni heroj, nosilec partizanske spomenice 1941, dobitnik reda junaka socialističnega dela in vrste drugih odlikovanj. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 3 Gradivo je predala tajnica kabineta sekretarja CK ZKS Nada Kovač, večinoma v letih 1964, 1969 in 1972. Leta 1984 je bilo iz fonda izločeno gradivo, ki se nahaja v fondu CK ZKS (AS 1589, zap. št. 833), kar je označeno na prevzemnem seznamu. članki, govori, referati, intervjuji 1935-1983/ gradivo kabineta sekretarja CK ZKS po delovodnih številkah 1948-1969/ pisma in prošnje posameznikov 1958-1979/ gradivo raznih organov ZKS in ZKJ 1947-1974/ rokopisne beležke/ osebne zadeve/ rokovniki 1950-1966/ delovodniki 1948-1972/ magnetofonski trakovi/ fotografije/ bibliografija/ prevzemni seznam 1964, 1969, 1972/ delovodniki kabineta sekretarja CK ZKS oziroma člana predsedstva CK ZKS/ ______________________________________________________________________ 1366 AS 935 MAROLT MARIJAN, 1937 - 1942 0.2 t. m./ 3 f. Marolt Marijan, 1902 - 1972 Marolt Marijan (Vrhnika, 21. 1. 1902 - Buenos Aires, 11. 1. 1972), umetnostni zgodovinar. Pravo je študiral v Ljubljani in poslušal predavanja iz umetnostne zgodovine. 1932 je odprl odvetniško pisarno na Vrhniki. Njegovi najpomembnejši umetnostnozgodovinski deli sta Dekanija Vrhnika (1929) in Dekanija Celje I - II (1931, 1932). Leta 1945 je emigriral in se naselil v Argentini. V Argentini je delal kot pravnik pri Društvu Slovencev v Buenos Airesu, sodeloval pri organiziranju slovenske skupnosti; uveljavil se je kot pisatelj krajše proze in likovni kritik. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 62 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 8 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca/ 255 arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1367 AS 938 MATEVŽE ANTON, 1834 - 1848 1 m. Matevže Anton, 1799 - ? Matevže (Mateusche) Anton (Ljubljana 13. 1. 1799 - ?), 20 let je bil deželni brambovec. Iz vojske je bil odpuščen 1839. Gradivo je 9. 12. 1970 AS izročil Gledališki muzej v Ljubljani (iz zbirke odvetnika Oblaka). osebni dokumenti: izpisek iz rojstne matične knjige, odpustnica iz vojske/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1368 AS 940 MENARDI CEZARE, 1921 - 1944 0.1 t. m./ 1 f. Menardi Cezare, 1875 - ? Menardi Cesare, podjetnik. Bil je solastnik podjetja Union v Celju, ki se je ukvarjalo z prodajo sladkorja 1925, pražarne Celon v Ljubljani in uvozne družbe za kolonialno blago v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo o bančnih zadevah in konzorciju špeceristov/ gradivo o konzorciju za prodajo sladkorja/ kupne pogodbe/ korespondenca/ časopisi/ arhivski popis 1966/ 256 ______________________________________________________________________ 1369 AS 941 MENCINGER JANEZ, 1858 - 1858 1 m. Mencinger Janez, 1838 - 1912 Mencinger Janez (Brod v Bohinju, 26. 3. 1838 - Krško, 12. 4. 1912), pripovednik. Klasično filologijo in pravo je študiral na Dunaju in 1864 doktoriral v Gradcu. Služboval je kot odvetnik v Brežicah, Kranju in v Krškem. Pisal je pesmi in kratko pripovedno prozo. V devetdesetih letih sta izšli njegovi najpomembnejši deli, roman Abadon (1893) in potopis Moja hoja na Triglav (1897). - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 92 - 95 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 66 - 67 rokopis J. Mencingerja o rimski literarni zgodovini/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1370 AS 942 MERHAR ALOJZIJ - SILVIN SARDENKO, 1898 - 1942 0.2 t. m./ 2 f., 1 m. Merhar Alojzij - Silvin Sardenko, 1878 - 1942 Merhar Alojzij (Silvin Sardenko), (Ježica pri Ljubljani, 15. 6. 1878 - Ljubljana, 21. 2. 1942), pesnik. Bogoslovje je končal v Ljubljani in bil 1902 ordiniran. Doktoriral je na Gregoriani v Rimu 1906. Služboval je kot kaplan v Šmartnem pri Litiji, Planini, Dobu, Sostrem, kot učitelj, stolni vikar in stolni kanonik v Ljubljani. Pisal je lirske pesmi, epsko-lirske speve, drame. Uveljavil se je tudi kot urednik in vodja dijaških kongregacij. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 96 - 97 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 401 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. pesmi/ korespondenca/ pisma Frančiški Merhar/ življenjepis/ arhivski popis 1961, 1964/ 257 ______________________________________________________________________ 1371 AS 944 MESESNEL EDVARD, 1932 - 1939 1 m. Mesesnel Edvard Mesesnel Edvard, obrtnik iz Ljubljane. Bil je lastnik mlina in žage na Viču (Ljubljana). Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti/ uradni dopisi/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1372 AS 945 METELKO FRANC, 1837 - 1845 1 m. Metelko Franc, 1789 - 1860 Metelko Franc Serafin (Škocjan, Novo mesto, 14. 7. 1789 - Ljubljana, 27. 12. 1860), slovničar, šolski in nabožni pisatelj. Filozofijo in bogoslovje je končal v Ljubljani in bil 1814 ordiniran. Od 1815 je bil stolni katehet v Ljubljani, služboval je kot prof. slovenščine na ljubljanskem liceju in na gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica. Uveljavil se je tudi kot prevajalec. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 106 - 109 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 104 korespondenca/ pesmi/ rokopisi različnih avtorjev/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1373 AS 1365 MICKLITZ FRANC, 1852 - 1896 1 m. Micklitz Franc Micklitz Franc je bil c. kr. gozdar v Tolminu. 258 entomološka in osebna korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1374 AS 947 MIHEVEC JURIJ, 1827 - 1828 2 ks. Mihevec Jurij, 1805 - 1882 Mihevec Jurij (Ljubljana, 22. 3. 1805 - Mennecy, Francija, 31. 8. 1882), skladatelj. Po gimnaziji je odšel na Dunaj ter se poskušal uveljaviti s scenskimi deli in kot pianist. Napisal je več kot 300 klavirskih skladb in priredil okrog 200 skladb drugih skladateljev. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 111 - 112 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 132 pismi Antonu Diabelliju (avstrijski skladatelj in glasbeni založnik)/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1375 AS 293 MILČINSKI JANEZ, 1911 - 1992 1.4 t. m./ 14 š. Milčinski Fran, 1867 - 1932 Milčinski Janez, 1913 - 1993 Milčinski Janez (Ljubljana, 3. 5. 1913 - Ljubljana, 28. 7. 1993), zdravnik, specialist za sodno medicino, deontolog in pravnik. Leta 1936 je končal pravne študije v Ljubljani, 1940 medicino v Zagrebu. Od 1941 do 1943 je delal kot asistent na Patološko-anatomskem inštitutu v Ljubljani, po odhodu v partizane deloval kot kirurg in organizator vojnosanitetne službe v zaledju. Leta 1945 je postal izredni, 1957 redni profesor na Medicinski fakulteti (MF) v Ljubljani. Od 1945 do 1983 je bil predstojnik Instituta za sodno medicino MF v Ljubljani, predstojnik katedre za sodno medicino na MF, 1954 - 1955 in 1962 - 1964 dekan MF, 1970 - 1973 prorektor univerze, 1973 - 1976 rektor. Bil je častni doktor univerz v Ljubljani (1979) in Leipzigu (1987). Leta 1961 je postal dopisni in 1970 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v letih 1976 1992 je bil njen predsednik. Kot raziskovalec se je posvečal raziskavam splošne sodnomedicinske morfologije, vprašanjem vpliva alkohola v prometu in preventive v prometu, izvedenskemu ocenjevanju telesnih poškodb in kazenski odgovornosti medicinskih delavcev. Objavil je več kot 200 strokovnih člankov, napisal 4 knjige, predaval doma in v tujini. Bil je redni član nemške akademije naravoslovcev Leopoldina (1980), 259 newyorške akademije znanosti (1989) in Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Za svoje delo je prejel številna domača in tuja odlikovanja in priznanja. Miličinski Fran (Lož, 3. 12. 1867 - Ljubljana, 24. 10. 1932), pisatelj in dramatik. Leta 1890 je končal študij prava na Dunaju, nato je bil v pravosodnih službah v Ljubljani, Škofji Loki, Radovljici, na Brdu pri Lukovici in v Idriji, od 1897 sodnik za mladinsko varstvo in prestopništvo v Ljubljani, leta 1918 namestnik poverjenika za socialno skrbstvo v Narodni vladi SHS v Ljubljani, nato je delal na Višjem deželnem sodišču. Od 1920 do 1925 je bil svetnik Stola sedmorice v Zagrebu. Pisal je krajša humoristična besedila in mladinske pripovedi ter satirične in mladinske drame. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 141 - 143 Gradivo je podarila Vida Milčinski 19. 1. 1995 in 26. 3. 1996. - Janez Milčinski: biografski in bibliografski zapisi 1956-1980/ osebni zapisi Janeza Milčinskega 1963-1983/ članstvo v znanstvenih in drugih organizacijah 1967-1989/ uradna korepsondenca/ privatna korespondenca/ predsednik Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani 1945-1984/ profesor in dekan Medicinske fakultete v Ljubljani 1955-1990/ rektor Univerze v Ljubljani 1974-1975/ član in predsednik SAZU 1970-1991/ sodelovanje na simpozijih, kongresih, posevetovanjih 1947-1988/ sodelovanje v raznih strokovnih komisijah 1946-1980/ govori/ predavanja/ strokovna mnenja in poročila/ članki in razprave/ intervjuji in oddaje/ samostojne publikacije/ nagrade/ odlikovanja/ priznanja/ plakete/ - Fran Miličinski: Dnevnik 1914-1920/ Dnevnik o otrocih 1911-1916/ arhivski popis 1995, 1996/ ______________________________________________________________________ 1376 AS 1533 MLAKAR JANEZ, 1923 - 1945 1 m. Mlakar Janez, 1895 - 1968 Mlakar Janez (Jesenice, 8. 6. 1895 - Šenčur, 25. 10. 1968), politični delavec. Od leta 1917 je delal v železarni Jesenice. Leta 1920 je postal član KPJ. Delal je v raznih delavskih organizacijah in društvih in v Zvezi kovinarskih delavcev Jugoslavije, kjer je bil tajnik podružnice za Jesenice v letih od 1926 - 1927 in 1936 - 1937. Julija 1941 je odšel v ilegalo in delal predvsem na Dolenjskem, kjer so ga avgusta 1942 ujeli Italijani in odpeljali na Rab. Ob kapitulaciji Italije je bil odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Po končani vojni se je vrnil domov in se ponovno zaposlil v železarni Jesenice, kjer je bil delavski inštruktor do 1947. V letih 1951 - 1954 je bil republiški poslanec in član Prezidija LRS. 260 Gradivo je ZA CK ZKS prodal Janez Mlakar julija 1957. Iz osebne zbirke so izločeni številni letaki, časopisi, revije, brošure in fotografije, ki so bile vložene v ustrezne zbirke arhiva. seznami naročnikov Svobode, Cankarjeve družbe, Ljudske pravice, Delavske politike, Ženskega lista, Delavskega obzornika, Mladih poti za okolico Kranj 1935-1936/ volilna konferenca delegatov za Radovljiški okraj 1926/ sodniški spori 1927-1940/ razni dopisi, vabila, razglasi 1930-1945/ razni zapiski sestankov, seznami oseb/ - Nezavisna radnička Partija Jugoslavije za Jesenice: zapisniki 1923-1924/ - Savez metalnih radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice: zapisniki 1933-1935/ prevzemni seznam 1957/ ______________________________________________________________________ 1377 AS 948 MLAKAR JOŽEF, 1919 - 1920 1 m. Mlakar Jožef Mlakar Jožef, vozni pisar z Jesenic. Med dvema svetovnima vojnama je bil aktivni član Splošne železničarske organizacije, podružnica Jesenice. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. zapiski s sej železničarskih organizacij/ govori/ beležke/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1378 AS 949 MOHORIČ IVAN, 1918 - 1978 4.0 t. m./ 59 š. Mohorič Ivan, 1888 - 1980 Mohorič Ivan (Idrija, 12. 5. 1888 - Ljubljana, 4. 10. 1980), politik, gospodarski strokovnjak in zgodovinopisec. Kot absolvent prava na češki univerzi v Pragi se je po 1. svetovni vojni zaposlil pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in postal 1931 njen generalni tajnik. Bil je narodni poslanec, pomočnik ministra za gozdarstvo in rudarstvo (1925), 1932 pa minister za trgovino in industrijo. Po 2. svetovni vojni je postal znanstveni sodelavec Ekonomske fakultete v Ljubljani. Napisal je vrsto člankov in razprav o trgovskih, carinskih in prometnih problemih, organizaciji gospodarske statistične službe ter o gospodarskih zbornicah. Po letu 1945 se je posvetil študiju gospodarske zgodovine in o tem napisal 10 knjig. 261 - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 146 - 147 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 205 Gradivo je v letih 1972, 1974, 1978 izročil ustvarjalec. 31. 1. 1990 je večji del gradiva AS izročila Zdenka Šušteršič iz Ljubljane. gradivo o Zbornici za trgovino, obrt in industrijo/ gradivo o obrti, industriji, gozdovih, železnicah... v Sloveniji, 1918-1940/ gradivo o zgodovini slovenskega gospodarstva 1948-1960/ korespondenca/ knjige in publikacije/ ______________________________________________________________________ 1379 AS 1534 MORETTI JOŽE, 1910 - 1941 1 m. Moretti Jože, 1893 - 1971 Moretti Jože (Bekštajn, Beljak, 28. 4. 1893 - Novo mesto, 14. 6. 1971). Od leta 1909 je delal v delavskih organizacijah v železarni na Jesenicah. V strokovno organizacijo kovinarjev se je vključil leta 1910 in bil dve leti njen tajnik, potem pa dobrih deset let blagajnik. Bil je obratni in glavni zaupnik za urejanje mezdnih, prehranjevalnih, stanovanjskih in drugih socialnih vprašanj med delavstvom in podjetjem. Član Vzajemnosti oziroma Svobode je bil od 1912. Po prvi svetovni vojni se je zaposlil pri Okrajni bolniški blagajni. Leta 1924 je bil premeščen v Ljubljano, leta 1936 pa v Novo mesto. Med 2. svetovno vojno je bil najprej mobiliziran, nato pa je delal na terenu do septembra 1943, ko je vstopil v partizane, vendar je bil ujet in odpeljan v nemško taborišče Mühlberg. Domov se je vrnil julija 1945 in nato ves čas do upokojitve delal kot vodja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Gradivo je ZA CK ZKS izročil Jože Moretti leta 1959. direktive KPJ o sindikalnem gibanju/ letaki (volitve, javna zborovanja, Zlet Svobod v Celju) 1933-1941/ XI. kongres Zveze avstrijskih kovinarskih delavcev 1918/ razni dopisi, resolucije (sindikalne zadeve) 1921-1943/ časopis Delavec 1934/ časopis Metallarbeiter 1917-1918/ kopije članskih izkaznic/ prevzemni seznam 1959/ 262 ______________________________________________________________________ 1380 AS 1684 MORETTI JOŽE, 1895 - 1968 0.1 t. m./ 1 f. Moretti Jože, 1893 - 1971 Glej AS 1534, zap. št. 1379. Gradivo je izročil Arhivu IZDG Jože Moretti v letih 1964, 1968 in 1969. Nekaj arhivskega gradiva hrani tudi Tehnični muzej na Jesenicah. članske izkaznice 1914, 1933-1936/ vabila na seje društva "Prijatelj prirode" 1929-1934, akcijskega odbora "Svobode" 1931/ gradivo turističnega društva "Prijatelj prirode" v Ljubljani: statut turističnega društva "Die Naturfreunde" 1895, pravila društva "Prijatelj prirode" 1927, obračuni, seznami itd. 1929-1936/ naslova na paketih poslanih v ujetniško taborišče Stalag IV b Mühlberg/ Elbe 1944/ seznam slovenskih vojnih ujetnikov Stalag IV b-Mühlberg 1943-1945 sestavljen 1967/ seznam arhivskih dokumentov izročenih Tehničnemu muzeju na Jesenicah 1968/ prevzemni seznam 1964, 1968, 1969/ ______________________________________________________________________ 1381 AS 950 MÜLLNER ALFONS, 1879 - 1900 0.3 t. m./ 3 f. Müllner Alfons, 1840 - 1918 Kušljan Ignacij Müllner Alfons (Velikovec, 23. 9. 1840 - Dunaj, 27. 3. 1918), arheolog. Na Dunaju je študiral naravoznanstvo. Kot gimnazijski profesor je služboval v Ljubljani, na Dunaju, v Mariboru, Bregenzu in Linzu. 1889 je postal kustos Deželnega muzeja v Ljubljani, 1903 pa znanstveni svetovalec pri ministrstvu za javna dela na Dunaju. Kot arheolog se je uveljavil pri izkopavanju prvih prazgodovinskih grobov v Rušah 1875. Opravil je pomembno topografsko delo, začel je izdajati revijo Argo in pisal prispevke zanjo. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 163 - 164 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 236 korespondenca (predvsem pisma Ignacija Kušljana iz Št. Jerneja in Jerneja Pečnika iz Krškega)/ gradivo za zgodovino železarstva na Kranjskem/ izpiski/ zapiski o izkopavanjih/ - gradivo Ignacija Kušljana: 263 kupne pogodbe za gomile/ sporočila Kranjskemu deželnemu muzuju o prazgodovinskih gomilah in najdbah/ korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1382 AS 1334 MURKO IVO, 1924 - 1981 0.3 t. m./ 3 š. Murko Ivo, 1909 - 1984 Murko Ivo (Gradec, Graz, 17. 5. 1909 - Ljubljana 8. 11. 1984), pravnik. Pravo je študiral v Pragi in v Ljubljani, 1931 je promoviral iz prava na ljubljanski univerzi. Leta 1946 je bil začasni upravitelj Trboveljske premogokopne družbe. V letih 1949 - 1950 je bil začasni odpravnik poslov FLRJ v Pragi, 1952 - 1956 načelnik pravnega odseka Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, nato je vseskozi delal na področju mednarodnega in konzularnega prava, med drugim je bil od 1966 načelnik urada IS Skupčine SRS za zunanje zadeve. Sodeloval je v mnogih jugoslovanskih delegacijah in mednarodnih delovnih telesih, bil je med drugim član jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora za manjšinska vprašanja in vodja delegacije izvedencev za sporna državljanska vprašanja z ZRN. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 239 Gradivo je 4. 12. 1984 AS izročil Republiški komite za mednarodno sodelovanje. gradivo Trboveljske premogokopne družbe 1924-1946: elaborati, pravila/ gradivo urada za zunanje zadeve o sporih z državljani ZRN glede lastništva TPD/ tipkopis Italijanska manjšina v okraju Koper 1957/ poročilo o raziskavi Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih I.-IV. 1981/ tipkopis Obmejna problematika na območju SR Slovenije ter posamezna vprašanja likvidacije posledic I. in II. svetovne vojne/ ______________________________________________________________________ 1383 AS 1250 MURKO VLADIMIR, 1824 - 1986 0.8 t. m./ 8 š. Murko Vladimir, 1906 - 1986 Murko Vladimir (Gradec, Graz, 4. 3. 1906 - Ljubljana, 11. 12. 1986), pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti. Pravo je študiral v Ljubljani, 1929 je promoviral. Od 1938 je delal na Pravni fakulteti v Ljubljani, v letih 1947 - 1976 je bil redni profesor za javne in mednarodne finance na omenjeni fakulteti. Znanstveno je preučeval javne finance, zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa, vpra264 šanja zamejskih Slovencev, delovanje J. Ressla.... Napisal je okrog 30 knjig, daljših študij in skript ter nad 200 znanstvenih razprav in strokovnih člankov. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 240 Gradivo je 16. 6. 1988 podarila Marta Murko iz Ljubljane. biografija/ bibliografija/ korespondenca/ objavljeni članki in razprave/ predavanja/ časopisni izrezki/ revije/ vabila/ ______________________________________________________________________ 1384 AS 951 MURNIK IVAN, 1869 - 1899 0.4 t. m./ 3 f., 2 š. Murnik Ivan, 1839 - 1913 Murnik Ivan (Otok pri Radovljici, 3. 1. 1839 - Ljubljana, 18. 1. 1913), pravnik in politik. Po končanih pravnih študijah 1862 je služboval v odvetniški pisarni Lovra Tomana v Radovljici in Ljubljani. Leta 1869 je postal tajnik Trgovske in obrtniške zbornice. Velik del svojega življenja je posvetil narodnemu buditeljstvu, gospodarstvu in napredku kulturnega življenja Slovencev. Politično se je priružil Bleiweisu, pozneje je bil pristaš narodno-napredne stanke. Bil je deželni in državni poslanec ter deželni odbornik, urednik Novic, član številnih društev in združenj. Dopisoval se je z mnogimi slovenskimi literati, likovniki in politiki. - SBL, 5. zv., Ljubljana 1933, str. 177 - 178 - Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981 - 1982, Ljubljana 1983, katalog k razstavi, str. 8 - 9 Del gradiva je 20. 12. 1976 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, drugi del pa je 26. 11. 1982 prodal Mihael Koman iz Radovljice, ki je 17. 5. 1984 izročil še 2 fotografiji. gradivo ustvarjalca kot poslaneca deželnega zbora/ korespondenca/ politično-propagandni spisi in letaki/ arhivski popis 1961/ 265 ______________________________________________________________________ 1385 AS 953 MUSSNIG VIKTOR, 1943 - 1943 1 m. Mussnig Viktor Mussnig Viktor, konstruktor in inovator iz Studencev pri Mariboru. Prijavil je več tehničnih izumov in patentov v Jugoslaviji in v Nemčiji. patenti prijavljeni pri raznih uradih/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1386 AS 1300 NAGY ALEKSANDER, 19. stol. - 19. stol. 1 k. Nagy Aleksander, 1834 - 1909 Nagy, Aleksander (Ptuj, 9. 2. 1834 - Maribor, 9. 7. 1909), gradbenik. Tehniko je študiral v Gradcu in na Dunaju, deloval je predvsem pri železniških gradnjah na Koroškem, Tirolskem, Ogrskem in v Turčiji. Od 1881 je živel v Mariboru in delal kot občinski in mestni svetnik ter bil v letih 1886 - 1902 župan Maribora. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 188 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. vprašanja za prostovoljne Waidmanove izpite in odgovori nanje/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1387 AS 1686 NAHTIGAL KOSTJA, 1938 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Nahtigal Kostja, 1918 - 1944 Nahtigal Kostja (Gradec, 20. 4. 1918 - Šenčur, 24. 1. 1944), urednik. Po končani gimnaziji leta 1939 je študiral medicino v Ljubljani. Deloval je v naprednih študentskih or266 ganizacijah (na primer Slovenskem klubu) in bil član SKOJ že pred drugo svetovno vojno. Nekaj časa je bil urednik legalne skojevske revije za srednješolsko mladino Slovenska mladina, ki je izhajala v letih 1938 - 1940. Po okupaciji se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in bil leta 1944 ustreljen kot talec v Šenčurju. Gradivo je odkupil decembra 1962 Arhiv IZDG od sestre Kostje Nahtigala, Karoline Berce. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. korespondenca 1938-1941: 269 pisem in dopisnic v zvezi z listom Slovenska mladina, 75 pisem Karla Destovnika-Kajuha/ arhivski popis 1969/ ______________________________________________________________________ 1388 AS 954 NATLAČEN MARKO, 1940 - 1940 1 ks. Natlačen Marko, 1886 - 1942 Natlačen Marko (Manče pri Vipavi, 24. 4. 1886 - Ljubljana, 13. 10. 1942), politik. Pravne študije je končal na Dunaju in tam 1912 promoviral. Služboval je kot odvetnik v Ljubljani in politično deloval v taboru SLS. 1935 - 1941 je bil ban Dravske banovine. Po priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji je sodeloval z italjanskimi oblastmi. Po nalogu vodstva KPS ga je likvidirala VOS. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 193 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 344 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. plačilna knjižica/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1389 AS 955 NAVRATIL IVAN, 1871 - 1888 1 m. Navratil Ivan, 1825 - 1896 Navratil Ivan (Metlika, 5. 3. 1825 - Dunaj, 28. 11. 1896), urednik, slovničar in narodopisec. V Ljubljani je 1845 končal filozofski licej. Služboval je kot sodni uradnik v Ljubljani in prevajalec pri državnem sodišču na Dunaju. Ustanovil in urejal je tednik Vedež, 267 nabiral jezikovno in etnološko gradivo. Znan je njegov spis o življenju in delu J. Kopitarja. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 193 - 196 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 346 korespondenca/ zapiski ustvarjalca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1390 AS 1366 NEGEDLÝ JOSIP, 1838 - 1883 1 m. Negedlý Josip, 1821 - 1919 Nejedli (Negedlý) Josip (Praga, 21. 2. 1821 - Ljubljana, 12. 7. 1919), filozof, matematik in šolnik. Filozofske študije je končal v Pragi in bil 1849 promoviran. Od 1862 je služboval na gimnaziji v Ljubljani. Objavil je več filozofskih in matematičnih razprav. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 199 študijska spričevala/ osebni dokumenti ustvarjalca in sorodnikov/ ______________________________________________________________________ 1391 AS 956 NOTHER VALENTIN, 1750 - 1781 1 m. Nother Valentin Bil je mestni vikar (v Ljubljani ?). slovenske pridige iz 18. stol./ arhivski popis 1961/ popis fonda glej pri fondu AS 892, zap. št. 1265, Japelj Jurij/ 268 ______________________________________________________________________ 1392 AS 1688 NOVAK JANŽE, 1908 - 1924 0.1 t. m./ 1 f. Novak Janže, 1893 - 1934 Novak Janže (Notranje Gorice pri Brezovici, 19. 7. 1893 - Rab, 18. 7. 1934), pravnik, politični in kulturni delavec. Kot dijak je bil obsojen na ljubljanskem veleizdajniškem procesu proti preporodovcem decembra 1914 v Ljubljani in septembra 1915 v Gradcu na pet let težke ječe. Po vojni je študiral pravo v Pragi in Zagrebu, kjer je leta 1923 promoviral. Od leta 1927 je bil odvetnik v Ljubljani. Bil je pobudnik in soorganizator naprednih študentskih organizacij (praška Napredna akademska mladina Jugoslavije, Podporno društvo jugoslovanskih akademikov, Akademsko društvo Jadran, Ferijalni savez itd.), kasneje kmečko-delavskih organizacij in društev. Med leti 1927 in 1934 je bil med vodilnimi člani Zveze kmetskih fantov in deklet, predsednik Kmetske prosvete, član konzorcija Kmetskega lista, urednik Grude, odbornik Zveze slovenskih agrarnih interesentov in predsednik Zveze slovenskih kmetov v Ljubljani. Veliko je objavljal tako v študentskih in kasneje v kmetsko-delavskih časopisih in revijah (Jugoslaviji, Preporodu, Študentskem glasniku, Grudi, Kmetskem listu itd.). - ES 8, Ljubljana 1994, str. 19 Gradivo je po posredovanju dr. Ladislava Lajovica izročil Arhivu IZDG leta 1970 brat Janžeta Novaka, Anton Novak. Od novembra 1992 je v AS. korespondenca 1908, 1912, 1914-1924/ osebni dokumenti/ del dnevnika 1916/ koncepti predavanj, referatov, govorov, poročil, pesmi/ obtožnica državnega pravdništva v Ljubljani proti preporodovcem in razsodba za Janžeta Novaka 1914/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1393 AS 1535 OCEPEK ANGELCA, 1947 - 1958 0.4 t. m./ 4 š. Ocepek Angelca, 1912 - 1959 Ocepek Angela (Vevče, 3. 9. 1912 - Ljubljana, 31. 5. 1959), politična delavka. Po končani osnovni šoli je delala v Papirnici Vevče, pozneje v tovarni Saturnus, kjer se je vključila v delavsko gibanje. Od leta 1935 je bila članica KP. Zaradi političnega delovanja je bila večkrat zaprta. Od leta 1937 je bila članica Okrožnega komiteja KPS Ljubljana, od leta 1940 članica CK KPS. Po okupaciji je začela delati kot aktivistka OF v Ljubljani. Italijani so jo dvakrat aretirali. Prvič je bila izpuščena, drugič pa je iz zapora 269 pobegnila. Nato je delala v ilegali, Italijani pa so jo v odsotnosti obsodili na 30 let ječe. Julija 1943 je odšla v partizane in bila izvoljena za predsednico Slovenske antifašistične zveze, kasneje za predsednico AFŽ Slovenije oziroma Zveze ženskih društev Slovenije. Bila je članica IO OF in GO SZDL Slovenije. Po osvoboditvi je bila do leta 1950 instruktor CK KPS in članica Prezidija LS LRS 1950 - 1952. Bila je nosilka partizanske spomenice 1941. - ES 8, Ljubljana 1994, str. 80 Gradivo je izročila Konferenca za družbeno aktivnost žena leta 1968. rokopisne beležke in zapisniki sestankov AFŽ, IO OF, raznih organov KPS, mladine, pionirjev, Zveze ženskih društev, sindikatov in drugih sestankov 1950-1958/ spomini/ razna pisma/ dopisi/ vabila/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 1394 AS 936 OGRIS ALBIN, 1939 - 1939 1 ks. Ogris Albin, 1885 - 1959 Ogris Albin (Slovenji Plajberk, Windisch Bleiberg, 28. 2. 1885 - Ljubljana, 25. 9. 1959), pravnik in ekonomist. Pravo je študiral v Pragi in tam leta 1920 promoviral. Delal je pri deželnem kazenskem sodišču v Pragi, 1920 - 1926 bil v Ljubljani finančni komisar ministrstva za finance. Od 1926 predaval na pravni fakulteti v Ljubljani, 1933 1952 kot redni profesor za statistiko in politično ekonomijo. Po 2. svetovni vojni se je usmeril k politično-ekonomskim, statističnim in sociološkim razpravem. Objavil je več člankov in napisal 3 knjige. - ES 8, Ljubljana 1994, str. 103 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. skripta Agrarna politika/ arhivski popis 1966/ 270 ______________________________________________________________________ 1395 AS 957 OMERZA FRANC, 19. stol. - 20. stol. 1 m. Omerza Franc, 1885 - 1940 Omerza Franc (Župeča vas pri Krškem, 28. 3. 1885 - Št. Vid nad Ljubljano, 17. 12. 1940), prevajalec klasičnih del. Študiral je bogoslovje v Ljubljani (ordiniran 1908) in klasično filologijo na Dunaju. Služboval je na škofovski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Prevedel je več klasičnih del (Homer, Sofokles, Aristofan...) - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 226 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. prevod Homerjeve Odiseje, XIV. spev/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1396 AS 1257 OSOLNIK BOGDAN, 1941 - 1984 0.4 t. m./ 4 š. Osolnik Bogdan, 1920 Osolnik Bogdan (Borovnica, 13. 5. 1920 -), politični delavec in publicist. Zaradi ilegalnega dela v NOB je pustil študij prava. V partizanih je bil od 1942, delal je v političnih organih in organih ljudske oblasti. Po vojni je bil dopisnik Tanjuga iz Avstrije, direktor Radia Jugoslavija, član diplomatskih predstavništev, zvezni sekretar za prosveto in kulturo ter za informiranje, do 1967 direktor in glavni urednik glasila "Komunist" ter od 1967 do 1970 direktor Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Strokovno se je ukvarjal z vprašanji mednarodnih odnosov in miru, s sociologijo javnega mnenja in množičnih komunikacij. - ES 8, Ljubljana 1994, str. 193 - 194 Gradivo je leta 1988 izročil ustvarjalec. razprave in članki/ poročila/ gradivo o SFRJ in SRS za Združene narode/ delo v Skupščini SFRJ/ gradivo za kongrese ZKJ/ gradivo o delu v komisiji za ustavna vprašanja/ prevzemni seznam 1989/ 271 ______________________________________________________________________ 1397 AS 958 PACHTA, 1923 - 1930 1 k. Pachta Grof iz Zgornje Kungote. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. knjiga izdatkov in dohodkov vinotoča pod vejo/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1398 AS 959 PAJMAN JULIJA, 1906 - 1945 0.2 t. m./ 2 f. Pajman Julija, 1892 - ? Pajman Julija (Škofja vas, 5. 2. 1892 - ?), umetnostna zgodovinarka. Končala je trgovsko šolo v Celju in študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjevala se je v Bruslju, napisala je več umetnostno-zgodovinskih razprav. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: spričevala, potrdila/ fotografije/ korespondenca/ angleške vadnice in čitanke/ seminarske naloge/ razprave iz književnosti in umetnosti/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1399 AS 960 PAPEŽ FRANC, 1881 - 1910 2 m. Papež Franc, 1838 - 1929 Papež Franc (Mokronog, 22. 9. 1838 - Ljubljana, 24. 3. 1929), pravnik in politik. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu kjer je 1865 doktoriral. Služboval je v Ljubljani in 272 1879 odprl svojo odvetniško pisarno. Bil je deželni poslanec, član katoliške narodne stranke. Bil je med ustanovitelji društva Pravnik in njegov prvi predsednik. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 260 korespondenca/ ustvarjalčevi zapiski/ koncepti političnih člankov/ časopisni izrezki/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1400 AS 961 PARAPAT JANEZ, 1859 - 1879 0.1 t. m./ 1 f. Parapat Janez, 1838 - 1879 Parapat Janez (Ljubljana, 9. 12. 1838 - Zagradec, 7. 4. 1879), zgodovinar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil posvečen 1864. Služboval je kot kaplan v Stari Cerkvi, Semiču in Podbrezjah ter kot župnik v Vranji Peči in Zagradcu. Zbiral je arhivsko gradivo, napisal več zgodovinskih člankov iz časa turških vpadov in kmečkih uporov. Ukvarjal se je tudi z zgodovino plemiških rodbin in krajevno zgodovino. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 261 - 262 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 241 Gradivo je izročil leta 1916 Fran Levec. osebni dokumenti/ korespondenca/ zgodovinske beležke/ botanični zapiski/ korespondenca Helene Parapat/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1401 AS 962 PAUMGARTNER MARY, 1916 - 1916 1 m. Paumgartner Mary Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. odlok o podelitvi reda Elizabete II/ statut reda/ arhivski popis 1966/ 273 ______________________________________________________________________ 1402 AS 963 PAUŠEK JURIJ, 1805 - 1849 1 m. Paušek Jurij, 1784 - 1853 Paušek Jurij (Ljubljana, 8. 4. 1784 - 15. 6. 1853), predmarčni cenzurni knjižni revizor. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 1811 ordiniran. Služboval je kot vikar na Igu, profesor filozofije na ljubljanskem liceju, ljubljanski kanonik in direktor filozofskih študij na ljubljanskem liceju od 1838. Hkrati je bil od leta 1814 knjižni revizor pri ljubljanskem guberniju. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 267 - 271 osebni dokumenti 1805-1834/ korespondenca 1809-1838/ uradna potrdila/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1403 AS 964 PEČAR FRANC, 1891 - 1894 1 m. Pečar Franc korespondenca/ zapiski o literaturi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1404 AS 965 PEČNIK JERNEJ, 1860 - 1908 0.2 t. m./ 3 f. Pečnik Jernej, 1835 - 1914 Pečnik Jernej (Cesta, Grosuplje, 24. 8. 1835 - Ljubljana, 12. 6. 1914), arheolog samouk, topogaf. Bil je posestnik na Cesti, občinski tajnik v Mokronogu, dacar v Krškem. 1884 ga je K. Dežman pridobil za sodelavca Deželnega muzeja in odtlej se je ukvarjal z arheološkimi izkopavanji. Izkopaval je na večini pomembnejših najdišč (Drnovo, Slepšek, Beli Grič...). Svoja spoznanja je združil v 6 arheoloških kart. 274 - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 276 - 278 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 287 osebni dokumenti/ korespondenca/ zapiski o najdbah/ poročila Centralni komisiji za umetnostne in zgodovinske spomenike na Dunaju 1904/ Glej tudi AS 950, zap. št. 1381. arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1405 AS 966 PERIZHOFFER PL. PERIZHOFF KARL SEYFRIED, 18. stol. - 18. stol. 1 m. Perizhoffer pl. Perizhoff Karl Seyfried, 1694 - ? Perizhoffer pl. Perizhoff Karl Seyfried (Ljubljana, 6. 2. 1694 - umrl neznano kje in kdaj), arhivar. Imenovan je bil za stanovskega registratorja okrog 1721, 1747 je prestopil v službo deželne reprezentance. V rokopisu je zapustil več arhivskih del. - SBL, 6. zv., Ljubljana 1935, str. 304 - 307 inventar spisov/ beležke o cerkvenih stavbah v Ljubljani/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1406 AS 1222 PETERIN STANKO, 1917 - 1947 1 m. Peterin Stanko, 1913 - ? Peterin Stanko (Gradišče ob Soči, Gradisca d' Isonzo, 1. 9. 1913 - ?), pravnik. Pravo je študiral v Ljubljani in 1941 doktoriral. 1943 je odšel k partizanom. Med drugim je bil instruktor v sodnem oddelku GŠ NOV in POS ter javni tožilec pri PNOO za Slovensko primorje. Po 2. svetovni vojni je bil načelnik upravnega oddelka Vojaške uprave JA, višji tožilec oziroma inštruktor v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja. 1952 je postal docent, 1960 - 1975 pa izredni profesor za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani. Strokovno delo je posvečal vprašanjem Slovenskega primorja in STO. - ES 8, Ljubljana 1994, str. 321 275 Gradivo je 9. 9. 1987 in 2. 7. 1990 izročil ustvarjalec. grb cone B Svobodnega tržaškega ozemlja/ korespondenca/ Izvestja z dne 27. 10. 1917, Petrograd (Dekret o miru)/ ______________________________________________________________________ 1407 AS 967 PETERNEL MIHAEL, 1835 - 1873 1 m. Peternel Mihael, 1808 - 1884 Peternel Mihael (Nova Oselica, 22. 11. 1808 - Ljubljana, 6. 8. 1884), naravoslovec. Končal je bogoslovje v Ljubljani (1835), in opravil izpit za profesorja naravoslovnih ved (1851). Do 1852 je služboval kot kaplan na Gorenjskem, 1852 - 1874 je poučeval na realki v Ljubljani. Ukvarjal se je z astronomijo, kemijo in drugimi naravoslovnimi vedami, bil je svetovalec mlinarjem in barvarjem. Pripravil je slovensko terminologijo za učbenike geometrije in botanike. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 323 - 324 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 323 biografske beležke 1835-1852/ bibliografije 1852-1862/ uradni dopisi 1852-1873/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1408 AS 969 PETTER FRANZ, 1812 - 1844 1 m. Petter Franz 2 zvezka pesmi/ drama/ izvlečki del raznih pesnikov in pripovednikov/ arhivski popis 1961/ 276 ______________________________________________________________________ 1409 AS 1370 PIČMAN EDO, 1918 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Pičman Edo, 1894 - ? Pičman Edo (Šmarje pri Ljubljani, 18. 11. 1894 - ?), pravnik, borec za slovensko severno mejo. 1914 se je prijavil v vojsko kot prostovoljec. Končal je šolo za rezervne artiljerijske oficirje v Celovcu. V 1. svetovni vojni se je bojeval na vzhodni fronti. V letih 1919 - 1920 se je bojeval na Koroškem in Štajerskem. 1941 - 1943 je bil vojaški ujetnik v Nemčiji in Italiji. Od 1943 je delal na poštni direkciji v Ljubljani. Upokojil se je kot šef pravne službe Direkcije podjetja PTT za Slovenijo. Bil je član Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo in Legije koroških borcev. Za svoje zasluge dobil več priznanj in odlikovanj. Gradivo je 23. 4. 1980 AS izročila Viktorija Pičman. korespondenca/ fotografije/ osebne zadeve/ razni zapiski in ispiski/ zvezki raznih beležk/ časopisni izrezki/ knjige o Koroški/ prospekti/ razglednice/ ______________________________________________________________________ 1410 AS 970 PINTAR IVAN, 1923 - 1942 1 f. Pintar Ivan, 1895 - 1967 Pintar Ivan, tudi Janez (Sv. Duh pri Škofji Loki, 5. 5. 1895 - 1967), veroučitelj. Leta 1913 je končal klasično gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani in 1922 bogoslovje v Ljubljani. Poučeval je na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti: personalni list, službeni dekreti/ učni načrt za verouk/ redovalnice/ pridige/ govori/ gradivo o gradnji hiše v Sv. Duhu/ arhivski popis/ 277 ______________________________________________________________________ 1411 AS 971 PIRC FRANC, 1835 - 1843 1 m. Pirc Franc, 1785 - 1880 Pirc Franc (Godič, 20. 11. 1785 - Ljubljana, 22. 1. 1880), sadjar in misionar. Bogoslovje je končal v Ljubljani, služboval je kot kaplan in vikar v Fužinah (Bela peč) in Kranjski Gori ter kot župnik v Pečah in na Podbrezjah. Od 1835 do 1873 je misijonaril med Indijanci v Severni Ameriki. Po vrnitvi se je posvečal razvijanju sadjarstva. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 354 - 356 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 348 - 349 Gradivo je 12. 7. 1924 izročil Hugolin pl. Sattner. Prepise ustvarjalčevih pesmi je AS 23. 9. 1982 kupil od Damjana Vakena iz Ljubljane. 100 listov pesmi/ korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1412 AS 972 PIRC TOMAŽ, 1792 - 1863 1 m. Pirc Tomaž, 1813 - 1880 Pirc Tomaž (Kranj, 29. 10. 1813 - Tržič, 18. 6. 1880), zdravnik. Obiskoval je kirurško-medicinsko šolo na ljubljanskem liceju in opravil izpite za ranocelnika in porodničarja. Bil je Prešernov osebni zdravnik. Od 1850 do smrti je bil okrajni zdravnik v Tržiču. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 358 osebni dokumenti ustvarjalca in njegovega očeta/ nastavitveni dekreti/ arhivski popis 1961/ 278 ______________________________________________________________________ 1413 AS 1188 PITZ NADA, 1930 - 1985 1 m. Pitz Nada Titan Janez, 1911 - 1945 Nada Pitz iz Murske Sobote, hči predvojnega komunista Janeza Titana. Titan Janez (Krog, 2. 10. 1911 - pogrešan od 17. 4. 1945), politik. Maturiral je na gimnaziji v Murski Soboti 1930, nato študiral medicino na Dunaju, kjer je bil sprejet v KP, 1934 - 1939 pravo v Parizu. Leta 1939 se je vrnil v Mursko Soboto in izstopil iz KP ter se pridružil Jugoslovanski radikalni zajednici. V letih 1943 - 1944 je bil interniran na Madžarskem. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 93 Gradivo je 9. 11. 1985 AS izročil dr. Vladimir Škerlak iz Ljubljane. korespondenca Nade Pitz v zvezi z iskanjem podatkov o smrti očeta 1979-1985/ gradivo Janeza Titana 1930-1940/ ______________________________________________________________________ 1414 AS 1443 PLANINŠEK JANEZ, 1928 - 1992 0.1 t. m./ 1 š. Planinšek Janez, 1886 - ? Planinšek Janez - Eskimo Charlie (Kamenice na Dolenjskem, 1886 - ?). Z 18 leti odšel v Ameriko in leta 1912 odrinil v neznane divje dežele severne Kanade. Ob Severnem ledenem morju je živel življenje samotnega lovca in raziskovalca. 1929 se je z raziskovalcem Frankom O. Gradyjem, svojima otrokoma Inez in Tonyjem in eskimskimi psi odpravil na 8000 milj dolgo potovanje v čolnu, od Severnega ledenega morja do Karibskih otokov. Na tem potovanju je za njim izginila vsaka sled. Gradivo je AS 4. 12. 1995 prodala Cvetka Kocjančič iz Richmond Hilla, Ontario, Kanada. fotokopije pisem Janeza Planinška 1928/ fotokopije časopisnih člankov o Planinškovem potovanju 8000 milj od Severnega morja do Karibskih otokov 1929-1930, 1978, 1980/ 4 zemljevidi kanadskih jezer/ fotokopije Planinškove spominske knjige 1932/ spomini Inez Planinšek - fotokopije/ fotokopije korespondence Inez Planinšek z Cvetko Kocjančič 1992/ fotografije in fotokopije fotografij s potovanja 8000 milj/ 279 arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 1415 AS 973 PLEMEL VALENTIN, 1870 - 1873 1 m. Plemel Valentin, 1820 - 1875 Plemel Valentin (Rečica, Bled, 7. 1. 1820 - Koroška Bela, 9. 6. 1875), botanik. Študij filozofije in teologije je končal v Ljubljani in bil 1843 ordiniran. Služboval je kot kaplan v različnih krajih, od 1857 kot lokalist v Koroški Beli. Zbral je herbarij kranjskih rastlin in ga prvi opremil z listki, ki vsebujejo vse potrebne podatke. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 377 - 378 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 402 gradivo o svetovni razstavi na Dunaju 1873/ korespondenca/ zapiski/ računi in časopisi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1416 AS 974 PODBEVŠEK MIHAEL, 1899 - 1905 1 m. Podbevšek Mihael Podbevšek Mihael, hišnik in šolski sluga Kranjske kmetijske šole na Grmu (1905). Gradivo je leta 1948 izročil FZC. prošnje/ poročila v zvezi s službovanjem na Kranjski kmetijski šoli na Grmu/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1417 AS 975 PODMILŠAK JOSIP - ANDREJČKOV JOŽE, 1872 - 1874 1 m. Podmilšak Josip - Andrejčkov Jože, 1845 - 1874 280 Podmilšak Josip - Andrejčkov Jože (Krašnja, 25. 3. 1845 - Ljubljana, 24. 12. 1874), pisatelj. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a jo zaradi vojaščine ni končal. Služboval je v Celovcu, Ljubljani, Trstu. Je eden najplodnejših poljudnih pisateljev svoje dobe. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 401 - 402 - ES 9, Ljubljana 1995, str. 17 6 pisem/ uslužbenska tabela/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1418 AS 976 POGAČAR JANEZ ZLATOUST, 1589 - 1891 0.1 t. m./ 1 f. Pogačar Janez Zlatoust, 1811 - 1884 Pogačar Janez Zlatoust (Vrba, 22. 1. 1811 - Ljubljana, 25. 1. 1884), 26. ljubljanski škof. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 1834 ordiniran. Po ordinaciji je študiral na Avguštineju na Dunaju, bil kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, prof. dogmatike na bogoslovju v Ljubljani in od 1846 vodja Alojzijevišča v Ljubljani. 1851 je bil imenovan za stolnega kanonika, od 1858 je bil predsednik škofijskega zakonskega sodišča, 1858 - 1861 zastopnik deželnih stanov v deželnem zboru. 1864 je postal stolni dekan. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan 1875. Bil je zelo aktiven v kulturnem in verskem življenju. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 404 - 407 Gradivo je leta 1916 izročil Tomo Zupan. pobotnice in potrdila pisarjev škofijske pisarne/ spisi, ki se nanašajo na družino Pogačar in njeno posest/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1419 AS 1371 POGAČNIK JOŽE, 1959 - 1984 0.3 t. m./ 3 š. Pogačnik Jože, 1932 Pogačnik Jože (Maribor, 22. 4. 1932 - ), filmski scenarist in režiser. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Je eden najbolj dejavnih režiserjev kratkometražnega in sodobnega dokumentarnega filma. Kot režiser 281 celovečernih filmov je debitiral s filmom o mladinskem prestopništvu Grajski biki (1967). - ES 9, Ljubljana 1995, str. 32 Gradivo je AS 14, zap. št. 21. 1. 1992 podaril ustvarjalec. scenariji/ snemalne knjige/ načrti snemanj/ plakati/ prevzemni seznam 1992/ ______________________________________________________________________ 1420 AS 1346 POHAR ROBERT, 1909 - 1964 0.3 t. m./ 2 š. Pohar Robert Pohar Robert, novinar in publicist. V mladosti je živel v Mariboru, nato v Ljubljani. korespondenca/ časopisni izrezki/ tipkopisi člankov/ fotografije/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1421 AS 977 POKLUKAR JOŽEF, 1851 - 1858 0.3 t. m./ 5 k., 1 m. Poklukar Jožef, 1791 - 1866 Poklukar Jožef (Gorje, 16. 4. 1791 - Ljubljana, 7. 3. 1866), teolog in jezikoslovec. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 1816 ordiniran. Služboval je v Ljubljani, Gorici, Celovcu. Ukvarjal se je s problemom slovenskega, vseslovanskega in univerzalnega alfabeta. 1833 je bil imenovan za profesorja na ljubljanskem bogoslovju, 1848 je postal stolni kanonik. Izdelal je slovenski učbenik pastoralne teologije, slovenski pravopis in novi alfabet. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 427 - 429 Gradivo je izročil Deželni odbor Kranjske. Vpisano je bilo v staro akcesijsko knjigo pod številko 409 za leto 1862. Del fonda hrani Pokrajinski arhiv Maribor. 5 jezikovnih knjig (Slovar slovenskega jezika)/ 1 pismo/ 282 arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1422 AS 978 POLAK JANKO, 1933 - 1944 0.2 t. m./ 2 f. Polak Janko, 1878 - ? Polak Janko (Višnja Gora, 2. 5. 1878 - ?), pesnik in šolski pisatelj. Maturiral je na učiteljišču v Ljubljani 1897. Služboval je v Dolu pri Hrastniku, Poljčanah, Sv. Duhu v Halozah, Dolah pri Litiji, Št. Vidu pri Stični in Ljubljani. Pisal je povesti in pomagal urejati šolske učbenike. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 431 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. genealoški podatki/ korespondenca/ rokopisi in tipkopisi avtorjevih del: Luteranstvo, Planina, Lazarjev Domen, Očetov greh, Kurentov zaklad, Sličice o naši zemlji.../ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1423 AS 979 POLEC JANKO, 1901 - 1945 1.4 t. m./ 16 f. Polec Janko, 1880 - 1956 Polec Janko (Kamnik, 19. 8. 1880 - Ljubljana, 12. 5. 1956), pravnik in zgodovinar. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je 1903 doktoriral. Izpopolnjeval se je v Berlinu. Bil je med voditelji gibanja za ustanovitev slovenskega vseučilišča. Služboval je v Trebnjem, Radovljici, na Dunaju in v Ljubljani. Od 1920 je delal kot profesor pravne zgodovine. Bil je član SAZU od 1938. Proučeval je domačo pravno in upravno zgodovino, pravni in socialni položaj slovenskega kmeta na Kranjskem, napisal je številne življenjepise slovenskih pravnikov. Veliko delo je opravil z zbiranjem dotedaj neznanega arhivskega gradiva. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 432 - 433 - ES 9, Ljubljana 1995, str. 63 - 64 Gradivo je AS 7. 8. 1956 kupil od Marije Polec, 3. 12. 1957 je 1f. gradiva podarila. 283 rokopisi del/ izpiski iz arhivov/ časopisni izrezki/ korespondenca/ spisi društva Pravnik/ popis arhivov/ genealoške tablice rodbine Apfalter/ karte/ prepisi odlomkov iz knjig/ skripte/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1424 AS 1743 POLIČ ZORAN, 1942 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Polič Zoran, 1912 - 1997 Polič Zoran (Št. Lenart v Slovenskih Goricah, 20. 12. 1912 - Ljubljana, 13. 6. 1997), pravnik in politik. Diplomiral je v Ljubljani na Pravni fakulteti 1937, do leta 1941 je bil sodni pripravnik na sodiščih in nato zaposlen pri Državnem pravobranilstvu. Od leta 1941 je sodeloval v NOB, bil je član vodstva sokolske skupine v OF, od 1943 član izvršnega odbora OF, član predsestva SNOS, načelnik sodnega oddelka glavnega štaba NOV in POS, organizator upravno politične šole IO OF, sodeloval je na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in na 2. zasedanju AVNOJ. Po vojni je bil od 1945 - 1955 član slovenske vlade (do 1946 notranji minister, nato minister za finance) tudi republiški in zvezni poslanec, do 1960 podsekretar v zvezni vladi, do leta 1965 član Zveznega izvršnega sveta, od 1969 - 1974 med drugim predsednik zveznega skupščinskega odbora za družbeno ekonomske odnose, do 1982 predsednik Zbora republik in pokrajin zvezne skupščine ter 1982 - 1986 član Predsestva SR Slovenije. Nosilec partizanske spomenice 1941. Deloval je tudi na športnem področju. Član Sokola je bil od leta 1919. Po vojni je bil med drugim predsednik jugoslovanske Fizkulturne zveze, TD Partizana ter Jugoslovanskega olimpijskega komiteja od 1964 - 1973). - ES 9, Ljubljana 1995, str. 74 Gradivo je 15. 8. 1963 izročil Zoran Polič Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani, ki je del gradiva 9. 11. 1968 predal Arhivu IZDG. Muzej je zadržal del gradiva kot muzealije (orožje, uniformo, album, nekaj izkaznic), kar je v prejemnem zapisniku tudi označeno. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mokrofilmano. osebni dokumenti 1943-1945/ korespondenca 1942-1944/ govori, referati, članki, osnutki besedil za letake/ okrožnice in letaki Sokolstva v OF/ odlok in pravilnik o vojaških sodiščih 1943/ prevzemni seznam 1963/ arhivski popis 1989/ ______________________________________________________________________ 1425 AS 1559 POPIT FRANC-JOKL, 1966 - 1982 284 1.8 t. m./ 18 š. Popit Franc-Jokl, 1921 Popit Franc-Jokl (Vrhnika, 3. 8. 1921 -), politik. Leta 1936 je bil sprejet v SKOJ, jeseni 1939 je postal kandidat KP, član pa leta 1940. Tega leta je bil zaradi protidržavnega delovanja izključen iz vseh srednjih šol. Sodeloval je pri glasilih Slovenska mladina in Srednješolec ter bil član Društva kmečkih fantov in deklet. Aprila 1941 je postal sekretar OK KPS Vrhnika, nato Cerknice in Notranjskega okrožja. Do srede decembra 1942 je bil inštruktor CK KPS za Notranjsko in Kočevsko, nato komisar Notranjske operativne cone. Maja 1944 je postal načelnik odseka OZNE pri VII. korpusu in pomočnik načelnika OZNE za Slovenijo. Po vojni je bil podpolkovnik pri UDB Slovenije. Od leta 1946 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPS Celje. V letih 1947 do 1952 je delal v vladi LRS kot načelnik oddelka za zakonodajo, generalni sekretar predsedstva vlade, minister za rudarstvo, direktor Generalne direkcije za premog in pomočnika predsednika Sveta za industrijo LRS. Nato je bil sekretar OK ZKS Kranj do 1954 in 1957 - 1960, član IS LRS do 1956, sekretar za delo ZIS 1956 - 1957, predsednik OLO Ljubljana 1960 - 1961, sekretar OK ZKS Ljubljana 1961 - 1963, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 1963 - 1966, sekretar IK CK ZKS 1966 - 1968 in predsednik CK ZKS 1968 - 1982. Leta 1982 je postal član predsedstva SRS, leta 1984 pa je bil izvoljen za predsednika Predsedstva SRS do 1988. Bil je član CK ZKS 1948 - 1989, član CK ZKJ 1964 - 1969 in 1982 - 1986. Bil je tudi republiški in zvezni poslanec, član IO GO SZDL Slovenije, član republiškega in centralnega sveta zveze sindikatov, član sveta Ekonomske fakultete in sveta Visoke šola za politične vede. Bil je odlikovan z redom junaka socialističnega dela in je nosilec partizanske spomenice 1941. - ES 9, Ljubljana 1945, str. 143 Gradivo je izročil Franc Popit ZA CK ZKS leta 1982. referati, razprave in govori v organih ZK 1967-1973/ govori v drugih DPO (mladina, sindikat, ZZB, SZDL itd.) 1968-1981/ govori na proslavah 1967-1981/ govori ob obletnicah posameznih funkcionarjev 1970-1982/ seminarji, posveti, predavanja 1967-1982/ obiski v občinah 1966-1982/ obiski v tujini in v drugih republikah in pokrajinah 1971-1982/ razgovori s tujimi delegacijami 1973-1982/ razgovori s predstavniki raznih ustanov in organizacij 1967-1982/ sestanki, ki jih je sklical Franc Popit 1971-1982/ informacije 1968-1980/ intervjuji in članki 1967-1982/ gradivo o religiji 1966-1968/ problematika Drame 1968-1971/ akcija 25 poslancev 1971/ priznanja 1981/ pozdravne brzojavke 1970-1981/ sožalne brzojavke 1979-1981/ arhivski popis 1983/ ______________________________________________________________________ 1426 AS 980 PORENTA GAŠPER, 1906 - 1930 1 m. 285 Porenta Gašper, 1870 - 1930 Porenta Gašper (Virmaše, 4. 1. 1870 - Šentvid pri Ljubljani, 9. 8. 1930), slikar. V Ljubljani je študiral bogoslovje in bil 1893 ordiniran. Služboval je kot kaplan v Stopičah, kot prefekt v škofovem zavodu v Šentvidu, 1906 - 1910 je študiral slikarstvo v Pragi in postal profesor risanja na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Slikal je v oljni tehniki (portreti, krajine in nabožne slike). - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 456 Gradivo je 2. 9. 1930 izročil A. Markež. skripte iz časa študija na praški slikarski akademiji/ 3 skicirke aktov/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1427 AS 380 POTOČNIK MIHA, 1925 - 1995 1.5 t. m./ 15 š. Potočnik Miha, 1907 - 1995 Potočnik Miha (Belca, 29. 9. 1907 - Ljubljana, 28. 10. 1995), pravnik, politik, alpinist in gorski reševalec. Pravo je diplomiral v Ljubljani in bil 1933 promoviran. Kot odvetniški pripravnik in odvetnik je 1935 - 1941 delal na Jesenicah, 1942 je bil interniran v Dachau, nato konfiniran na Koroškem. Po vrnitvi je postal član Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. V letih 1945 - 1947 je bil direktor jeseniške železarne, 1947 - 1953 je delal v vladi LRS, do 1963 je bil republiški poslanec in tajnik Skupščine LRS, 1963 1975 sodnik Ustavnega sodišča SRS in do 1984 član Sveta republike in svetovalec Skupščine SRS. Preplezal je številne stene in grebene v slovenskih in tujih gorah ter vodil alpinistične odprave. V navezi z Jožem Čopom in Stanetom Tominškom je pred 2. svetovno vojno preplezal veliko prvenstvenih smeri. Gorski reševalec je bil od 1927, v letih 1952 - 1965 vodil komisijo za gorsko reševalno službo pri PZS, 1965 - 1979 bil predsednik Planinske zveze Slovenije, nato častni predsednik. Bil je soustanovitelj mednarodne zveze gorskih reševalcev (IKAR) in pobudnik uzakonjenja Triglavskega narodnega parka. - ES 9, Ljubljana 1995, str. 196 Gradivo je 17. 1. 1996 podarila Hilda Potočnik. članki, govori, predavanja 1949-1994/ seznami ekspedicij in odprav 1956-1975/ alpinistični klub Skala - proslava 40-letnice 1961 in 60-letnice 1981/ gradivo o izgradnji Triglavsega doma na Kredarici 1980-1983/ gradivo za film Zlatorog 1987/ odvetniški in pravdni spisi/ gradivo o dr. Julijusu Kugyju: korespondenca Kugy - Potočnik, slovenski prevod 9. poglavja iz Kugyjeve knjige Iz življenja gornika, fotografije, Miha Potočnik: 286 Moji spomini na Julijusa Kugyja/ gradivo o dr. Henriku Tumi/ gradivo Turistovskega kluba Skala 1925-1945/ gradivo Slovenskega planinskega društva pred letom 1945/ zapisi o planinstvu/ časopisni izrezki/ gradivo Planinske zveze Slovenije - varstvo narave/ odprava na Japonsko 1972/ gradivo V. in VI. Jugoslovanske alpinistične odprave na Himalajo (JAHO)/ planinski zemljevidi/ korespondenca PZS z mednarodnimi planinskimi organizacijami/ prevzemni seznam 1996/ ______________________________________________________________________ 1428 AS 1554 POTOČNIK MIHA, 1927 - 1941 1 m. Potočnik Miha, 1907 - 1995 Glej AS 380, zap. št. 1427. Gradivo je iz arhiva odvetniške pisarne dr. Aleša Stanovnika in dr. Mihe Potočnika na Jesenicah. ZA CK ZKS ga je predal dr. Miha Potočnik 21. 2. 1979. pisma Tomaža Godca/ nekaj dokumentov SLS/ dopisi/ volilni letaki 1936/ tiski/ prevzemni seznam 1979/ ______________________________________________________________________ 1429 AS 1563 POTRČ JOŽE, 1947 - 1968 0.1 t. m./ 1 š. Potrč Jože, 1903 - 1963 Potrč Jože (Sv. Urban pri Ptuju/ Vintarovci, 3. 4. 1903 - Ljubljana, 4. 10. 1963), zdravnik, politični delavec. Medicino je študiral v Zagrebu in Gradcu, kjer je diplomiral 1928. Že od študentskih let je bil član KP, zato je bil večkrat zaprt. V letih 1930 - 1940 je bil zasebni zdravnik v Janežovcih. Deloval je v Svobodi in Vzajemnosti. V letih 1941 - 1945 je bil v nemškem vojnem ujetništvu. Po osvoboditvi je bil najprej član OK KPS v Mariboru, nato minister za prosveto LRS 1947 - 1949, minister za znanost LRS 1949 1950, minister oziroma predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko 1950 - 1952, član IS LRS od 1952. Poleg tega je bil član izvršnega komiteja CK ZKS, CK ZKJ, zvezni ljudski poslanec, član predsedstva SZDL Slovenije, predsednik Društva SRS za Združene narode. Ukvarjal se je tudi s teoretičnim delom in objavljal članke o pomenu vzgoje in družine. Gradivo je leta 1986 predal ZA CK ZKS Brane Vesel iz Ljubljane. 287 prepisi oziroma tipkopisi člankov/ koresondenca/ prevzemni seznam 1986/ ______________________________________________________________________ 1430 AS 1744 POTRČ JOŽE, 1935 - 1972 2.0 t. m./ 19 f. Potrč Jože, 1903 - 1963 Glej AS 1563, zap. št. 1429. Gradivo je prevzel Arhiv IZDG leta 1972 in leta 1973. Po prevzemu so bile iz gradiva izločene blagajniške priloge 1954 - 1963 ter četrta in peta kopija prepisov nekaterih člankov in pisem Jožeta Potrča, razen privatne blagajniške knjige 1956 - 1963 in nekaj primerkov blagajniških prilog. Del njegove korespondence hrani vdova Ema Potrč oziroma njeni dediči. Priključeno je tudi gradivo urediškega odbora za izdajo Potrčeve knjige O socialističnem humanizmu. osebni dokumenti/ korespondenca 1945-1963/ referati, članki, razprave, govori, prevodi 1935-1936, 1947-1963/ gradivo v zvezi z njegovim delovanjem v Mednarodni organizaciji dela 1951-1963, Komisiji Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije za borbo proti alkoholizmu 1954-1963, Društvu SRS za Združene narode v Ljubljani 1951-1963/ gradivo o organiziranju zdravstvene službe in zdravstvene vzgoje, o kodeksu za zdravstvene delavce, o družini in spolni vzgoji 1948-1963/ gradivo uredniškega odbora za izdajo knjige dr. Jožeta Potrča O socialističnem humanizmu 1965-1972/ prevzemni seznam 1972/ arhivski popis/ 288 ______________________________________________________________________ 1431 AS 981 POVŠE FRAN, 1878 - 1878 1 ks. Povše Fran, 1845 - 1916 Povše Fran (Poljane pri Litiji, 1. 1. 1845 - Ljubljana, 4. 1. 1916), kmetijski strokovnjak in politik. Študiral je na kmetijski akademiji v Magyar-Ováru na Ogrskem in bil 1869 imenovan za strokovnega učitelja na novoustanovljeni deželni kmetijski šoli v Gorici. Politično in strokovno je deloval v prid kmetijskemu stanu. Od 1891 je bil tudi poslanec v državnem zboru. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 466 - 468 pismo dr. Janeza Bleiweisa/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1432 AS 982 PRAPROTNIK ANDREJ, 1843 - 1895 0.1 t. m./ 1 f. Praprotnik Andrej, 1827 - 1895 Praprotnik Andrej (Podbrezje, 9. 11. 1827 - Ljubljana, 25. 6. 1895), šolnik, pesnik in pisatelj. Leta 1847 je opravil učiteljski izpit in nastopil službo v Kamni Gorici, 1850 v Dobrovi pri Ljubljani, od 1858 je delal na mestni deški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. Urejeval je več šolskih časopisov, objavljal pesmi in kratko prozo, bil je predsednik Slovenskega učiteljskega društva. - SBL, 7. zv., Ljubljana 1949, str. 470 - 474 Gradivo je 16. 4. 1941 izročil neznan izročitelj. Del fonda hrani Pokrajinski arhiv Maribor. spričevala in dekreti/ dnevnik/ redovalnica/ sestavki Cirila in Toma Petrovca/ arhivski popis 1961/ 289 ______________________________________________________________________ 1433 AS 1894 PRAPROTNIK AVGUST, 1922 - 1940 1.0 t. m./ 8 š. Praprotnik Avgust, 1891 - 1942 Praprotnik Avgust (Ljubljana, 5. 10. 1891 - 20. 2. 1942), bančnik in podjetnik. Od srede dvajsetih let je bil med vodilnimi predstavniki industrijskega podjetništva na Slovenskem, predsednik več industrijskih družb in rudnikov, vodja pomembnih gospodarskih ustanov, združenj in zvez. Zaradi sodelovanja z italijanskimi oblastmi ga je usmrtila Varnostno obveščevalna služba. - ES 9, Ljubljana 1995, str. 219 Gradivo je izročil IZDG leta 1966 Republiški sekretariat za notranje zadeve, leta 1992 pa je prešlo v AS. osebni dokumenti in fotografije/ korespondenca urejena po abecedi/ pogodbe o zakupu lovišč in dopisi z oskrbniki/ - Cinkarna Celje: investicijski program 1922-1926/ bilanca 1924/ dopisi 1938/ - Transformator: dopisi/ zapisniki sej družabnikov/ zapisniki sej občnih zborov 1922-1926/ arhivski popis 1986/ ______________________________________________________________________ 1434 AS 1316 PREGELJ IVAN, 1939 - 1939 1 m. Pregelj Ivan, 1883 - 1960 Pregelj Ivan (Sv. Lucija na Mostu/ Most na Soči, 27. 10. 1883 - Ljubljana, 30. 1. 1960), pesnik, pripovednik, dramatik in kritik. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju in tam doktoriral. Kot profesor je služil v Gorici, Pazinu, Idriji, Kranju in Ljubljani. Pisal je pesmi, krajše vzgojne zgodbe in drame. Zapustil je obsežno slovstveno kritično esejistično delo in prevode raznih del. - SBL, 8. zv., Ljubljana 1952, str. 481 - 486 - ES 9, Ljubljana 1995, str. 272 - 273 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. 290 ocena pesniške zbirke Silvina Sardenka/ dopisnica/ ______________________________________________________________________ 1435 AS 1922 PRELOVEC HINKO-HAJNE, 1945 - 1964 0.1 t. m./ 1 š. Prelovec Hinko-Hajne, 1894 - 1970 Prelovec Hinko-Hajne (Idrija, 3. 7. 1894 - Ljubljana, 1970), geometer. Gimnazijo je končal leta 1911 v Idriji, geodezijo na Dunaju 1914. Služboval je v Celju, Črnomlju, Slovenj Gradcu, Novem mestu in Ljubljani. Sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi 1945 je bil imenovan za šefa odseka za kataster pri Ministrstvu za finance in za delegata za restitucijo spisovnega gradiva (predvsem zemljiškoknjižnega) raznih ustanov LRS pri Vojni misiji FLRJ na Dunaju od 1945 do 1947. Do upokojitve 1952 je bil pomočnik načelnika Geodetske uprave LRS. Gradivo je junija 1971 izročil dr. France Škerl IZDG. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti/ življenjepis/ dnevniški zapiski in beležke 1945/ korespondenca 1945-1946/ obračuni za potovanja v delegaciji pri Vojni misiji FLRJ/ katastrski elaborat za Rudnik lignita Velenje 1956/ zemljiškoknjižna ureditev HE Moste 1961-1963/ prevzemni seznam 1971/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1436 AS 1332 PREMROU MIROSLAV, 1915 - 1924 0.1 t. m./ 1 š. Premrou Miroslav, 1871 - 1944 Premrou Miroslav (Gorica, 4. 11. 1871 - 5. 3. 1944), zbiralec arhivskega gradiva. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Služboval je v raznih odvetniških pisarnah in kot notar v Kobaridu, Tolminu in Bovcu. V času bivanja v Rimu (1916 - 1924) je delal v vatikanskem arhivu in svoje izsledke objavljal v raznih zbornikih, strokovnih revijah in posebnih publikacijah. - SBL, 8. zv., Ljubljana 1952, str. 492 - 493 Gradivo je izročil Miroslav Premrou 17. 5. 1926. korespondenca/ zapiski o vojni/ ______________________________________________________________________ 291 1437 AS 1254 PRETNAR STOJAN, 1918 - 1985 1.5 t. m./ 10 š. Pretnar Stojan, 1909 - ? Pretnar Stojan (Bovec, 23. 1. 1909 - ?), pravnik. Pravo je študiral v Ljubljani in 1932 doktoriral. Do 1941 je bil odvetnik v Mariboru. Po 2. svetovni vojni je bil načelnik pravnega oddelka Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS, od 1950 do 1979 profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, 1981 je postal redni član SAZU. Bil je član je mnogih mednarodnih organizacij in združenj s področja prava ter industrijske in intelektualne lastnine. Objavil je nad 170 razprav in strokovnih prispevkov v slovenskih in tujih revijah. - ES 9, Ljubljana 1995, str. 318 Gradivo je 28. 7. 1988 izročil ustvarjalec. osebni dokumenti/ korespondenca/ govori/ članki/ poročila/ gradivo o sodelovanju z raznimi strokovnimi inštitucijami doma in v svetu/ predavanja/ priznanja/ ______________________________________________________________________ 1438 AS 1874 PUC DINKO, 1925 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Puc Dinko, 1879 - 1945 Puc Dinko (Ljubljana, 6. 8. 1879 - Dachau, 23. 2. 1945), pravnik in politik. Sprva je deloval na Primorskem, potem v Ljubljani, kjer je bil od 1928 - 1935 župan, znan po tem da je Ljubljano povzdignil v moderno in urejeno mesto. Razočaran nad uradno politiko JNS, je 1939 ustanovil politično društvo Slovenska beseda kot zametek nove stranke. Od 1943 je sodeloval z OF. Zaradi nasprotovanja Nemcem je bil 1944 odpeljan v Dachau, kjer je umrl. - SBL, 8. zv., Ljubljana 1952, str. 589 - 590 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 12 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. članki in poročila/ punktacije za zvezno ustavo 1939/ dopisi in pravila društva Naša gruda 1940/ seznami izvršilnega odbora, poverjenikov, odbornikov in članov društva Slovenska beseda/ korespondenca v zvezi s političnim delovanjem v društvu Slovenska beseda/ 292 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1439 AS 1388 PUCELJ IVAN, 1872 - 1963 5.0 t. m./ 1 š., 36 f. Pucelj Ivan, 1877 - 1945 Pucelj Ivan (Velike Lašče, 1. 6. 1877 - Dachau, 25. 5. 1945), politik in pisatelj. Leta 1891 je prevzel domačo mesarsko obrt in vodenje domačega posestva. Izobraževal se je kot samouk in se začel literarno udejstvovati. Leta 1900 je odšel v ZDA kjer je delal kot časnikar pri slovenskih glasilih do 1902, nato se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Bil je član Jugoslovanske demokratske stranke do 1919, Samostojne kmetijske stranke do 1927 in nato Slovenske kmetske stranke do 1929, ko je zapustil slovensko narodno stališče in se pridružil centralistično-unitarističnemu režimu. Bil je poslanec v ustavodajni skupščini Kraljevine SHS. Do 1935 je bil minister v večih vladah Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije, nato do 1941 član senata Kraljevine Jugoslavije. Od 1941 - 1944 je bil predsednik Kmetijske družbe v Ljubljani, nato so ga Nemci aretirali in odpeljali v Dachau. Umrl je v ameriški bolnišnici. - SBL, 8. zv., Ljubljana 1952, str. 590 - 591 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 12 Gradivo je 30. 3. 1991 AS podaril Gregor Pucelj iz Velikih Lašč. stenografski zapisniki Senata Kraljevine Jugoslavije 1932-1939/ stenografski zapisniki Narodne skupščine Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije 1921-1934/ publikacije politične in ekonomske vsebine/ zborniki/ učbeniki/ kmetijstvo/ koledarji/ revije/ kultura/ leposlovne knjige/ geografija/ zgodovina/ izseljeništvo/ medicina/ tehnika/ telesna vzgoja/ molitveniki/ fotografije/ korespondenca/ vabila/ ______________________________________________________________________ 1440 AS 983 PUŠENJAK VLADIMIR, 1939 - 1945 0.1 t. m./ 1 f., 1 m. Pušenjak Vladimir, 1912 - ? Pušenjak Vladimir (Maribor, 10. 4. 1912 - ?), železniški prometnik. Končal je klasično gimnazijo. Ukvarjal se je s teorijo in zgodovino športa, bil je aktivni član in organizator Železniškega športnega kluba Hermes v Ljubljani. Napisal je razpravo o nogometnih pravilih, bil je tudi nogometni sodnik. 293 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. personalna mapa/ gradivo o delovanju Ž.S.K. Hermes/ poročilo o športnih prireditvah/ pregled olimpijskih iger in njihovih rezultatov 1896-1936/ gledališke ocene/ gledališki listi/ seznami zasedb opernih predstav/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1441 AS 1344 PUTICK VILJEM, 1895 - 1925 0.1 t. m./ 1 š. Putick Viljem, 1856 - 1929 Putick Viljem (Pupùvky pri Brnu, 7. 7. 1856 - Ljubljana, 26. 1. 1929), gozdni inženir in speleolog. Diplomiral je na poljedeljski visoki šoli na Dunaju. Opravil je strokovne državne izpite za gozdarstvo. Služboval je kot gozdni asistent na Dunaju, v Gorici in v Beljaku in kot gozdarski inspektor v Ljubljani. Posebno je znan kot speleolog, ki je raziskoval Kras. - SBL, 8. zv., Ljubljana 1952, str. 605 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 22 Gradivo je 22. 3. 1977 izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. gradivo o Krausovem projektu urejevanja Krasa/ časopisi in časopisni izrezki/ ______________________________________________________________________ 1442 AS 984 RADICS PL. PETER PAVEL, 1883 - 1910 1.2 t. m./ 14 f. Radics pl. Peter Pavel, 1836 - 1912 Radics Peter Pavel (Postojna, 26. 9. 1836 - Ljubljana, 24. 9. 1912), zgodovinar in časnikar. Zgodovino in zemljepis je študiral v Gradcu in na Dunaju. Delal kot suplent na gimnaziji v Ljubljani, vojni poročevalec iz italijanske fronte 1866, preživljal se je s časnikarstvom na Dunaju in v Ljubljani. Napisal vrsto zgodovinskih razprav o Valvazorju, lovu na Kranjskem, raziskoval slovensko reformacijsko dobo, kranjsko gledališko zgodovino idr. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 4 - 7 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 38 294 Rokopis Die Laibacher freiwilige Feuerwehr je leta 1907 izročil C.J. Achtschin iz Ljubljane. Del gradiva je AS kupil od neznanih prodajalcev leta 1912 in 1919. Del gradiva hrani ZAL, enota za Ljubljano. osebni dokumenti/ korespondenca/ spisi Odbora za postavitev Vegovega spomenika/ časopisni izrezki/ gradivo za biografske študije/ gradivo o J. V. Valvazorju, gradivo za etnografske, topografske in meteorološke študije/ gradivo za zgodovinske študije: zgodovina gradov, krajevna zgodovina, kulturna, politična zgodovina, zgodovina zdravstva in socialnega skrbstva/ izpiski iz arhivov, časopisov in knjig/ arhivski popis 1962/ ______________________________________________________________________ 1443 AS 985 RASTERN NIKOMED, 1874 - 1874 1 m. Rastern Nikomed, 1806 - 1875 Rastern baron Nikomed (Čemšenik, 15. 9. 1806 - 24. 12. 1875), botanik. V Ljubljani končal gimnazijo in licej. Od 1876 je bil predstavnik veleposestnikov v Kranjskem deželnem zboru. Ljubiteljsko se ukvarjal z botaniko in zapustil herbarij. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 35 katalog k herbariju/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1444 AS 987 RAVNIKAR MATEVŽ, 1797 - 1845 0.1 t. m./ 2 f. Ravnikar Matevž, 1776 - 1845 Ravnikar Matevž (Vače, 20. 9. 1776 - Trst, 20. 11. 1845), škof in nabožni pisec, reformator slovenske proze. V Ljubljani študiral filozofijo, nato bogoslovje, ki ga je končal 1802. Bil je profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovju, vodja semenišča, profesor na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani. Leta 1831 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa. Dosegel je ustanovitev stolice za slovenski jezik v ljubljanski bogoslovnici; usmeril je razvoj knjižni slovenščini s svojimi prevodi iz nemščine. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 46 - 48 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 105 295 osebni dokumenti/ uradna in osebna korespondenca/ rokopisi prevodov sv. pisma in evangelija sv. Mateja/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1445 AS 986 RAVNIKAR MATEVŽ-POŽENČAN, 1838 - 1843 1 m. Ravnikar Matevž-Poženčan, 1802 - 1864 Ravnikar Matevž-Poženčan (Poženik, 1. 8. 1802 - Predoslje, 14. 2. 1864), narodopisec in pesnik. Po študiju v ljubljanskem semenišču je bil 1825 ordiniran. Služboval je kot kaplan in župnik v raznih krajih, nazadnje v Predosljah pri Kranju. Objavljal je pesmi, uganke, poučne zgodovinske razprave. Pomembno delo je opravil z zbiranjem ljudskih pesmi, pripovedk, pravljic... - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 48 - 52 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 105 rokopisi pesmi ustvarjalca/ rokopis zbirke ljudskih pesmi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1446 AS 988 REDANGE ANTON, 1817 - 1876 1 m. Redange Anton, 1810 - ? Redange Anton (Unec, 5. 1. 1810 - ?). Končal je ljubljanski licej in se zaposlil kot mestni in deželnosodni tajnik v Ljubljani. Od leta 1873 je bil član Kranjske kmetijske družbe in od leta 1844 Zgodovinskega društva za Kranjsko. osebni dokumenti/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1447 AS 1748 296 REGENT IVAN, 1904 - 1967 4.5 t. m./ 42 f. Regent Ivan, 1884 - 1967 Regent Ivan (Kontavel, 24. 1. 1884 - Ljubljana, 26. 9. 1967), politik, publicist in kulturni delavec. Osnovno šolo je obiskoval na Proseku pri Trstu, se s trinajstimi leti že zaposlil, vendar se je vztrajno samoizobraževal. Že leta 1902 je vstopil v tržaško sekcijo Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (JSDS), postal leta 1904 član odbora, leta 1908 urednik njenega prvega glasila Delavski list (izhajal od januarja 1908 do julija 1909) in leta 1914 predsednik izvršnega odbora stranke. Od leta 1919 do 1921 je bil član centralnega odbora Socialistične stranke Italije, v kateri je pripadal komunistični frakciji in po razcepu stranke na kongresu v Livornu januarja 1921 postal eden od voditeljev Komunistične stranke Italije (KPI) za Julijsko krajino, vse do leta 1927, ko je emigriral v Ljubljano. Oktobra 1929 ga je jugoslovanska oblast zaradi njegovega političnega dela izgnala, odšel je v Pariz, od tam pa januarja 1931 v Moskvo. Tam je bil zastopnik italijanske Rdeče pomoči v sekretariatu Mednarodne Rdeče pomoči do konca leta 1932, nato do leta 1941 načelnik jugoslovanskega oddelka pri založbi za tujejezično literaturo in od leta 1934 tudi predavatelj obče zgodovine na komunistični univerzi zahodnih narodnih manjšin v Moskvi. V času druge svetovne vojne je postal vodja slovenske radijske oddaje na radiu Moskva in član Vseslovanskega komiteja. Februarja 1945 je zapustil Sovjetsko zvezo in se vrnil v domovino. Od osvoboditve 1945 do leta 1946 je bil v Trstu urednik Il lavoratore-ja in član CK KP Trst. Od junija 1947 je bil najprej minister za komunalne zadeve, od avgusta 1947 za delo in od septembra 1949 do aprila 1951 za prosveto. Od aprila 1951 je bil podpredsednik prezidija skupščine LRS, v letih 1953 - 1954 član IS LRS. Več let je bil republiški in zvezni poslanec, od leta 1948 član CK KPJ, član političnega biroja KPS in Izvršnega komiteja CK ZKS. Leta 1952 je bil izvoljen za predsednika Zveze delavsko-prosvetnih društev Svoboda, leta 1954 za predsednika Slovenske izseljenske matice. Pomembna je njegova publicistična dejavnost; svoje spomine in teoretične prispevke je zbral v treh knjigah Poglavja iz boja za socializem (1958, 1960, 1961). - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 68 - 70 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 144 Starejši del gradiva je izročil IZDG Ivan Regent leta 1962, večino gradiva pa je v letih 1967 - 1968 IZDG odkupil od vdove Amalije Regent, skupaj z gradivom, ki ga je leta 1962 izročil ustvarjalec. Starejši del gradiva je mikrofilman. Od leta 1992 je v AS. osebni dokumenti, legitimacije/ fotografije/ življenjepisi/ osebna in uradna korespondenca 1930-1940, 1942-1967/ spomini, spominski zapisi/ koledarčki in beležnice 1952-1963/ predavanja, članki, razprave, referati, govori 1934-1965/ prepisi objavljenih člankov v časopisih in revijah/ računi 1958-1965/ sožalne brzojavke in pisma Malki Regent ob smrti Ivana Regenta 1967/ Jugoslovanska socialnodemokratska stranka 1904-1921/ Splošna delavska zveza Vzajemnost 1909-1913/ Zveza mladih delavcev Avstrije 1908-1914/ Splošna mladinska zveza za Kranjsko v Ljubljani 1911-1914/ Odsek mladinske organizacije v Zagorju 1911/ Splošna delavska izobraževal- 297 na-pravovarstvena in podporna društva 1896-1906/ sindikalni pravilniki 1909/ KP Italije/ KP Slovenije in KP Jugoslavije 1928-1964/ - Slovenska izseljeniška matica v Ljubljani 1954-1956: zapisniki, dopisi, poročila članki/ - Veće kulturno-prosvetnih saveza Jugoslavije 1955-1957: zapisniki, dopisi/ - Delavsko-prosvetno društvo Svoboda, glavni odbor 1952-1954: zapisniki, dopisi, pravila/ - Ljudska prosveta Slovenije 1953-1954: zapisniki, poročila/ - Odbor za pomoč pri izgradnji slovenskega kulturnega doma v Trstu 1962-1964: zapisniki, dopisi, predračuni/ - zbirka brošur, časopisov, letakov 1919-1951/ članki, referati, recenzije, poročila drugih avtorjev/ arhivski popis 1963/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 1448 AS 1536 REGENT IVAN, 1931 1967 0.1 t. m./ 1 š. Regent Ivan, 1884 - 1967 Glej AS 1748, zap. št. 1447. Fotokopije gradiva iz obdobja 1904 - 1948 je izročil leta 1962 Ivan Regent, originalno gradivo iz obdobja 1948 - 1967 pa vdova Amalija Regent 11. 10. 1967, Branko Babič 2. 6. 1970 in Vera Kragelj (tajnica Popitovega kabineta) decembra 1972. Originalno gradivo iz obdobja 1904 - 1948 se nahaja v fondu AS 1748, zap. št. 1447. referati/ informacije/ zabeležke/ gradiva za seje 1948-1967/ potna lista Ivana in Amalije Regent/ izkaznica Spomenica 1941 Ivana Regenta/ posmrtni spominski album/ fotokopije gradiva iz obdobja 1904-1948/ arhivski popis/ 298 ______________________________________________________________________ 1449 AS 989 REJEC MAKSIMILIJAN (MAKS), 20. stol. - 20. stol. 1 m. Rejec Maksimilijan (Maks), 1907 - 1943 Rejec Maksimilijan (Tolmin, 11. 10. 1907 - Kneške Ravne, maj ali julij 1943), pravnik. Obiskoval je učiteljišče v Tolminu, maturiral v Vidmu (Udine) in doktoriral iz prava na Dunaju. Zaradi protifašističnega delovanja (deloval je tudi v TIGR) je moral leta 1929 pred italijansko policijo zbežati v Jugoslavijo. Delal je v odvetniški pisarni Draga Marušiča in aktivno sodeloval v Zvezi emigrantov. V času NOB je sodeloval z OF, a zaradi politične samovolje, ker se ni strinjal z direktivami KP, je bil likvidiran. - PSBL, 3. kn., Gorica 1986 - 1989, str. 184, 185 razglednice koroških in primorskih obmejnih krajev/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1450 AS 1228 REMC TONE, 1969 - 1974 1 m. Remc Tone, 1943 - ? Remc Tone (Anton) (Vaše, 5. 3. 1943 - Ljubljana, ?), politolog. Bil je član predsedstva Zveze študentov Jugoslavije, član ideološke komisije CK ZMS in komisije za družbenopolitični sistem pri CK ZKS. Leta 1969 je bil izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SRS. Spomladi 1971 je sodeloval v tako imenovani akciji 25 poslancev. Gradivo je 31. 12. 1987 AS izročil ustvarjalec. korespondenca/ gradivo o akciji 25 poslancev 1971/ 299 ______________________________________________________________________ 1451 AS 991 REMEC BOGUMIL, 1912 - 1937 0.1 t. m./ 1 f., 1 š. Remec Bogumil, 1878 - 1955 Remec Bogumil (Trst, 14. 8. 1878 - Buenos Aires, 7. 2. 1955), politik in gospodarstvenik. Po študiju prirodopisja, matematike in fizike na Dunaju je poučeval v Kranju, Ljubljani, Novem mestu in Kruševu. Leta 1917 je bil izvoljen za tajnika SLS, 1918 je bil namestnik v predsedstvu Narodnega sveta v Ljubljani, 1920 poverjenik za notranje zadeve v Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Ustanovil je Novo založbo in Vzajemno podporno društvo. Bil je vodilni gospodarstvenik SLS, predsednik upravnega odbora Zadružne zveze v Ljubljani in nadzornega sveta Zadružne gospodarske banke. Med okupacijo je sodeloval v odboru vaških straž, zato se je ob osvoboditvi umaknil v emigracijo. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 79 - 80 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 166 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca/ računi/ spisi iz ustvarjalčeve politične in gospodarske dejavnosti: organizator in vodja dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, namestnik v predsedstvu Narodnega sveta oziroma poverjenik za notranje zadeve v Deželni vladi v Ljubljani 1918-1920, podnačelnik SLS, predsednik upravnega odbora in član IO Zadružne zveze, podpredsednik UO d.d. Union/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1452 AS 1598 RIBIČIČ MITJA, 1946 - 1986 0.3 t. m./ 3 š. Ribičič Mitja, 1919 Ribičič Mitja (Trst, 19. 5. 1919 -), politik. Med študijem na Pravni fakulteti v Ljubljani je bil član Slovenskega kluba in Doberdoba. Po okupaciji se je vključil v Osvobodilno fronto in oktobra 1941 je bil sprejet v Komunistično partijo. Delal je v Centralni tehniki KPS, aprila 1942 pa je odšel v partizane in bil med drugim politični komisar Zasavskega odreda, Šlandrove brigade, IV. operativne cone in Koroške grupe odredov ter sekretar za moravško-litijsko okrožje. Po osvoboditvi je bil najprej pri OZNA (1945-1951), nato je bil javni tožilec LRS (1951-1953), republiški sekretar za notranje zadeve (1953-1958), član Izvršnega sveta Skupščine LRS (1958-1963), sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana (1963-1965), član Izvršnega komiteja CK ZKS in predsednik 300 komisije za narodnosti ZKS (1965-1967), član Izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije (1967-1969), predsednik Izvršnega sveta Skupščine SFRJ (1969-1971), član Predsedstva SFRJ (1971-1974), podpredsednik Predsedstva SFRJ (1973-1974), predsednik Republiške konference SZDL Slovenije (1974-1982, član Predsedstva CK ZKJ (1982-1986). V letih od 1983 do 1994 je bil član Interakcijskega sveta (neformalno telo okrog 30 bivših predsednikov držav in vlad, ki se je ukvarjalo s političnimi, gospodarskimi, vojaškimi in drugimi krizami v svetu). Bil je republiški in zvezni poslanec, član CK ZKJ, CK ZKS, član predsedstva CK ZKS, član predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije in številnih drugih organov. Je nosilec partizanske spomenice 1941, reda junaka socialističnega dela in številnih drugih odlikovanj. Gradivo je predal Zgodovinskemu arhivu CK ZKS Mitja Ribičič v različnih letih (ni podatka kdaj). gradivo pripravljalnega odbora proslave na Ostrožnem 1954/ kopije gradiva o Edvardu Kocbeku 1946-1965/ časopisna polemika Vidmar - Dedijer 1966/ polemika Mika Tripala 1968/ pismo Vinka Levstika (priloga brošura V. Levstika: Tri odprta pisma k narodni spravi) 1968/ gradivo o Cirilu Žebotu 1969/ zadeva Stijačić 1970/ informacije o Dachavskih procesih 1970-1976/ gradivo o akciji 25 poslancev 1971-1972/ obisk Mitje Ribičiča v Iranu 1965/ seji predsedstva SFRJ 1972, 1973/ priprave na X. kongres ZKJ 1973/ stenogram sestanka komisije za pripravo konference neuvrščenih v Alžiru 1973/ gradivo delegacije na konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope 1976/ brošura sekretariata za neverujoče 1973/ gradivo za sejo komiteja SRS za SLO in DS 1980/ razprave Mitja Ribičiča na sejah P CK ZKJ 1982-1986/ ______________________________________________________________________ 1453 AS 992 RICHTER FRANC JANEZ KSAVER, 1778 - 1823 0.2 t. m./ 2 f. Richter Franc Janez Ksaver, 1783 - 1856 Richter Franc Janez Ksaver (Osoblaha, 18. 8. 1783 - Dunaj, 24. 5. 1856), zgodovinar, topograf, književnik, urednik in šolnik. Licej in bogoslovje je končal v Olomoucu, po ordinaciji služboval v Olomoucu, Wildgrubu in Tešinu. 1816 prišel na ljubljanski licej, zasedel je stolico za splošno zgodovino. Iz Ljubljane je odšel 1824 v Olomouc kjer je postal bibliotekar univerzitetne knjižnice. 1836 je doktoriral iz teologije. Objavljal je pesmi, ukvarjal se je z zgodovino Kranjske in sosednjih dežel, pisal je topografske spise, potopise in leposlovje. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 97 - 101 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 215 korespondenca/ zapiski o zgodovini/ prepisi listin/ arhivski popis 1961/ 301 ______________________________________________________________________ 1454 AS 993 RIHAR GREGOR, 19. stol. - 19. stol. 1 f. Rihar Gregor, 1796 - 1863 Rihar Gregor (Polhov Gradec, 1. 3. 1796 - Ljubljana, 24. 7. 1863), glasbenik in skladatelj. Študiral je bogoslovje v Ljubljani in bil posvečen 1829. Od 1826 je bil do smrti stolni organist, od 1829 pa tudi kaplan in vikar. Bil je predvsem cerkveni sladatelj (izšla sta 2 zvezka njegovih svetih pesmi) in mojster v orglanju in improviziranju. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 102 - 104 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 216 Gradivo je 10. 8. 1920 izročil Ignac Hladnik iz Novega mesta. rokopisi skladb ustvarjalca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1455 AS 1429 ROGELJ JANKO, 1934 - 1951 0.4 t. m./ 4 š. Rogelj Janko, 1895 - 1974 Glej AS 1590, zap. št. 1456. Gradivo je 25. 2. 1976 izročila Slovenska izseljenska matica. korespondenca Luisa Adamiča in drugih delavcev Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANS) 1934-1951/ gradivo o knjigi Vrnitev v rojstni kraj/ prevodi in kopije pisem Luisa Adamiča 1939-1951/ dopisi Mirka Kuklja/ časopisni izrezki/ prevzemni seznam 1974/ 302 ______________________________________________________________________ 1456 AS 1590 ROGELJ JANKO, 1941 - 1948 0.2 t. m./ 2 š. Rogelj Janko, 1895 - 1974 Rogelj Janko (Primskovo pri Kranju, 26. 5. 1895 - Kranj, 9. 5. 1974), pisatelj in kulturni delavec. Leta 1913 se je izselil v Ameriko. Tam je najprej delal v tovarnah, topilnicah in na železnici, vendar se je kmalu začel ukvarjati s časnikarstvom. Leta 1916 je postal dopisnik izseljeniškega časopisa Glasa svobode, v letih 1918 do 1919 je bil urednik Enakopravnosti, bil je med ustanovitelji dramskega društva Ivan Cankar v Clevelandu leta 1919. Svoje prispevke je objavljal v številnih časopisih in revijah (Glas naroda, Prosveta, Napredek, Nova doba, Ameriški družinski koledar, Sakserjev koledar, Koledar Slovenske izseljenske matice, Naši razgledi itd.). Leta 1928 je postal samostojen zavarovalni zastopnik (do 1961) ter istočasno še javni notar. Sodeloval je pri delu Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu, pri društvu Slovenski Sokol, bil je član Slovenske narodne podporne jednote in Slovenske dobrodelne zveze. Aprila 1941 je postal vodja propagande v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora za pomoč okupirani domovini, od decembra 1942 je bil podpredsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta, od junija 1943 predstavnik Slovencev v tajništvu Združenega odbora jugoslovanskih Američanov. Leta 1954 je prevzel delo tajnika Spominske ustanove Louisa Adamiča. Zbiral je gradivo o zgodovini ameriških Slovencev. Leta 1972 se je vrnil v domovino. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 121 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 257 korespondenca 1942-1944: Ameriška bratska zveza, Jugoslovanski odbor iz Italije, Anton Zbašnik, Izidor Cankar, Vincent Cainkar, Boris Furlan, Franc Snoj, Zdenko Sajovic, Mirko Burja, Mirko G. Kuhel, Etbin Kristan, Louis Adamič/ brošure, časopisni izrezki, teksti za objavo 1942-1948/ tiskovna poročila Poslaništva Kraljevine Jugoslavije 1941-1942/ Informacijski bilten Jugoslovanskega informacijskega centra 1942-1943/ tiskovna poročila Kraljevega jugoslovanskega informacijskega centra 1942/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 1457 AS 1243 ROJEC FRANC, 1923 - 1986 0.1 t. m./ 1 š. Rojec Franc, 1867 - 1939 303 Rojec Franc (Sela pri Šumberku, 17. 3. 1867 - Ljubljana, 5. 7. 1939), mladinski pisatelj in risar. Učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, 1888 se je šel učit podobarstva k V. Šubicu v Poljane nad Škofjo Loko. Služboval je kot davčni izvrševalec v Radovljici in Ljubljani. Objavil je več mladinskih iger, pesmi in poučnih zgodb, opremljenih z risbami in lesorezi. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 126 Gradivo je 5. 12. 1988 AS izročila Milena Rojec. gradivo Franca Rojca - Selskega: rokopisi pesmi, zbirka risb, slik in načrtov, fotografije/ izpiski iz časopisja/ spominske knjige Emilije, Milene in Zore Rojec/ ______________________________________________________________________ 1458 AS 1416 ROJINA ANTON, 1926 - 1926 1 m. Rojina Anton, 1877 - 1958 Rojina Anton (Zgornja Šiška, Ljubljana, 24. 5. 1877 - Ljubljana, 15. 11. 1958), gospodarstvenik. V Ljubljani se je izučil mizarstva in se nato izpopolnjeval v Avstriji, Švici, Franciji in Londonu. Po vrnitvi je 1906 v Ljubljani odprl mizarsko delavnico, ki jo je 1909 razširil v stavbno in pohištveno podjetje, ki je slovelo tudi v tujini. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 128 ocenitev podjetja Rojina A.& Co., Stavbno in umetno mizarstvo, Ljubljana/ ______________________________________________________________________ 1459 AS 1421 ROJINA FRANČIŠEK, 1898 - 1922 0.2 t. m./ 2 š., 1 m. Rojina Frančišek, 1867 - 1944 Uredništvo Slovenskega čebelarja, 1898 Rojina Frančišek (Zgornja Šiška, Ljubljana, 3. 10. 1867 - 2. 2. 1944) čebelar, strokovni pisatelj. Maturiral je leta 1887 na ljubljanskem učiteljišču, nato služboval po raznih krajih, nazadnje je bil šolski upravitelj v Šmartinu (Stražišču) pri Kranju (do upokojitve 1927). Leta 1900 je na Dunaju opravil izpit za strokovnega čebelarskega učitelja. Urejal je vzorne čebelnjake, predaval o čebelarstvu in sodeloval tudi s tujimi čebelarskimi strokovnjaki. O čebelarstvu je napisal vrsto člankov, ki jih je večinoma objavil v Slovenskem čebelarju, katerega je sam ustanovil leta 1898 in ga urejal do leta 1918. 304 - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 128 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 260 Gradivo je maja 1992 prodal Edo Torkar z Jesenic. Je precej poškodovano od vode. osebni dokumenti/ gradivo o čebelarstvu: članki, poročila, korespondenca v zvezi s Slovenskim čebelarjem/ prevzemni seznam 1992/ ______________________________________________________________________ 1460 AS 994 ROZMAN JANEZ, 1845 - 1909 2 m. Rozman Janez, 1832 - 1909 Rozman Janez (Godovič, 4. 4. 1832 - Ljubljana, 20. 8. 1909), karitativni delavec. V Ljubljani je študiral bogoslovje in bil 1856 ordiniran. Služboval je v Ljubljani in Kočevju. Bil je predsednik Vincencijeve družbe, z dr. Krekom je ustanovil Katoliško društvo za delavke. Dvakrat je dal prenoviti šentjakobsko cerkev. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 148 - 149 osebni dokumenti: šolska spričevala 1845-1857, korespondenca 1857-1907, dopisi, službene tabele, plačilni nalogi/ nagovor na sošolke Katarine Rozman/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1461 AS 1440 RUGELJ JANEZ, 1954 - 1996 2.4 t. m./ 24 š. Rugelj Janez, 1929 Rugelj Janez (Brezovica pri Mirni, 17. 7. 1929 -), zdravnik, psihiater, alkoholog. Sodeloval je v NOB, od 1945 do 1970 služboval v Jugoslovanski ljudski armadi. Medicino je študiral v Sarajevu in Ljubljani, kjer je 1962 diplomiral. 1967 je opravil specializacijo iz psihiatrije, 1979 doktoriral na medicinski fakulteti na Reki. V letih od 1970 do 1985 je bil zaposlen na Psihiatrični kliniki Ljubljana-Polje, nato do leta 1995 na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Od tedaj dalje je zasebni zdravnik v psihiatrični ordinaciji Preobrazba. V začetku 70-ih let se je posvetil zdravljenju alkoholizma po metodi zagrebškega psihiatra Vladimirja Hudolina in pozneje razvil lastno socialno andragoško metodo zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski, kot alternativo tradicionalni psihiatriji. 305 V nenehnem boju z njo, je dvakrat gladovno stavkal (1985 in 1995). Pri zdravljenju alkoholizma in drugih bolezni odvisnosti ima v Sloveniji daleč največje uspehe. Napisal je več knjig (mdr. Dolga pot, Uspešna pot, Dramatična pot), več kot 75 strokovnih in nad 400 poljudnih člankov. - ES 10, Ljubljana 1996, str. 327 Fond je med leti 1993 in 1996 izročil ustvarjalec. Izročeno gradivo je le del obsežnega fonda z osebno, medicinsko in drugo dokumentacijo, ki ga je ustvarjalec z oporoko v celoti zapustil Arhivu RS. Izročitelj je arhivsko gradivo natančno in podrobno uredil in popisal pred izročitvijo v arhiv. Prevzemni seznami se sklicujejo na te podrobne popise. Gradivo je urejeno po tako imenovanih "zbornikih dokumentov", ki temeljijo na različni tematiki oziroma dejavnosti ustvarjalca. Za izročeno arhivsko gradivo veljajo določene omejitve uporabe, zlasti za dokumentacijo, ki se nanaša na zasebnost posameznikov. Večji del gradiva predstavljajo kopije dokumentov. doktorska disertacija 1978/ habilitacija 1979-1984/ služba v JLA 1954-1970/ razid z JLA in boj za enakopravnost slovenščine v JLA 1969-1991/ dokumetni o boju Janeza Ruglja z uradno slovensko psihiatrijo za priznanje socialno andragoške metode zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski 1970-1995/ sodni spori 1974-1996/ spori pred častnim razsodiščem Zdravniškega društva Slovenije v aferi "Rugelj" 1971-1993/ priprava in izvedba gladovnih stavk 1985 in 1995/ osebna in poslovna korespondenca 1970-1993/ kazala in uvodi v zbornike dokumentov/ pomembnejši zborniki dokumentov posameznih pacientov/ zbornik o transferju 1982-1994/ simpozij o socialno andragoški metodi za WHO 1994/ knjige: Kaj je alkoholizem 1971, Dolga pot 1977, Uspešna pot 1983, Alkoholizem in združeno delo 1984, Zmagovita pot 1992/ glasilo Pot v sožitje št. 1-27, 1986-1995/ prevzemni seznam 1993, 1994, 1995/ ______________________________________________________________________ 1462 AS 1189 RUPNIK JANKO, 1803 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Rupnik Janko, 1931 Rupnik Janko (Ivan) (Ljubljana, 10. 12. 1931 - ), pravnik. Pravo je končal v Ljubljani in 1972 doktoriral iz političnih znanosti na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Od 1963 do 1981 je delal na FSPN v Ljubljani, nato na Pravni fakulteti v Mariboru, od 1986 kot redni profesor za ustavno pravo. Poleg ustavnopravne znanosti poučuje primerjalno ustavno pravo, ustavno sodstvo in politične sisteme. - ES 10, Ljubljana 1996, str. 330 dokumenti iz arhiva prednikov Janka Rupnika/ fotografije/ 306 arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 1463 AS 1749 RUS JOSIP, 1905 - 1985 3.8 t. m./ 35 š. Rus Josip, 1893 - 1985 Rus Josip (Bled, 16. 3. 1893 - Ljubljana, 15. 9. 1985), pravnik, filozof in politik. Po maturi na gimnaziji v Kranju je študiral pravo na Dunaju od 1911 do 1915, ko je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Leta 1918 je bil prostovoljec - borec za severno mejo. Študij prava je končal 1921 v Ljubljani. Služboval je kot sodnik na Brdu pri Lukovici, v Gornji Radgoni, Višnji Gori in Ljubljani. V času NOB je bil član njenega osrednjega vodstva: bil je predsednik sekretariata IO OF do januarja 1943, nato podpredsednik IO OF in SNOS, poverjenik za sodstvo v SNOO, član in od 1943 podpredsednik predsestva AVNOJ in član njegove zakonodajne komisije (od 1944 v Beogradu), 1945 vodja delegacije SNOS v Prekmurju. Po končani vojni je bil do 1953 podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, od 1945 do 1953 zvezni in od 1946 do 1958 republiški poslanec ter član vodstev Ljudske fronte Jugoslavije oziroma SZDL Jugoslavije in OF oziroma SZDL Slovenije. Leta 1953 je postal član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, 1954 - 1958 je bil predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, od leta 1975 član Sveta republike. Bil je aktiven član telesno kulturne organizacije Sokol od 1908 dalje. V imenu napredne sokolske skupine se je udeležil ustanovnega sestanka OF 27. 4. 1941. Po razpustu Sokola 1945 je deloval v telovadnem društvu Partizan. Leta 1989 je izdal knjigo Pričevanja in spomini, o sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice. - Adamič M., Osebni fond Josipa Rusa, Arhivi XV, št. 1 - 2, Ljubljana 1992, str. 70 - 73 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 331 - 332 Gradivo sta podarila sinova dr. Vojan in dr. Veljko Rus 14. 6. 1988 Arhivu IZDG. Za uporabo gradiva, ki se nanaša na javne zadeve, je bil določen rok 30 let od nastanka in največ 50 let za osebne zadeve. Darovalca lahko s pismenim dovoljenjem odobrita uporabo gradiva za znanstveno raziskovalne namene pred iztekom teh rokov. V primeru objave posameznih dokumentov oziroma skupin dokumentov imata darovalca pravico do objave svojih pojasnil in pripomb. V primeru objave avtorskih tekstov Josipa Rusa veljajo določila zakona o avtorskih pravicah. Od novembra 1992 je gradivo v AS. osebna in družinska dokumentacija: spričevala, dekreti o zaposlitvi, izkaznice, propustnice, pooblastila, potrdila in druge listine v zvezi s podelitvami odličij in priznanj, osebni dokumenti žene Ane Rus, premoženjske, stanovanjske itd. zadeve/ fotografije/ korespondenca: družinska 1911-1985, ostala 1942-1985/ objavljeni in neobjavljeni spominski zapisi, članki, govori/ beležke, osnutki, izpiski J. R./ gradivo o sokolstvu in telesni 307 kulturi/ razno študijsko gradivo: bilteni, brošure, časopisni izrezki, kongresna gradiva, elaborati/ arhivski popis 1990/ ______________________________________________________________________ 1464 AS 1246 RUSJAN EDVARD, 1910 - 1910 2 ks. Rusjan Edvard, 1886 - 1911 Rusjan, Edvard (Trst, 6. 6. 1886 - Beograd, 9. 1. 1911), pilot, načrtovalec in izdelovalec letal. Končal je srednjo meščansko šolo in večerni trgovski tečaj. V očetovi delavnici se izučil sodarstva. Za letalstvo se je navdušil 1897. Leta 1900 je z bratom Jožetom izdelal letalski model s pogonom vijaka na vzmet. Izpopolnjeval se je kot samouk. Leta 1908 je izdelal prvo dvokrilno motorno letalo, ki ga je pozneje nekoliko predelal in z njim 25. 11. 1909 opravil več motornih poletov do človeške višine ter 60 m daleč. Do poletja 1910 je izdelal skupno 7 motornih letal, različnih po zasnovi in konstrukciji, vse pa je poganjal isti motor. Na mitingu v Beogradu 9. 1. 1911 se je smrtno ponesrečil; bil je 34 žrtev letalskih poletov v svetu. - ES 10, Ljubljana 1996, str. 335 Gradivo je 13. 12. 1988 AS podaril Sandi Sitar iz Ljubljane. korespondenca E. Rusjan - Jurij Nardin/ ______________________________________________________________________ 1465 AS 1317 RUTAR SIMON, 1892 - 1892 1 ks. Rutar Simon, 1851 - 1903 Rutar Simon (Krn, 12. 10. 1851 - Ljubljana, 3. 5. 1903), zgodovinar, arheolog in zemljepisec. Filozofsko fakulteto je končal v Gradcu, služboval je kot profesor v Gorici, Kotorju in Splitu. Leta 1889 ga je dunajska Centralna komisija za proučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov imenovala za konservatorja I. sekcije za Kranjsko. Objavil je več zgodovinskih in arheoloških razprav, geografskih spisov in obsežno Zgodovino Tolminskega. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 175 - 177 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 360 - 361 308 pismo Črnologarja/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1466 AS 995 SAJOVIC RUDOLF, 1938 - 1938 1 m. Sajovic Rudolf, 1888 - 1961 Sajovic Rudolf (Ljubljana, 15. 4. 1888 - 1961), pravnik. Pravo je študiral v Gradcu in Pragi, kjer je 1912 doktoriral. Služboval je kot sodnik, okrožni sodnik, deželnosodni svetnik, apelacijski sodnik in kasacijski sodnik Stola sedmorice v Zagrebu. Od 1935 je bil redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, na stolici za civilnopravdni postopek s stečajnim pravom. Objavil je vrsto pravnih knjig in priročnikov. Organizacijsko je sodeloval v društvu Pravnik. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 186 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 368 - 369 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. poročilo o sestanku zastopnikov Juridične fakultete/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1467 AS 1537 SALAMON FRANC, 1926 - 1939 1 m. Salamon Franc, 1892 - 1943 Salamon Franc (Trbovlje, 2. 12. 1892 - Banjica pri Beogradu, 19. 4. 1943), rudar in delavski organizator. Od leta 1919 je bil član KP. Bil je med organizatorji rudarske stavke leta 1923, zato je bil aretiran in zaprt, nakar se je izselil v Francijo. Tam se je zaposlil kot rudar in organiziral slovenske izseljence - rudarje. Nato je odšel v Belgijo, vendar ga je policija zaradi komunističnega delovanja kmalu izgnala. Leta 1931 se je vrnil v Trbovlje. Leta 1934 je bil med organizatorji gladovne stavke trboveljskih rudarjev. Bil je ponovno aretiran in zaprt za 9 mesecev. Leta 1937 je bil delegat na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah, kjer je bil izvoljen za kandidata CK KPS. Oktobra 1940 se je udeležil V. državne konference KPJ v Zagrebu. Konec leta 1940 je bil interniran v Ivanjico, kjer je bil do marca 1941. Po okupaciji je šel v ilegalo, vendar je bil kmalu izdan in aretiran. Odpeljan je bil v Celje, nato v Maribor in od tu izseljen v Čačak. Marca 1943 309 je bil zaradi sodelovanja s partizani aretiran in odpeljan v Beograd, kjer je bil 19. 4. 1943 ustreljen. - ES 10, Ljubljana 1996, str. 369 Gradivo je Državni sekretariat za notranje zadeve izročil ZA CK ZKS oktobra 1963. letak simpatizerjem Delavsko-kmečkega lista 1926/ rokopis članka 1926/ dopis Enotnosti 1926/ poročilo o poteku rudarskega zborovanja 1933/ govor Dimitrova 1939/ dve brošuri (španski)/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1468 AS 1190 SAVNIK ROMAN, 1866 - 1985 0.4 t. m./ 4 š. Savnik Roman, 1902 - 1987 Savnik Roman (Ljubljana, 11. 2. 1902 - 21. 10. 1987), geograf, pedagog, krasoslovec in biograf. V Ljubljani je študiral geografijo in zgodovino, 1925 pa doktoriral iz geografije. Je soustanovitelj Geografskega društva. Po vojni je služboval na Notranjskem in Primorskem, 1947 je prevzel posle v. d. upravnika novoustanovljenega Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni. Napisal je več zemljepisnih učbenikov, kot sodelavec Prosvetno-pedagoške službe je vodil strokovne tečaje za prosvetne delavce. Kot raziskovalec je proučeval naš klasični Kras, obmorsko področje in Posočje. - PSBL, 13. snopič, Gorica 1987, str. 306 - 308 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 416 Gradivo je 5. 12. 1985 izročil ustvarjalec. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. korespondenca/ beležke in zapiski iz geografije/ časopisni izrezki/ arhivski popis 1995/ ______________________________________________________________________ 1469 AS 996 SCHELL PL. SCHELLENBURG JAKOB, 1669 - 1717 1 f. Schell pl. Schellenburg Jakob, 1652 - 1715 310 Schell pl. Schellenburg Jakob (Vipiteno - Sterzing, Italija, 24. 7. 1652 - Ljubljana, 2. 2. 1715), veletrgovec, finančnik in mecen. Leta 1684 se je naselil v Ljubljani in zelo obogatel v trgovskem poslovanju z zbiranjem in prodajanjem krajevnih poljedeljskih in industrijskih proizvodov. Leta 1696 mu je cesar podelil plemstvo in naslov cesarskega svetnika, kranjski deželni stanovi deželanstvo, 1713 pa tudi koroški. Kot mecen številnim umetnikom oziroma ustanovam je npr. omogočil zidavo uršulinskega samostana v Ljubljani z nakupom prostorov za samostan in z velikim volilom. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 215 - ES 11, Ljubljana 1997, str. 11 trgovske pogodbe z družbami in privatniki/ korespondenca/ zadolžnice/ pobotnice/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1470 AS 997 SCHEROWITZ KAREL, 1837 - 1837 1 ks. Scherowitz Karel pismo o vzponu na Triglav 1837/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1471 AS 998 SCHIFFRER ANA, 1912 - 1914 0.1 t. m./ 1 f. Schiffrer Ana, 1867 - 1915 Schiffrer Ana (Lukovica pri Domžalah, 17. 6. 1867 - Dunaj, 23. 7. 1915), muzealska delavka. Dokončala je filozofsko fakulteto in doktorirala na univerzi v Gradcu. Leta 1912 je stopila v službo pri Deželnem muzeju v Ljubljani in bila 1913 imenovana za muzejsko asistentko. Delala je v knjižnici, v arhivu, v umetnostnih in epigrafskih zbirkah. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 217 - 218 Gradivo je 17. 2. 1930 izročila Marija Zalar iz Središča ob Dravi. osebni dokumenti/ korespondenca/ poročila Simona Grahovarja, Ota Fischerja, Amalije Hermannstahl, Gustava Jülke/ 311 arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1472 AS 999 SCHLACKER JANEZ NEPOMUK, 1813 - 1858 1 ks. Schlacker Janez Nepomuk, 1791 - ? Schlacker (Schlaker) Janez Nepomuk je bil rojen v Kamniku, študiral teologijo v Celovcu (1813 - 1814) in Ljubljani (1815 - 1816). Kasneje je bil med drugim direktor normalke (verjetno v Ljubljani). dopis Guttmena 1858/ spričevalo o dovršenih teoloških študijah 1813-1816/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1473 AS 1000 SCHMIDT PAUL, 1934 - 1944 0.2 t. m./ 2 f. Schmidt Paul Schmidt Paul je bil po rodu Nemec iz Westfalije. Leta 1937 je bil direktor mestne poklicne šole v Lüdenscheidu (Westfalija), 1941 ravnatelj poklicne šole in šolski revizor v Gelsenkirchnu. 1942 je postal direktor poklicnih šol v okraju Kranj. 1944 je bil ravnatelj ljudske šole v Jaršah pri Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. pisma prijateljem/ publikacije/ skripte I. gorenjske kmetijske razstave v Kranju 1942/ redovalnica ljudske šole v Jaršah 1943-1944/ arhivski popis 1961/ (nepopoln) ______________________________________________________________________ 1474 AS 1001 SCHÖNLEBEN JANEZ LUDVIK, 1659 - 1731 0.1 t. m./ 1 f. Schönleben Janez Ludvik, 1618 - 1681 312 Schönleben Janez Ludvik (Ljubljana, 16. 11. 1618 - 15. 10. 1681), govornik, teolog in zgodovinski pisatelj. Leta 1635 je vstopil v jezuitski red, 1642 končal filozofski študij v Gradcu in 1643 opravi filozofski doktorat. Služboval je kot profesor v Linzu, nato je študiral še višji teološki študij v Passauu, Gradcu in na Dunaju. Leta 1650 je prišel v Ljubljano za perfekta v jezuitski kolegij; 1653 je v Padovi dosegel še teološki doktorat in v Ljubljani dobil mesto stolnega dekana. Sprva se je posvečal retoriki, pozneje se je ukvarjal s teološkimi študijami ter zgodovino. Zbiral je kronološke podatke za cerkvene ustanove, samostane in mesta. Izdal je tudi vrsto genealogij. - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 236 - 240 - ES 11, Ljubljana 1997, str. 15 korespondeca/ objave ustvarjalčevih del: Relatio historico-poetica de antiquitate Labacensi..., De Episcopis Labacensibus.../ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1475 AS 158 SCHWENTNER LAVOSLAV, 1888 - 1936 0.1 t. m./ 1 š. Schwentner Lavoslav, 1865 - 1952 Schwentner, Lavoslav (Vransko, 15. 12. 1865 - 30. 12. 1952), založnik in knjigotržec. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Leta 1887 je na Dunaju opravil tečaj za knjigotrštvo in se izpopolnjeval v Pragi. Od 1888 do 1897 je vodil knjigarno Andreja Levaka v Brežicah, 1898 je v Ljubljani odprl lastno podjetje, ki ga je vodil do 1938. Leta 1948 je podjetje prevzela Državna založba Slovenije. V Ljubljani je razvil založništvo; navezal je stike z naprednimi kulturnimi in književniškimi krogi in se razvil v prvega pomembnega slovenskega založnika. Izdajal je dela slovenske moderne (Župančič, Cankar, Murn, Vida Jerajeva idr.), mladinsko in otroško književnost, znanstvene in strokovne knjige, glasbene edicije. Bil je med organizatorji Združenja jugoslovanskih založnikov in knjigotršcev in njegov prvi predsednik (1933 - 1935). - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 253 - 254 - ES 11, Ljubljana 1997, str. 19 Gradivo je 20. 4. 1995 izročil neznani izročitelj. korespondenca/ arhivski popis 1995/ ______________________________________________________________________ 313 1476 AS 1305 SEIDL FERDINAND, 1919 - 1919 1 m. Seidl Ferdinand, 1856 - 1942 Seidl Ferdinand (Novo mesto, 10. 3. 1856 - 1. 12. 1942), naravoslovec. Študiral je prirodopis, matematiko in fiziko v Gradcu, nato poučeval v Krškem in Gorici. Ukvarjal se je z geologijo, seizmologijo, meteorologijo, klimatologijo, botaniko in sociologijo. Objavil je okrog 100 razprav. Njegovo najobsežnejše delo je monografija o Kamniških in Savinjskih Alpah. - ES 11, Ljubljana 1997, str. 32 pisma neznanemu korespondentu/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1477 AS 1003 SENONER ADOLF, 1846 - 1858 1 m. Senoner Adolf Senoner Adolf je bil doktor medicine, kirurgije in naravoslovja ter kustos geološkega državnega zavoda na Dunaju. korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1478 AS 1671 SKUK JAKOB, 1920 - 1939 0.1 t. m./ 1 š. Skuk Jakob, 1895 - ? Skuk Jakob (1895 - ?), je bil zidar in železničarski delavec v Zalogu pri Ljubljani. Bil je odbornik v delavskih sindikalnih ter kulturno prosvetnih organizacijah (Udruženje železničarjev Jugoslavije, centrala v Ljubljani, Splošna železničarska organizacija za Slovenijo, podružnica v Zalogu, Kulturna in telovadna zveza Svoboda, podružnica Zalog 314 itd.), član Krajevnega šolskega odbora Zalog (1933), občinski odbornik v Polju (1921, 1933). Gradivo je Arhivu IZDG 8. 5. 1975 izročil ZA CK ZKS. Od novembra 1992 je v AS. korespondenca/ dopisi, vabila, seznami, letaki, študijsko gradivo delavsko-kulturnih društev v Zalogu/ teksti iger/ časopisni izrezki/ prevzemni seznam 1975/ ______________________________________________________________________ 1479 AS 1538 SLAK JOŽE, 1934 - 1940 1 m. Slak Jože, 1902 - 1943 Slak Jože (Gornji Vrh pri Dobrniču, 26. 8. 1902 - Straža, 26. 2. 1943), politični delavec. V Novem mestu je končal nižjo gimnazijo, v Ljubljani pa trgovsko šolo. Zaposlen je bil pri Zadružni zvezi ter kasneje pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. S političnim življenjem se je začel ukvarjati kot krščanski socialist, vendar se je kmalu približal KP, v katero je bil sprejet leta 1933. Bil je urednik revije Mladi plamen. Sodeloval je pri Ljudski pravici, Kmečki slogi in pri drugih pollegalnih časopisih. Zaradi političnega delovanja je bil dvakrat zaprt. Ob razpadu Jugoslavije je bil član novomeškega okrožnega komiteja KPS; organiziral je OF in prve borbene grupe. Septembra 1941 je postal komisar novomeške partizanske čete (do maja 1942), nato je bil namestnik komisarja bataljona Zapadnodolenjskega odreda, junija je postal komisar partizanskih delavnic na Rogu. Februarja 1943 je padel v italijansko zasedo in bil ranjen. Da ne bi prišel v roke sovražniku, se je ustrelil. - Mala splošna enciklopedija, 3. kn., Ljubljana 1976, str. 338 - ES 11, Ljubljana 1997, str. 121 Gradivo je ZA CK ZKS izročil Stanko Semič-Daki februarja 1955. Dobil ga je od Slakove sestre Francke. štirje zvezki zapiskov 1934/ pismo Vlada Kozaka 1940/ pisma Slaka 1934, 1940/ rokopisne beležke: osnutek letaka, seznam imen/ prevzemni seznam 1955/ ______________________________________________________________________ 1480 AS 1004 SLAVIČ MATIJA, 1919 - 1942 0.2 t. m./ 2 f. 315 Slavič Matija, 1877 - 1958 Slavič Matija (Bučečovci, 27. 1. 1877 - Ljubljana, 25. 10. 1958), biblicist in narodnoobrambni delavec. Študiral je bogoslovje v Mariboru in bil 1900 ordiniran. Leta 1905 je promoviral na dunajski teološki fakulteti. Služboval je v Celju in Mariboru. Leta 1916 je postal profesor za biblične vede na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prevajal je Sveto pismo iz hebrejskega izvirnika v slovenščino. Kot izvedenec za Prekmurje je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu, 1922 pa v Londonu. Bil je dekan teološke fakultete in 1939 - 1940 rektor univerze. - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 358 - 359 - ES 11, Ljubljana 1997, str. 127 - 128 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca/ zgodovinski pregled dela za ustanovitev vseučiliške knjižnice v Ljubljani/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1481 AS 1404 SLODNJAK ANTON, 1869 - 1982 8.3 t. m./ 65 š. Slodnjak Anton, 1899 - 1983 Levstik Fran, 1831 - 1887 Slodnjak Anton (Bodkovci, 13. 6. 1899 - Ljubljana, 13. 3. 1983), literarni zgodovinar, kritik in pripovednik. Slavistiko je študiral v Ljubljani in 1925 promoviral. Izpopolnjeval se je na univerzi v Krakovu. Bil je profesor na Trgovski akademiji v Ljubljani, od 1945 - 1947 je delal v državni upravi, od 1947 do 1959 je bil izredni profesor za slovenski jezik in književnost na univerzi v Zagrebu, od 1950 do 1959 redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski univerzi. Po upokojitvi je do 1965 predaval slovensko, srbsko in hrvaško književnost ter slovenski jezik v Frankfurtu. Napisal je vrsto monografij o slovenskih literatih, bil je prešernoslovec, kritik in ocenjevalec. Je avtor Zgodovine slovenskega slovstva. - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 361 - 365 - ES 11, Ljubljana 1997, str. 146 - 147 Gradivo je v dneh od 17. do 21. 4. 1992 podarila Breda Slodnjak. koncepti, rokopisi in tipkopisi predavanj, razprav in člankov s področja literarne zgodovine/ gradivo o delu na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani: programi študija, predavanja/ gradivo o Franu Levstiku, Ivanu Cankarju, Matiji Čopu, 316 Jerneju Kopitarju, Stanku Vrazu, Francetu Prešernu.../ korespondenca/ gradivo za zgodovino slovenskega slovstva/ rokopisi pesmi Frana Levstika/ prevzemni seznam 1992/ ______________________________________________________________________ 1482 AS 1875 SMERSU RUDOLF, 1939 - 1942 0.1 t. m./ 1 f. Smersu Rudolf, 1905 - 1998 Smersu Rudolf (Ljubljana, 15. 11. 1906 - Buenos Aires, 27. 6. 1998), pravnik in politik, pravni referent Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Od 1938 je bil narodni poslanec in med vodilnimi predstavniki SLS v protikomunističnem taboru. Med vojno je bil v vodstvu Slovenske legije. Po vojni je emigriral in se leta 1948 naselil v Argentini. - ES 12, Ljubljana 1998, str. 85 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. okrožnice in dopisi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev 1941/ članki za list Delavsko zavarovanje/ korespondenca, elaborati/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1483 AS 1398 SMOLE MAJDA, 1965 - 1987 0.4 t. m./ 4 š. Smole Majda, 1919 - 1989 Smole Majda (Ljubljana, 4. 4. 1919 - 3. 9. 1989), zgodovinarka, arhivistka. Zgodovino in geografijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučevala je na gimanzijah v Ljubljani, Rogaški Slatini, Stični in Celju. Leta 1951 se je zaposlila v Arhivu Slovenije in ostala vse do upokojitve novembra 1979; 1960 je postala vodja zunanje službe, 1975 pa arhivski svetnik. V Arhivu RS je uredila in popisala ter izdelala inventarje za več starejših fondov s področja uprave, za številne graščine, osebne in društvene arhive. Bila je tajnica ADS 1955 - 1962. Napisala več samostojnih del, številne razprave in članke iz področja arhivistike in zgodovine. 317 - Ribnikar P., Majda Smole - Sedemdesetletnica, Arhivi XII, št. 1 - 2, Ljubljana 1989, str. 105 - 107 gradivo o slovenskih nacionalnih programih/ gradivo za knjigo Graščine na nekdanjem Kranjskem/ delovni dnevniki/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1484 AS 1562 SNOJ FRANC, 1943 - 1944 0.1 t. m./ 1 š. Snoj Franc, 1902 - 1962 Snoj Franc (Izlake, Medijske Toplice, 28. 1. 1902 - Ljubljana, 22. 4. 1962), politik. Udejstvoval se je v katoliških mladinskih organizacijah, zlasti v deklaracijskem gibanju in končal zadružno šolo. Leta 1937 je bil predsednik Zveze gasilcev Jugoslavije. Leta 1938 je bil izvoljen za narodnega poslanca. Bil je minister brez listnice v vladah Stojadinovića, Cvetkovića in Simovića 1938 - 1941. Aprila 1941 je emigriral z drugimi ministri najprej v Jeruzalem in Kairo, nato pa v ZDA, od koder je junija 1943 odšel v London. Septembra 1944 se je vrnil v Slovenijo, na osvobojeno ozemlje in je sodeloval v NOB. V prvi slovenski vladi je bil minister za lokalni promet. Na listi OF je bil novembra 1945 izvoljen v Ljudsko skupščino FLRJ. Avgusta 1947 je bil aretiran in obsojen na 7 let prisilnega dela (v Nagodetovem procesu) z obtožbo, da je sodeloval s tujo obveščevalno službo. Po štirih letih je bil izpuščen. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1967, str. 401 - ES 12, Ljubljana 1998, str. 98 - 99 Gradivo je leta 1986 izročil Mitja Ribičič ZA CK ZKS. štirje zvezki dnevniških zapiskov/ prepisi člankov/ ______________________________________________________________________ 1485 AS 1005 SPEKTORSKI EVGEN, 1928 - 1930 0.2 t. m./ 2 f. Spektorski Evgen, 1875 - 1951 Spektorski Evgen (Ostrog, Ukrajina, 15. 10. 1875 - New York, 3. 3. 1951), pravnik. Pravni študij je končal v Varšavi ter se s štipendijo izpopolnjeval v Berlinu, Heidelbergu in Parizu. Služboval je kot pogodbeni profesor v Kijevu in Beogradu. Od 1930 do 318 1945 je predaval v Ljubljani kot redni profesor za javno pravo in pravno filozofijo. Leta 1945 se preselil v ZDA. Spisal je več pravnih del v ruščini. - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 422 - ES 12, Ljubljana 1998, str. 190 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. razprave o ruski literaturi (o vplivu George Sandove na Dostojevskega)/ spisi o filozofiji, pravu, sociologiji/ protokoli zasedanj ruskih znanstvenikov/ korespondenca/ časopisni izrezki/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1486 AS 1901 SPEKTORSKI EVGEN, 1923 1940 0.3 t. m./ 3 š. Spektorski Evgen, 1875 - 1951 Glej AS 1005, zap. št. 1485. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti/ korespondenca z raznimi osebami 1938-1940/ arhivski popis 1984/ ______________________________________________________________________ 1487 AS 1006 STANIČ VALENTIN, 1808 - 1808 1 m. Stanič Valentin, 1774 - 1847 Stanič Valentin (Bodrež pri Kanalu, 12. 2. 1774 - Gorica, 29. 4. 1847), preroditelj, pesnik in alpinist. V Salzburgu je končal filozofijo in bogoslovje. Služboval je v Nonnbergu, na Banjšicah, v Ročinju. Leta 1819 je bil imenovan za kanonika v Gorici; bil je višji šolski nadzornik goriške nadškofije. Pesnil je cerkvene in posvetne pesmi. Velik pomen ima njegovo delo za gluhoneme in boj zoper trpinčenje živali. Spadal je v vrh takratne svetovne alpinistike in svoja dogananja z vzponov v Vzhodnih Alpah objavljal v avstrijskih in nemških listih. 319 - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 439 - 442 - PSBL, 14. snopič, Gorica 1988, str. 445 - 450 - ES 12, Ljubljana 1998, str. 259 opis hoje na Triglav 1808/ pismo Jakoba Dežmana/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1488 AS 1007 STARE JOSIP, 1907 - 1911 1 m. Stare Josip, 1847 - 1922 Staré Josip (Mengeš, 8. 2. 1847 - Ljubljana, 31. 7. 1922), javni delavec in gledališki organizator. Po pravnih študijah in doktoratu na Dunaju je delal pri Finančni prokuraturi v Ljubljani. Deloval je v številnih društvih in odborih. Kot ljubitelj slovenskega gledališča je opravljal številne funkcije pri Dramatičnem društvu, kot odbornik in režiser. - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 449 Gradivo je AS 6, zap. št. 19. 1. 1977 podaril Janez Umek iz Ljubljane. volilne izkaznice 1911/ volilni razglasi: Narodno-napredna stranka, SLS, SDS/ prospekti/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1489 AS 1008 STAUDACHER FELIKS, 1848 - 1875 1 m. Staudacher Feliks Standacher Feliks je delal kot davčni uradnik v Vipavi, Metliki, na Brdu, v Črnomlju, Kranjski Gori in Idriji. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. dekreti predsedstva Davčne direkcije v Ljubljani in Finančne direkcije za Kranjsko/ 2 dopisa Staudacher Ane roj. Burgler/ arhivski popis 1966/ 320 ______________________________________________________________________ 1490 AS 1561 STERLEKAR IGNAC, 1941 - 1977 0.1 t. m./ 1 š. Sterlekar Ignac, 1906 - 1980 Sterlekar Ignac (Stična, 30. 3. 1906 - Litija, 26. 9. 1980), politični delavec. Pred 2. svetovno vojno je delal kot davčni uslužbenec. Zaradi političnega delovanja je bil leta 1929 v preiskovalnem zaporu, leta 1940 pa odpuščen iz službe. Med vojno je bil inštruktor PK KPS za Gorenjsko, nato sekretar OK KPS Litija. Leta 1943 je bil težko ranjen. Po osvoboditvi je bil upravnik vojaške bolnice v Dobrni in v Rimskih Toplicah do leta 1951, ko se je invalidsko upokojil. Še naprej je sodeloval v litijskih DPO. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Gradivo je izročil ZA CK ZKS Ignac Sterlekar leta 1976. kopije izjav in življenjepisov, zbranih za zbornik o ustanovitvi Litijsko-kamniškega okrožja, ter kopije nekaterih dokumentov iz let 1941-1945/ 321 ______________________________________________________________________ 1491 AS 1009 STESKA VIKTOR, 19. stol. - 20. stol. 1 m. Steska Viktor, 1868 - 1946 Steska Viktor (Ljubljana, 1. 1. 1868 - 1. 1. 1946), teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 1891 ordiniran. Služboval je v Kočevju in Ljubljani, od 1898 v škofijski pisarni. Napisal več razprav s področja arheologije, zgodovine in umetnostne zgodovine. Vrsta razprav obravnava umetnike, slike, stavbe, umetnine. Na arhivskem gradivu slonijo njegove biografije o slikarjih, pesnikih, pisateljih, skladateljih... - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 481 - 483 - ES 12, Ljubljana 1998, str. 314 gradivo o Antonu Žaklju - Ledinskem/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1492 AS 1011 STREL JANEZ, 1825 - 1828 1 m. Strel Janez, 1790 - 1847 Strel Janez (Mokronog, 23. 9. 1790 - Trebnje, 30. 4. 1847), prepesnjevalec. Bogoslovni študij končal v Ljubljani in bil 1814 ordiniran. Služboval je v Horjulu, Zgornjih Gorjah, Šmartnem pri Kranju, Ljubljani, Gorjah in Trebnjem. Prirejal in uglasbljal je pesmi po tujih predlogah, prevedel je 3 slovaške in 1 madžarsko ljudsko pesem. Bil je pristaš metelčice. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 504 - 505 pesmi J. Strela/ prepis pesmi Friderika Barage/ izpiski raznih izrekov iz literature/ arhivski popis 1961/ 322 ______________________________________________________________________ 1493 AS 1012 STRITAR JOSIP, 1850 - 1868 1 m. Stritar Josip, 1836 - 1923 Stritar Josip (Podsmreka, 6. 3. 1836 - Rogaška Slatina, 25. 11. 1923), pesnik, pripovednik in slovstveni preroditelj. Po Alojzijevišču v Ljubljani je študiral klasične jezike na Dunaju. Služboval je kot učitelj v Hernalsu in Josefstadtu. Na Dunaju je ustanovil leposlovni list Zvon v katerem je objavljal svoje in prevode tujih pesmi. Kasneje je objavljal pesmi zlasti v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Konec 60-ih let se je preusmeril v pripovedništvo (roman Zorin), dramatiko (Logarjevi) in literarno kritiko (Literarni pogovori, Dunajska pisma). Na sodobnike je vplival zlasti s svetovljanstvom in z estetsko izbrušenostjo pogledov na književnost ter s kultiviranjem slovenske leposlovne besede. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 514 - 520 - ES 12, Ljubljana 1998, str. 340 - 342 Korespondenco Josipa Stritarja je 8. 2. 1937 izročil dr. France Stele iz Ljubljane. pisma bratu Andreju/ skripta iz grščine/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1494 AS 1013 STUCHLIK FRANZ, 1847 - 1848 1 m. Stuchlik Franz, 1811 - ? Stuchlik Franz (Nové Sedlice, Češka, 24. 11. 1811 - ?), je bil kaplan Ljubljanske komende Nemškega viteškega reda v letih 1846 - 1848. - Zadnikar A., Osebni fond Franza Stuchlika, kaplana Ljubljanske komende Nemškega viteškega reda, Arhivi, XXI, št. 1 - 2, Ljubljana 1998, str. 64. Orden der Tempelherrn und nachmals der Deutsch. Ritter in Laibach/ napisi s treh rimskih nagrobnikov/ napisi z nagrobnikov na pokopališču komende Nemškega viteškega reda v Ljubljani v letu 1847. arhivski popis 1961/ 323 ______________________________________________________________________ 1495 AS 1014 STUSSINER JOŽEF, 1867 - 1917 0.3 t. m./ 3 f. Stussiner Jožef, 1850 - 1917 Stussiner Jožef (Ljubljana, 22. 11. 1850 - 6. 10. 1917), entomolog in malakolog. Obiskoval je realko v Ljubljani. Služboval je pri pošti v Novem mestu, Radovljici, Šentvidu pri Ljubljani, Pragi, Pulju in zopet v Ljubljani. Zanimal se je za naravoslovje in raziskoval kranjsko favno in malakofavno. Nabral je bogato zbirko hroščev in konhilij po Kranjskem. Bil je redni ali dopisni član številnih družb. Po njem imenujejo več vrst hroščev, mehkužcev in pajkovcev, sam je odkril več novih vrst na našem ozemlju. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 540 - 541 - ES 12, Ljubljana 1998, str. 364 korespondenca/ ustvarjalčevi rokopisi/ članske diplome znanstvenih društev/ prirodoslovna literatura/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1496 AS 1015 SUPPANTSCHITSCH JANEZ ANTON, 1797 - 1832 1 f. Suppantschitsch Janez Anton, 1785 - 1833 Suppantschitsch (Supanzhizh, Zupančič) Janez Anton (Ljubljana, 22. 5. 1875 - Koper, 24. 7. 1833), leposlovec, zgodovinar, potopisec. Končal je 3 razrede normalke in filozofijo v Ljubljani, nato je študiral bogoslovje. Služboval je v Ljubljani, na Raki, na Dunaju, v Gradcu in v Kopru. Zgodaj se uveljavil kot pesnik, dramatik in zgodovinopisec. Napisal je tudi več domoznanskih člankov in topografskih spisov. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 549 - 553 osebni dokumenti/ korespondenca/ rokopisi/ tiskana dela/ arhivski popis 1961/ 324 ______________________________________________________________________ 1497 AS 1016 SWOBODA HENRIK, 1942 - 1945 1 m. Swoboda Henrik, 1874 - ? Swoboda Henrik (1847 - ?) je bil leta 1944 lektor Nemške akademije v Ljubljani. Istega leta je bil postavljen za vodjo Državnega društva za vnovčenje glasbenih avtorskih pravic (Staatlich genehmigten Gesellschaft zur Verwertung Musikalischer Urheberrechte) v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. članka O zgodovini Ljubljane ter Valvazor in njegovo življensko delo/ beležke/ prospekt Nemške akademije v Ljubljani/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1498 AS 1539 ŠENTJURC LIDIJA, 1931 - 1989 2.6 t. m./ 6 š., 20 f. Šentjurc Lidija, 1911 Šentjurc Lidija (Hrastnik, 18. 3. 1911 -), politična delavka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1938 diplomirala iz filozofije. V KPJ je bila sprejeta leta 1932. Bila je članica agitpropa CK SKOJ in redakcije Glas omladine v Zagrebu 1935, članica PK SKOJ za Slovenijo 1936 - 1941, poverjenica CK KPS na Univerzi v Ljubljani 1936, članica okrožnega komiteja KPS za Trbovlje 1937 - 1941. Leta 1933 je bila aretirana in obsojena na dve leti zapora. Po okupaciji Jugoslavije, je bila izseljena v Srbijo, od koder se je ilegalno vrnila septembra 1941. Najprej je delala kot članica PK SKOJ za Slovenijo (1941 - 1942), nato je bila sekretarka OK KPS za Ljubljano. Maja 1942 je postala članica poverjeništva CK KPS in IO OF za Ljubljano. Od junija 1943 je bila kandidatka za članico CK KPS in od novembra 1943 članica politbiroja CK KPS in članica SNOS ter od poletja 1944 poverjenica CK KPS in IO OF za Slovensko primorje, Gorenjsko, Koroško in Trst. Po osvoboditvi je bila organizacijska sekretarka CK KPS (1945 - 1946, 1949 - 1952), ministrica za prosveto LRS (1946 - 1947) in za komunalne zadeve LRS (1947 - 1949). Od 1952 do 1958 je bila podpredsednica Ljudske skupščine FLRJ, od 1958 do 1962 članica IS FLRJ in zvezna sekretarka za socialno politiko in komunalne zadeve, nato članica IO CO SZDL Jugoslavije (do 1970) in predsednica komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja (do 1967). Bila je zvezna (1945 - 1963) in republiška poslanka (1945 - 1953) ter članica CK ZKS (1948 - 1959), CK ZKJ (1948 do 1968) in predsedstva CK ZKJ (1966 - 1968). Leta 1969 je postala predsednica komisije CK 325 ZKS za proučevanje zgodovine ZKS (do 1980). Članica komisije za pomilostitve pri Predsedstvu SFRJ je bila od septembra 1973 do julija 1974. Od leta 1945 je bila članica GO SZDL Slovenije ter GO ZZB NOV Slovenije. Delala je v številnih odborih in komisijah v ZK in SZDL. Od leta 1963 je bila članica Sveta federacije. Je narodni heroj, nosilka partizanske spomenice 1941 in reda junaka socialističnega dela ter vrste drugih odlikovanj. - Stiplovšek M., Sedemdesetletnica tovarišice Lidije Šentjurc, Zgodovinski časopis XXXV, št. 1 - 2, Ljubljana 1981, str. 143 - 145 - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 605 - 606 Del gradiva je izročila ZA CK ZKS tajnica na CK ZKS Marjana Križman leta 1990, za govore in članke, pisma posameznikov in gradivo za album pa ni podatkov o prevzemu. zdravstvene, socialne, komunalne in stanovanjske zadeve 1954-1964/ gradivo organov OZN 1960-1962/ Konferenca za družbeno aktivnost žensk 1958-1965/ načrtovanje družine 1969-1972/ gradivo ob raznih obletnicah 1981-1989/ komisija za statut ZKJ 1964/ komisija za preučevanje zgodovine ZKS 1970-1987/ zgodovinopisje 1972-1989/ raziskovalni načrt Zgodovina Slovencev 1973-1979/ zgodovina ZKJ 1977-1984/ informacije, vabila in gradiva raznih sestankov, simpozijev, okroglih miz ipd. 1977-1987/ spomini 1968-1987/ gradivo za zbornike in dokumentarne serije 1973-1987/ gradivo za zbrana dela Mihe Marinka, Edvarda Kardelja in Josipa Broza 1973-1989/ gradivo za enciklopedijo 1977-1982/ gradivo o posameznikih 1981-1989/ srednja partijska šola 1948-1949/ gradivo organov SZDL 1984-1990/ Svet federacije in Svet republike 1967-1987/ razni seznami 1970-1977/ dopisi 1968-1989/ časopisni članki, brošure, bilteni 1958-1989/ zvočni zapisi 1970-1985/ gradivo za album ob 60-letnici Lidije Šentjurc 1931-1971/ gradivo ob 70-letnici Lidije Šentjurc/ biografije in razni osebni podatki 1955-1987/ govori, članki in intervjuji 1974-1989/ pisma posameznikov 1967-1989/ ______________________________________________________________________ 1499 AS 1597 ŠILIH NIKO, 1937 - 1984 1 m. Šilih Niko, 1919 - 1984 Šilih Niko (Trebnje, 8. 12. 1919 - Ljubljana, 23. 9. 1984), politik, diplomat. Že v gimnaziji v Novem mestu je začel politično delovati. V KP je bil sprejet leta 1939. Leta 1940 je odšel v Beograd, kjer je ob delu študiral na Ekonomski fakulteti. Marca 1941 se je vrnil v Novo mesto in se vključil v delo Okrožnega komiteja KPS za Novo mesto. Septembra istega leta je odšel v partizane, vendar je bil kmalu ranjen. Po ozdravitvi aprila 1942 je zopet odšel v partizane, nato je bil politkomisar Tomšičeve in Gubčeve brigade, Južne grupe odredov, od oktobra 1943 XV. in nato XII. brigade. Marca 1944 je bil poslan v Višjo partijsko šolo pri CK KPS, nato pa je bil dodeljen OZNA, kjer je ostal do osvoboditve. Od 1945 do 1958 je delal v Upravi državne varnosti Slovenije kot njen načelnik in kot sekretar IS LRS za notranje zadeve, nato je bil član Izvršnega sveta Skupščine SRS (do 1963) in veleposlanik v Tunisu (do 1972). Po vrnitvi je postal direk326 tor Jugotekstil - Impexa v Ljubljani, od leta 1975 do 1979 je bil svetovalec Skupščine SRS. Bil je član CK ZKS, republiški poslanec več mandatov, član Sveta republike in številnih odborov ter komisij. Gradivo je Zgodovinskemu arhivu CK ZKS predal 17. 6. 1985 Republiški sekretariat za notranje zadeve. spominski zapisi: odhod v partizane, povezovanje s partijo, celica KP v Kandiji, železnice, delo v partiji na gimnaziji 1937-1941/ rokopisni zapiski 1941-1984/ kopije pisem in dopisnic Cvetke Metlika, poverjenice Slovenske mladine v Novem mestu, Kostji Nahtigalu 1938-1940/ povzetek referata Eme Muser o naprednem mladinskem gibanju na Dolenjskem pred drugo svetovno vojno (s Šilihovimi rokopisnimi pripombami) 1981/ magnetofonski trak in magnetogram razgovora o četnikih na Dolenjskem junija 1984/ prevzemni seznam 1985/ ______________________________________________________________________ 1500 AS 1837 ŠINKOVEC AVGUST-ČRTOMIR, 1912 - 1974 0.3 t. m./ 3 š. Šinkovec Avgust-Črtomir, 1914 - ? Šinkovec Avgust-Črtomir (Vojsko pri Idriji, 30.1.1914 - ?), publicist. V letih 1941 do 1942 je bil interniran na Sardiniji, spomladi 1943 zaprt v Cerknem in od septembra 1943 v NOB. Po vojni je delal kot urednik Prosvetnega vestnika, Cicibana, kulturne rubrike Tovariša, TV-15 in Borca. Objavil je dve zbirki otroških pesmi, več prevodov ter zbral in uredil Partizansko ljudsko pesem. - SBL, zv. 11., Ljubljana 1971, str. 620 Zapuščino Črtomirja Šinkovca je Arhivu IZDG prodala Marija Šinkovec leta 1986. izjave, spomini, življenjepisi primorskih antifašistov/ časopisi: Istra 1930-1932, Novi list 1930, Il Popolo di Trieste 1930, Novosti 1930, Svoboda 1940/ razprave na temo Slovensko Primorje 1918-1945/ korespondenca 1966-1974. arhivski inventar 1987/ 327 ______________________________________________________________________ 1501 AS 1555 ŠIŠKA JOŽE, 1944 - 1949 1 m. Šiška Jože, 1917 Šiška Jože (Ljubljana, 16. 11. 1917 - ), politični delavec, šahist. Študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1939 je postal član Slovenskega kluba na univerzi. Bil je soustanovitelj Centralnega šahovskega kluba (1939), katerega člani so bili levičarji. Med vojno je bil politični inštruktor VOS v Ljubljani (1942 - 1943), po ustanovitvi OZNA pa komisar in predavatelj šole odseka za notranje zadeve SNOS v Gradacu. Po vojni je delal v OZNA v Beogradu (do 1948), nato na Radiu Ljubljana, na Inštitutu za družbene vede v Beogradu in v zgodovinskem oddelku CK KPJ. Bil je član redakcije Zbornika dokumentov Vojno istorijskega inštituta NOB za Slovenijo ter knjige Ljubljana v ilegali. Bil je delegat Jugoslavije na prvem povojnem kongresu šahovske federacije v Haagu leta 1948. Leta 1950 je sodeloval pri organizaciji prve povojne šahovske olimpijade v Dubrovniku ter leta 1960 pri organizaciji svetovne razstave Šah skozi stoletja v Leipzigu. Nosilec partizanske spomenice 1941. Gradivo je izročil ZA CK ZKS Jože Šiška leta 1978. Poleg rokopisov je izročil tudi razne brošure, ki so uvrščene v ustrezno zbirko. rokopisi predavanj 1944-1949/ prevzemni seznam 1978/ ______________________________________________________________________ 1502 AS 1357 ŠIVIC ANTON, 1943 - 1953 1 m. Šivic Anton, 1879 - 1963 Šivic Anton (Ljubljana, 13. 2. 1879 - 13. 9. 1963), gozdarski strokovnjak. Na Dunaju je študiral na gozdarskem oddelku Visoke šole za agronomijo. Služboval je kot gozdarski strokovnjak v raznih krajih, v Murauu, Beljaku, Radovljici, Kočevju in Ljubljani. Od 1930 do 1941 je bil gozdni inšpektor, po vojni pa je delal pri Statističnem uradu Slovenije, na Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, pri Zavodu za spomeniško varstvo LRS, od 1948 pa na Inštitutu za gozdno in lesno gopodarstvo LRS. Izdal je vrsto strokovnih člankov, urejeval je strokovne časopise, bil je med ustanovitelji Slovenskega akademskega društva Kras. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 624 - 625 328 gradivo o gozdarstvu/ ______________________________________________________________________ 1503 AS 1229 ŠKERL FRANCE, 1840 - 1980 14.5 t. m./ 78 š. Škerl France, 1909 - 1985 Škerl France (Ježica, 14. 3. 1909 - Ljubljana, 19. 10. 1985), zgodovinar. Študiral je zgodovino in geografijo na ljubljanski univerzi in 1939 doktoriral iz zgodovine. Služboval je v Ljubljani in Mariboru. Leta 1941 se je vključil v OF. Sprva je delal kot aktivist v Ljubljani, nato na terenu Dolomitskega odreda. Od začetka leta 1943 je bil član PO OF za Primorsko, od junija 1943 je pri IO OF na Dolenjskem urejal Slovenski poročevalec, 1944 je prevzel vodstvo podružnice Tanjuga za Slovenijo. Po vojni je delal v Muzeju NOB 1945 - 1951, v Državnem arhivu Slovenije do 1964 in na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Napisal je več knjig, kot načelnik Tanjuga pa številne članke iz tedanje problematike. Ukvarjal se tudi z arhivistiko. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 631 Gradivo je 14. 12. 1988 izročila Joža Škerl iz Ljubljane. osebni dokumenti/ korespondenca 1947-1961/ dnevnika F. Škerla, 1942-1943, 1947-1948/ izpiski iz arhivov in časopisov/ prepisi dokumentov/ rokopisi del/ kompleti narodnoosvobodilnega in kontrarevolucionarnega tiska/ izrezki iz časopisov/ referati/ rokopisi razprav/ elaborati/ stenografski zapisniki/ gradivo o zborovanjih arhivskih in zgodovinskih društev/ gradivo o NOB/ prevzemni seznam 1988/ ______________________________________________________________________ 1504 AS 1198 ŠKERLAK VLADIMIR, 1919 - 1941 1 m. Škerlak Vladimir, 1909 Škerlak Vladimir (Budimpešta, 3. 10. 1909 -), pravnik, kulturni delavec in ljubiteljski zgodovinar. Obiskoval je gimnazijo v Murski Soboti in po njeni ukinitvi v Ljubljani, kjer je maturiral 1928 in končal študij prava 1938. Pred vojno je delal v Agrarni banki v Ljubljani, nato je bil odvetniški pripravnik v Ljubljani in sodniški pripravnik v Lendavi. Sodniški in odvetniški izpit je opravil v Budimpešti 1944, nato je bil interniran v Budimpešti, od konca 1944 do 1951 je delal v Srbiji (Senta, Beograd, Smederevo), od tedaj v različnih gospodarskih podjetjih v Sloveniji, od 1958 do upokojitve 1970 v Ljub329 ljani. Je zapriseženi sodni tolmač za madžarski, nemški, srbski, hrvaški in latinski jezik, strokovnjak za pravno terminologijo, ustanovitelj in prvi predsednik Društva prekmurskih akademikov (1934), ki si je prizadevalo za obnovitev popolne gimnazije v Murski Soboti, in organizator Prekmurskega muzejskega društva. Gradivo je 29. 1. 1985 izročil ustvarjalec. razprave V. Škerlaka: Prekmurske dijaške in študentovske organizacije v letih 19191936/ razprava Miroslava Kokolja: Prekmurski Slovenci 1919-1941/ ______________________________________________________________________ 1505 AS 1337 ŠKERLJ MARKO, 1965 - 1980 0.4 t. m./ 4 š. Škerlj Marko, 1924 Škerlj Marko (Ljubljana, 13. 4. 1924 -), strojni inženir. Po končani gimnaziji v Beogradu 1944 je tam delal v tovarni Rogožarski, nato je bil interniran v taborišču Mauthausen. Diplomiral je 1953 na Tehnični fakulteti, magistriral 1964 na FAGG in doktoriral 1967 na Fakulteti za strojništvo (FS) v Ljubljani. Od 1953 je bil zaposlen na FS, 1979 1984 kot redni profesor za mehaniko in stabilnostno teorijo. Predmeta je predaval tudi na FAGG v Ljubljani in na VTŠ v Mariboru. V zvezi z vprašanji stabilnosti konstrukcij je sodeloval z Metalno v Mariboru in Litostrojem v Ljubljani. Izdelal je več projektov za jeklene konstrukcije (jekleni objekti, antenski stolpi, hangarji, pristajalne ploščadi). Napisal je več knjig s področja mehanike, stojeslovja in stabilnostne teorije. Ukvarjal se je tudi z izobraževanjem strojnikov. delo na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani/ izobraževanje strojnikov/ delo v mednarodnih komisijah za strojništvo/ delo na Višji tehnični šoli v Mariboru/ arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 1506 AS 1347 ŠKOF RUDOLF, 1869 - 1943 0.1 t. m./ 1 š. Škof Rudolf, 1890 - ? Škof Rudolf (Podgora, Šentvid nad Ljubljano, 11. 4. 1890 - ?), gradbeni inženir. Gradbeništvo je študiral na Tehnični visoki šoli na Dunaju in diplomiral leta 1914. Služboval je kot profesor na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Projektiral je in vodil zidavo ter adaptacijo številnih stavb v Ljubljani in njeni okolici. 330 - Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, str. 337 Gradivo je leta 1948 izročil FZC, 13. 12. 1976 pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. osebni dokumenti/ testament Ivane Škof/ spomenica za mirovno konferenco po 1. svetovni vojni/ ______________________________________________________________________ 1507 AS 1410 ŠKOFIČ PETER, 1910 - 1912 1 m. Škofič Peter, 1885 - 1943 Škofič Peter (St. Georgen am Weinbergen, 25. 11. 1885 - Gradec, november 1943), živinozdravnik. Veterino je študiral na Dunaju in služboval kot veterinar v raznih krajih. Od 1929 do 1941 je bil sreski veterinar v Mariboru. Po upokojitvi je služboval kot pomožni živinozdravnik v raznih krajih po Reichu: Dahme pri Berlinu, Polnow na Pomorjanskem, Puntigam pri Gradcu. Gradivo je 17. 11. 1992 podaril Srečko Škofič iz Ljubljane, ki je tudi posredoval podatke o ustvarjalcu. diploma Visoke veterinarske šole na Dunaju 1912/ 2 fotografiji/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1508 AS 1017 ŠMAJD ALBIN, 1920 - 1941 0.6 t. m./ 4 f., 2 š. Šmajd Albin, 1907 - ? Šmajd Albin (1907 - ?), odvetnik iz Radovljice. Bil je aktiven gasilec, član Gasilske skupnosti Dravske banovine in predsednik sprejemnega odseka iste skupnosti v Radovljici. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. odvetniški spisi: procesi, tožbe.../ personalni dokumenti uslužbencev pisarne A. Šmajda/ gradivo o gasilstvu/ gradivo o župi Radovljica/ gradivo o političnem delovanju ustvarjalca/ korespondenca/ familiaria/ gradivo Marije Šmajd/ 331 arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1509 AS 1018 ŠMID VALTER, 19. stol. - 20. stol. 1 m. Šmid Valter, 1875 - 1951 Šmid Valter (Gaštej pri Kranju, 18. 1. 1875 - Gradec, 24. 3. 1951), arheolog, etnograf in čebelar. V Admontu je postal benediktinec in študiral teologijo. Leta 1902 se je posvetil študiju geografije, zgodovine in arheologije v Gradcu ter 1904 promoviral. Leta 1905 je postal kustos Deželnega muzeja v Ljubljani, 1911 pa predstojnik prazgodovinskega oddelka Deželnega muzeja v Gradcu, štajerski deželni arheolog in docent oziroma profesor na univerzi v Gradcu. Arheološko je raziskoval Kranjsko in Štajersko, Podravje in Pomurje. Je izrazit arheološki topograf, ki je postavil v ospredje raziskovanj poedinosti iz naselij, predvsem stavbe. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 222 - 223 regesti listin samostana Studenice/ izpiski iz gradiva samostana Mekinje/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1510 AS 1019 ŠPORN TEODOR, 1920 - 1928 1 m. Šporn Teodor Šporn Teodor, vladni svetnik Pokrajinske uprave za Slovenijo. Leta 1922 je delal kot nadzornik lokalnih železnic v Ljubljani. Bil je član Društva konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo o delovanju ustvarjalca: svetnik v Velikovcu, plebiscit na Koroškem, promet z živili po Koroškem, nadzornik lokalnih železnic/ - Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo: pravila/ dopisi/ zakoni/ tiskovine/ arhivski popis 1966/ 332 ______________________________________________________________________ 1511 AS 1510 ŠTEBI ALOJZIJA, 1875 - 1956 1 m. Štebi Alojzija, 1883 - 1956 Štebi Alojzija (Ljubljana, 24. 3. 1883 - 9. 8. 1956), učiteljica, politična delavka in publicistka. Leta 1903 je maturirala na Učiteljišču v Ljubljani. Kot učiteljica je imela težave z oblastmi, zato se je leta 1912 zaposlila kot urednica socialističnega časopisa Zarja (do 1914) in Tobačnega delavca (do 1915). Leta 1915 je začela izdajati Ženski list. Leta 1917 je nekaj mesecev urejala glasilo JSDS Naprej, nato pa Demokracijo (1918 - 1919). Po 1. svetovni vojni je ustanovila društvo Ženski pokret, ki se je povezalo z ostalimi društvi v državi v Alianso ženskih pokretov. Sodelovala je tudi v Jugoslovanski ženski zvezi. Kot predstavnica Alianse je sodelovala na mednarodnih ženskih kongresih v Rimu, Washingtonu in Kopenhagenu. Napisala je več člankov, zlasti o položaju žensk in mladine. Leta 1927 je izdala tudi knjižico Demokratizem in ženstvo. - Štebijeva L., Naša žena, št. 9, Ljubljana 1956 - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 677 - 680 Gradivo je ZA CK ZKS dobil leta 1960. osebni dokumenti/ pisma in dopisnice Ivana Cankarja, Regenta, Jalna, brata Antona Štebija/ razne beležke/ potrdila/ prevzemni seznam 1960/ ______________________________________________________________________ 1512 AS 1540 ŠTEBI ANTON, 1942 - 1942 1 m. Štebi Anton, 1877 - 1942 Štebi Anton (Ljubljana, 31. 10. 1877 - 13. 6. 1942), strojni inženir, politik. Končal je realko v Ljubljani in elektrotehniko v Altenburgu. Delal je na Dunaju, v Sarajevu in v Ljubljani, od 1920 pa v Beogradu kot osrednji inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko (do 1924), nato pa ponovno v Ljubljani kot zastopnik češke tovarne Škoda za vso Jugoslavijo. Do konca 1. svetovne vojne je bil član JSDS. Leta 1917 se je pridružil levemu krilu JSDS ter sodeloval pri ustanovitvi revije Demokracija. Leta 1922 je postal član KPJ. V njej je delal kot publicist in organizator do svoje smrti. Bil je urednik partijske revije Zapiski Delavsko-kmetske matice v Ljubljani. Od okupacije do aretacije konec leta 1941 je bil član socialno ekonomskega odseka OF. Po areta- 333 ciji je bil odpeljan v internacijo v Italijo, od koder so ga Italijani pripeljali v Ljubljano in ga 13. 6. 1942 ustrelili kot talca. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 680 - 682 Gradivo je izročila ZA CK ZKS Lenka Rus kot zapuščino Marije Pleško (sestre Štebijeve žene Cirile). pisma in dopisnice/ odgovori pred preiskovalnim sodnikom/ ______________________________________________________________________ 1513 AS 1191 ŠTIH BOJAN, 1945 - 1985 13.7 t. m./ 105 š., 23 f. Štih Bojan, 1923 - 1986 Štih Bojan (Ljubljana, 18. 2. 1923 - 14. 10. 1986), kritik, esejist, gledališčnik, urednik. Začeti študij slavistike in primerjalne književnosti je prekinil zaradi dela v OF, 1957 pa je končal študij zgodovine v Ljubljani. Med NOB je urejeval Ljudsko pravico. Od 1946 do 1947 je bil v Beogradu v vojno-politični šoli, od 1947 do 1950 v agitpropu CK KPJ. Od 1959 je bil pomočnik nato pa direktor Triglav-filma, od 1961 do 1969 ravnatelj SNG Drame v Ljubljani, od 1970 do 1978 umetniški vodja SLG Celje, od 1978 do 1981 umetniški vodja SNG v Mariboru, od 1981 do smrti pa umetniški direktor Viba-filma. Bil je član uredniškega odbora Sodobnosti, član mnogih svetov, upravnih odborov. Pisal je kritične, esejistične in polemične prispevke, komentarje o slovenskih pesnikih in pisateljih, uvode, spremne besede. Izdal več del med katerimi so najpomembnejša Gledališki trenutek 1969, Osnutki 1974, Paradigme 1976, Faustove improvizacije Margeriti 1977, Izgubljeni sin na Stradunu 1979, Pridite, predstava je 1979, Izbrano delo Bertholda Brechta 1979, Knjiga, ki noče biti requiem s podnaslovom Kulturno-politični očrti 1960 - 1981, 1981 in druga. Nosilec partizanske spomenice 1941. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 688 Večer, 21. 12. 1981 Delo, 18. 2. 1983, str. 8 Večer, 18. 2. 1983, str. 40 Gradivo je 17. 10. 1985 izročil ustvarjalec, 18. 2. 1988, 7. 7. 1991 in 20. 12. 1991 pa vdova Vesna Arhar Štih. gradivo ustvarjalca, ko je delal v gledališču: Jesenice, MGL, SNG Maribor, Sterijino pozorje.../ gradivo o ustvarjalčevem študiju in potovanjih/ časopisni članki/ rokopisi za ustvarjalčeve knjige/ eseji/ članki/ razmišljanja o kulturi 1978-1982/ dnevniki dela/ korespondenca/ gradivo o sodelovanju z dr. Vladimirjem Ravniharjem/ gradivo o Ljubljanskem Sokolu/ tiski in časopisni izrezki/ prevzemni seznam 1985, 1988, 1991/ 334 ______________________________________________________________________ 1514 AS 1358 ŠUKLJE FRAN, 1887 - 1911 1 m. Šuklje Fran, 1849 - 1935 Šuklje Fran (Ljubljana, 24. 10. 1849 - Kamen pri Novem mestu, 18. 8. 1935), politik in zgodovinar. Na Dunaju je študiral 2 semestra pravo potem pa zgodovino in zemljepis. Služboval je na gimnazijah v Gorici, Novem mestu, Ljubljani, Wiener Neustadtu, na Dunaju. Bil je poslanec deželnega in državnega zbora in vodil zmerno vladno politiko. Med drugim se je zavzemal za gradnjo belokranjske železnice. Bil je med ustanovitelji društev Sava in Jug. Izdal je več zgodovinskih razprav. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 716 - 718 gradivo o železnicah/ ______________________________________________________________________ 1515 AS 1021 ŠULGIN DIMITRIJ, 1931 - 1945 1 m. Šulgin Dimitrij, 1905 - ? Šulgin Vasiljevič Dimitrij (Kijev, 23. 5. 1905 - ?), gradbeni inženir. Emigiriral je iz Rusije in v Saint-Cyru (Francija) končal specialno vojno šolo (1926 - 1928). V Ljubljani je končal gradbeništvo in delal kot nadzornik pri izgradnji ceste Ljubljana - Kranj (1938). Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca Ivana V. Šulgina in Dimitrija Šulgina/ osebni dokumenti/ fotografije/ arhivski popis 1966/ 335 ______________________________________________________________________ 1516 AS 1022 ŠULGIN KATARINA, 1923 - 1939 1 m. Šulgin Katarina, 1879 - ? Šulgin Katarina (Petrograd, Rusija, november 1879 - ?), žurnalistka. Živela je večinoma v Franciji, pogrešana leta 1934 v Beogradu. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti/ fotografija/ sporočilo o izginotju Katarine Šulgin/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1517 AS 1295 ŠUMAN JOSIP, 1901 - 1901 1 m. Šuman Josip, 1836 - 1908 Šuman Josip (Zgornja Ročica, 11. 2. 1836 - Moščenička Draga, 15. 9. 1908), narodni delavec in jezikoslovec. Maturiral je na gimnaziji v Mariboru 1855, nato študiral klasično filologijo in germanistiko v Gradcu in na Dunaju, kjer je študiral tudi slavistiko. Bil je gimnazijski profesor v Mariboru in na Dunaju, od 1884 gimnazijski ravnatelj v Ljubljani in od 1890 do 1900 deželni šolski nadzornik. Bil je narodni buditelj, pisal je slovnice, jezikoslovne in etimološke razprave, članke s področja klasične filologije in z drugih področij. - SBL, 11. zv., Ljubljana 1971, str. 724 - 725 sestavek o vsebini Platonovih traktatov/ arhivski popis 1966/ 336 ______________________________________________________________________ 1518 AS 1023 TAUFER VIDA, 20. stol. - 20. stol. 1 m. Taufer Vida, 1903 - 1966 Taufer Vida (Toplice pri Zagorju, 15. 6. 1903 - Bokalce, 18. 10. 1966), pesnica. Leta 1923 je maturirala na učiteljišču v Mariboru. Nad dve desetletji je poučevala v Zagorju, Toplicah in v Stični. Po vojni je bila referentka v kulturnem oddelku Ministrstva za prosveto LRS. Pesmi je začela objavljati že kot srednješolka. Izdala je 3 zbirke pesmi, posamezne pesmi so prevedene tudi v tuje jezike. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 13 - 15 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. pesmi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1519 AS 1024 TAUFFERER INOCENC, 18. stol. - 18. stol. 1 ks. Taufferer Inocenc, 1722 - 1794 Taufferer baron Inocenc (Turn pri Višnji Gori, 19. 1. 1722 - Ljubljana, 14. 1. 1794), šolnik in bibliotekar. Po šolanju pri jezuitih v Ljubljani je stopil v jezuitski red. Po končanem študiju na Dunaju je služboval kot učitelj v Passauu, na Dunaju in v Ljubljani. Opravljal je številne funkcije v cerkveni organizaciji. Po ustanovitvi prve javne znanstvene knjižnice v Ljubljani je bil postavljen za njenega vodjo. Bil je tudi arhidiakon in generalni vikar goriške nadškofije za Gorenjsko ter član večih humanitarnih in znanstvenih organizacij in komisij. Za osnovno šolo je pripravil računico, ljubljanski obrednik, izdelal je tudi 2 zemljevida o teritorialni razdelitvi ljubljanske škofije. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 19 - 20 Gradivo je AS 18, zap. št. 61. 1. 1956 podaril dr. Janko Polec iz Ljubljane. Del gradiva hrani ZAL. uslužbenski list/ arhivski popis 1964/ 337 ______________________________________________________________________ 1520 AS 1192 TAVČAR IVAN, 1839 - 1942 0.2 t. m./ 2 š. Tavčar Ivan Tavčar Ivan, odvetnik, sin odvetnika, politika in pisatelja Ivana Tavčarja in Franje Tavčar roj. Košenini. Gradivo je 21. 3. 1983 AS izročila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. gradivo o delovanju ustvarjalca/ gradivo družine Lukman/ gradivo družine Jelovšek: davčne knjižice, osebni dokumenti/ ______________________________________________________________________ 1521 AS 1296 TERPINC FIDELIS, 1824 - 1836 1 m. Terpinc Fidelis, 1799 - 1875 Terpinc Fidelis (Kranj, 24. 4. 1799 - Ljubljana, 15. 2. 1875), industrialec in organizator kmetijstva. Kot vodilni slovenski gospodarstvenik in industrialec (valjalnica za koce, trgovina s slamniki, mlini na Fužinah pri Ljubljani, žage, oljarne, tovarna za papir...) je politično pripadal Bleiweisovemu ožjem krogu, se uveljavil kot napreden kmet - graščak in kot predsednik Kmetijske družbe. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1980, str. 61 - 63 najemna pogodba/ korespondenca/ pravdni spisi/ arhivski popis 1966/ 338 ______________________________________________________________________ 1522 AS 1025 TOMAN JOSIPINA ROJ. URBANČIČ (TURNOGRAJSKA), 1852 - 20. stol. 1 m. Toman Josipina roj. Urbančič (Turnograjska), 1833 - 1854 Toman Josipina r. Urbančič (Turnograjska) (Turn pri Preddvoru, 4. 7. 1833 - Gradec, 1. 6. 1854), pripovednica. Šolala se je doma. Je prva slovenska pripovednica. V rokopisu so se ohranile krajše zgodbe, črtice, opisi narave (izvirni ali poslovenjeni sestavki). Bila je tudi glasbeno nadarjena in je uglasbila nekaj pesmi. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 99 - 100 korespondenca/ prepis pripovedke Vilica (tipkopis)/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1523 AS 1329 TOMAN JURIJ, 1785 - 1785 1 m. Toman Jurij Toman Jurij (Georg) je bil glavni državni izterjevalec davkov za Kranjsko v Ljubljani. korespondenca z Johanom pl. Blagayem/ ______________________________________________________________________ 1524 AS 1026 TOMAN LOVRO, 1852 - 1870 3 š., 2 m. Toman Lovro, 1827 - 1870 Toman Lovro (Kamna Gorica, 10. 8. 1827 - Rodaun pri Dunaju, 15. 8. 1870), pesnik in politik. Študiral je pravo na Dunaju in v Gradcu, kjer je 1852 doktoriral. Služboval je v Ljubljani, Kranju, Gradcu, Radovljici. Od 1861 je bil deželni in državni poslanec. V letih 1865 - 1871 je bil tajnik pri Trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. Kot pesnik in politik je bil zanesen romantik. Cilj njegovega dela je bila prebuditev narodne zavesti ljudi, ljudska izobrazba in blagostanje. 339 - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 100 - 102 Del gradiva je leta 1948 izročil FZC, večino pa 20. 12. 1976 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. osebni dokumenti/ korespondenca/ spisi iz poklicnega, političnega in literarnega udejstvovanja/ advokatski spisi/ arhivski popis, ki zajema le del gradiva/ ______________________________________________________________________ 1525 AS 1258 TOMŠE JOŽA, 1870 - 1907 1 m. Tomše Joža, 1850 - 1937 Tomše Joža (Poljšica pri Podnartu, 20. 2. 1850 - Ljubljana, 5. 12. 1937), podmaršal avstrijske vojske. Leta 1870 stopil v vojsko kot prostovoljec in se pozneje vojaško izobraževal na topniški šoli na Dunaju. Leta 1890 je naredil izpit za majorja. Med drugim je bil poveljnik topniškega polka št. 12 v Ljubljani, 1907 je bil povišan v polkovnika in odlikovan s podelitvijo plemstva pl. Savski dol, 1913 upokojen kot generalmajor, pred izbruhom 1. svetovne vojne reaktiviran in povišan v podmaršala. Do konca vojne je bil predsednik tehničnega vojnega komiteja na Dunaju. Kot profesor in komandant topniških tečajev je napisal vrsto skript iz balistike. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 123 - 124 Gradivo je 12. 1. 1988 in 17. 11. 1988 AS izročil Jože Pretnar iz Ljubljane. fotokopije zdravniških potrdil, uslužbenskih dekretov/ fotografije/ ______________________________________________________________________ 1526 AS 1342 TOMŠIČ FRANJO, 1848 - 1937 1 m. Tomšič Franjo, 1848 - 1908 Tomšič Franjo (Dedni Dol pri Višnji Gori, 18. 7. 1848 - Praga, 28. 2. 1908), železniški gradbenik. Tehniko je študiral v Gradcu in v Pragi. Služboval je kot gradbeni inženir po raznih krajih Avstro-Ogrske. Od 1895 do 1908 je vodil gradnjo skoraj polovice vseh lokalnih prog na Češkem. Vse življenje je bil zaveden Slovenec, propagator slovenstva, predvsem pa češko-slovenske vzajemnosti. 340 - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 129 Gradivo je junija 1992 in avgusta 1998 podarila Ljubica Čihakova iz Prage s posredovanjem dr. Zlatice Hribarjeve. osebni dokumenti/ spomini Mojim malim vukom, 1902/ fotografije/ gradivo brata Antona Tomšiča/ gradivo Ivana Žabote, slikarja iz Ljutomera/ pisma/ osmrtnica/ pismo Ivana Hribarja/ prevzemni seznam 1992/ ______________________________________________________________________ 1527 AS 1754 TOMŠIČ TONE, 1930 - 1941 1 m. Tomšič Tone, 1910 - 1942 Tomšič Tone (Trst, 9. 6. 1910 - Ljubljana, 21. 5. 1942), politični delavec. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in na Ptuju, maturiral leta 1930 v Ljubljani, nato študiral pravo v Ljubljani in Zagrebu. Od leta 1928 je bil član SKOj in nato CK KPS. Zaradi političnega delovanja je bil večkrat zaprt. Pred drugo svetovno vojno je moral v ilegalo in bil inštruktor CK KPS. Po okupaciji je postal organizacijski sekretar CK KPS. Decembra 1941 ga je aretirala italijanska policija. Pred italijanskim vojnim vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na smrt in 21. 5. 1942 ustreljen v Gramozni jami v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil proglašen 25. 10. 1943. - Nedog A., Tone Tomšič, Oris življenja in revolucionarnega delovanja, Ljubljana 1980, str. 443 - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 134 - 135 Gradivo je izročila v Arhiv IZDG raziskovalka Alenka Nedog leta 1968 in 1969; njej ga je izročila žena Toneta Tomšiča, Vida Tomšič leta 1964 z delnimi pojasnili. Alenka Nedog je zbrala gradivo v zvezi s pisanjem monografije o Tonetu Tomšiču. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti: indeks 1930-1937, kolesarska izkaznica 1934-1940, knjižica obračunov dohodkov in izdatkov v zaporu 1932-1933/ beležnica 1937/ fotografije/ prevod procesa pred italijanskim vojnim vojaškim sodiščem v Ljubljani 1941/ 341 ______________________________________________________________________ 1528 AS 1413 TOMŠIČ VIDA, 1945 - 1987 19.2 t. m./ 35 š., 1 f. Tomšič Vida, 1913 - 1998 Tomšič Vida (Ljubljana, 26. 6. 1913 - 10. 12. 1998), politična delavka. Pravne študije je končala v Ljubljani. Med študijem se je pridružila levičarskemu študentskemu gibanju in 1934 postala članica KPJ. Delala je v ženskem protifašističnem gibanju in v slovenskem ljudskofrontnem gibanju. Med 2. svetovno vojno je bila aretirana in zaprta v italijanskih zaporih. Po kapitulaciji Italije je bila politična delavka v enotah NOV. Po vojni je opravljala številne funkcije: bila je republiška ministrica za socialno politiko, predsednica Centralnega odbora AFŽ Jugoslavije, organizacijska sekretarka CK ZKS, članica Izvršnega sveta SRS, poslanka Skupščine FLRJ in Skupščine LRS, članica CK KPJ, Zveznega odbora SZDL Slovenije, predstavnica Jugoslavije v Socialni komisiji OZN in predsednica te komisije itd. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 136 - 137 Gradivo je AS leta 1990 in 1998 izročila ustvarjalka. zapisniki/ elaborati/ stenografski zapisniki o delovanju ustvarjalke v AFŽ, CK ZKJ, SZDL/ gradivo o delu ustvarjalke na področju socialne politike: zaščita žensk in otrok, planiranje družine, otroško varstvo.../ gradivo z znanstvenega posvetovanja o Luisu Adamiču/ časopisni članki/ gradivo z raznih seminarjev/ predlogi in osnutki zakonov: o osebni izkaznici 1964-1968, o osebnih imenih 1961-1965, o matičnih knjigah 1964, o evidenci prebivališča in bivališča državljanov 1964/ korespondenca 1959-1965/ gradivo v zvezi z zaščito matere in otrok 1954-1965/ prevzemni seznam 1990, 1998/ ______________________________________________________________________ 1529 AS 1027 TORNAGO LEO, 1931 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Tornago Leo, 1885 - ? Bil je advokat v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. odvetniški spisi/ 342 arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1530 AS 1028 TRATNIK FRAN, 1937 - 1941 1 m. Tratnik Fran, 1881 - 1957 Tratnik Fran (Potok ob Dreti, 11. 6. 1881 - Ljubljana, 10. 4. 1957), risar in slikar. Slikarstvo študiral v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Slikal je v mnogih tehnikah, med katerimi prevladuje grafit. Razstavljal je največ skupinsko, v Jugoslaviji in po svetu. Samostojno razstavo je pripravil v Ljubljani 1951. Bil je član mnogih umetnostnih društev in združenj. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 153 - 156 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. dopis prosvetnega ministrstva/ številka časopisa Jutro iz leta 1937/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1531 AS 1030 TREO RUDOLF, 1841 - 1942 0.3 t. m./ 2 f., 1 m. Treo Rudolf, 1877 - ? Treo Rudolf (Ljubljana, 18. 4. 1877 - ?), arhitekt. Arhitekturo je končal na Akademiji upodabljajočih umetnosti, šoli za arhitekturo na Dunaju. Pripravništvo je opravljal na Dunaju pri arhitektih Ciriu Kochu, N. Troppu in v Ljubljani. Specializiral je visoke gradnje in naredil več projektov za družinske hiše, obrtne obrate idr. Na državni obrtniški šoli v Ljubljani je poučeval risanje. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. osebni dokumenti: spričevala, potrdila o službovanju, službeni dekreti/ korespondenca/ šolski zvezki o stavbarstvu/ končni izpit iz stavbarstva na delovodski in srednji tehnični šoli/ cenitve nepremičnin/ načrti in skice: parcelacija zemljišč, prezidave, dograditve hiš, hotelov, skladišč, tovarn/ gradbeni obračuni/ korespodenca Jožefa, Klare in Rolfa Trea/ davčne zadeve Antona Trea st./ fotografije/ arhivski popis 1966/ 343 ______________________________________________________________________ 1532 AS 1031 TROBEC JAKOB-JAMES, 19. stol. - 19. stol. 1 ks. Trobec Jakob-James, 1838 - 1921 Trobec Jakob-James (Log pri Polhovem Gradcu, 10. 7. 1838 - Brockway, ZDA, 14. 12. 1921), misijonar in škof. Teologijo je študiral v Ljubljani in v ZDA (Beatty, Pennsilvania), kamor je odšel leta 1864, ordiniran je bil 1865 v St. Paulu (Minnesota). Misijonaril je po ZDA, za škofa v St. Cloudu (Minnesota) je bil posvečen 1897. V tej škofiji ustanovil 39 župnij, 2 bolnišnici, dobrodelni zavod in dal sezidati 38 cerkva s šolskimi prostori. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 183 - 184 Pesem V slovo je 12. 7. 1924 izročil Hugolin pl. Sattner. pesem "V slovo pri odhodu v Ameriko"/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1533 AS 1341 TRUNK JURIJ MATEJ, 1920 - 1970 1 m. Trunk Jurij Matej, 1870 - 1973 Trunk Jurij Matej(Bače/ Faak am See, 1. 9. 1870 - San Francisco, ZDA, 11. 3. 1973), pisatelj, izseljeniški zgodovinar in časnikar. Bogoslovje je študiral v Celovcu in bil 1895 ordiniran. Služboval je v Vetrinju, Šmohorju, Dravogradu, Kasazah, Višarjih, Šmihelu pri Pliberku, Beljaku in Borovljah. Boril se je za pravice koroških Slovencev. 1921 je moral zapustiti Koroško in se je preselil v ZDA, kjer se je posvetil predvsem časnikarstvu. Objavil je Spomine (Celje 1950). - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 226 - 227 pisma v domovino/ izrezki člankov ustvarjalca/ fotografije/ 344 ______________________________________________________________________ 1534 AS 1033 TURNER PAVEL, 1886 - 1900 1 m. Turner Pavel, 1842 - 1924 Turner Pavel (Planica nad Framom, 21. 1. 1842 - Maribor, 25. 9. 1924), publicist, mecen in vzgojitelj. Maturiral je v Mariboru 1865; 1869 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju in doktoriral 1873 v Strasbourgu. Služboval je kot vzgojitelj pri bančniku Biedermanu na Dunaju, baronu L. Edelshem-Gyuliaiju v Budimpešti ter grofu Pavlu Pallaviciniju na Dunaju. Pisal je pesmi in prozo, svoje politično prepričanje pa uveljavljal le s peresom. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 249 - 253 Gradivo je AS pridobil leta 1935. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. pisma Janeza Trdine/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1535 AS 1193 UDE LOJZE, 1918 - 1973 8.7 t. m./ 50 š. Ude Lojze, 1896 - 1982 Ude Lojze (Križe, 18. 6. 1896 - Mali Lošinj, 27. 2. 1982), pravnik, publicist in zgodovinar. Pravo je študiral v Ljubljani. Udeležil se je vseh bojev za slovensko Koroško 1918 - 1920. Služboval je v Tržiču in Ljubljani ter v odvetniških pisarnah v Murski Soboti, Lendavi in Celju. Leta 1943 se je vključil v delo Agitpropa pri IO OF, 1944 je bil med ustanovitelji Znanstvenega inštituta pri IO OF. Opravljal je več družbenih funkcij. Od 1948 do 1956 je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, od 1956 do 1965 višji znanstveni sodelavec NUK. Bil je član Društva prostovoljcev borcev za severno mejo in Društva za mednarodno pravo. Težišče njegove javne dejavnosti je bilo na publicistiki. Pisal je predvsem o narodnostnem vprašanju v stari Jugoslaviji, o jugoslovanskih zahtevah v zvezi s slovensko Koroško; največ člankov je posvetil stanju slovenskega šolstva na Koroškem, rabi slovenskega jezika v cerkvi in vprašanjem severne meje. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 266 - 267 345 Gradivo je 24. 9. 1982 izročila Laura Geaufrete Ude iz Ljubljane. osebni dokumenti/ korespondenca/ razprave/ sestavki/ članki in govori/ posebno udejstvovanje: odvetnik, sodelavec INV in NUK/ izrezki iz časopisov/ gradivo Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo/ gradivo o Klubu koroških Slovencev/ gradivo Slovenske matice/ fotografije/ zemljevidi in karte/ operacijski dnevnik 2. bataljona 7. peš polka/ gradivo o dvojezičnih šolah na Koroškem, o delavskem gibanju, o slovenskih polkih.../ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 1536 AS 1034 ULČAR BLAŽ, 1820 - 1874 2 m. Ulčar Blaž, 1809 - ? Ulčar Jožef, 1789 - ? Ulčar Blaž (Smokuč, 3. 2. 1809 - ?), duhovnik. Osnovno šolo je končal v Kamniku, licej v Ljubljani. Leta 1833 je bil posvečen za duhovnika. Bil je kaplan v Šmartnem pri Kranju. Brat Jožef je v letih 1807 - 1809 obiskoval licej v Ljubljani. Gradivo je 23. 4. 1928 izročil Ivan Kocjančič. osebni dokumenti: krstni list, spričevala, namestitvene odločbe/ korespondenca/ krstni list in spričevala Jožefa Ulčarja/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1537 AS 1035 ULČAR JOŽEF, 1803 - 1809 1 m. Ulčar Jožef Rojen je bil na Bledu. Leta 1789 je končal študij teologije v Gradcu. Kasneje je bil župnik v Kamniku. šolska spričevala, službene odločbe/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 346 1538 AS 1221 UMEK ANTON, 1936 - 1970 0.8 t. m./ 7 š. Umek Anton, 1903 - 1983 Umek Anton (Brežice, 12. 6. 1903 - Ljubljana, 27. 2. 1983), gradbenik. V Ljubljani je študiral na gradbenem oddelku Tehnične fakultete. Študij je nadaljeval v Parizu. Služboval je v Ljubljani, Parizu, Beogradu in Zagrebu. Projektiral je rekonstrukcije in novogradnje industrijskih objektov (n. pr. cementarna v Trbovljah) in mostov. Kot inovator in izumitelj je pridobil 10 patentnih listin, med drugim s področja betonske montažne gradnje. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 284 Gradivo je 7. 7. 1987 izročila Fedora Umek iz Ljubljane. osebni dokumenti/ dokumenti iz službovanja/ patentne listine/ načrti objektov/ fotografsko gradivo/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 1539 AS 1340 URŠIČ FRANC, 1914 - 1947 0.1 t. m./ 1 š. Uršič Franc, 1896 - 1951 Uršič Franc (Šteben/ St. Stefan, 3. 6. 1896 - Ljubljana, 13. 4. 1951), narodnoobrambni delavec in publicist. Maturiral je na gimnaziji v Celovcu leta 1915, nato je bil v avstro-ogrski vojski in v italijanskem ujetništvu. V letih 1919 - 1920 je bil jugoslovanski železničar na koroškem plebiscitnem ozemlju, nato komercialist v Novem mestu, Črnomlju in Ljubljani, carinski uslužbenec (Jesenice, Rakek), od 1930 dalje je delal pri Železniški upravi v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil aktivist OF. Objavil je več člankov z narodnoobrambnega področja. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 307 Gradivo je 18. 11. 1991 izročil Stane Uršič. dnevniki ustvarjalca 1914-1918/ osebni dokumenti/ arhivski popis 1992/ 347 ______________________________________________________________________ 1540 AS 1244 VAVPETIČ LADO, 1918 - 1978 4.4 t. m./ 41 š. Vavpetič Lado, 1902 - 1982 Vavpetič, Lado (Krško, 26. 6. 1902 - Ljubljana, 28. 3. 1982), pravnik in politični delavec. V Ljubljani je študiral pravo, 1927 je bil promoviran. Delal je kot odvetnik, do 1943, ko je odšel v NOV. Leta 1945 je postal minister za trgovino in preskrbo, 1946 je bil izvoljen za rednega profesorja za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Inštituta za javno upravo pri SAZU ter član in predsednik Študijskega centra za družbeno problematiko. Predaval je na številnih univerzah, inštitutih in strokovnih združenjih doma in v svetu. Proučeval je pravno tehnične značilnosti v upravi nasploh in v družbenem upravljanju posebej. Izdal je nekaj knjig ter številne razprave. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 368 - 369 Gradivo je 24. 8. 1988 izročila Slovenska akademija znanosti in umentosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa. bibliografija/ računi/ časopisi in revije/ korespondenca/ članki in razprave/ razni rokopisi in rezimeji/ gradivo o delovanju SAZU: zapisniki sej predsedstva in medakademijskega odbora, predlogi za izvolitve dopisnih članov, gradivo inštitutov in sekcij SAZU, gradivo ing. Alberta Strune/ arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 1541 AS 1759 VAVPETIČ LADO, 1944 - 1979 0.4 t. m./ 6 š. Vavpetič Lado, 1902 - 1982 Glej AS 1244, zap. št. 1540. Gradivo je maja 1988 izročil Arhivu IZDG Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Inštitut za javno upravo Pravne fakultete v Ljubljani je hranil del zapuščine dr. Lada Vavpetiča, ki jo je izročil septembra 1996. korespondenca 1945-1946, 1949-1976/ referati, članki, govori, osnutki in koncepti sestavkov 1944-1966/ listina Kidričeve nagrade 1973/ listina o izvolitvi za dopisnega člana JAZU 1979/ 348 arhivski popis 1988, 1996/ ______________________________________________________________________ 1542 AS 1349 VERBIČ MARIJA, 16. stol. - 20. stol. 0.4 t. m./ 1 š., 3 f. Verbič Marija, 1914 Verbič Marija (Ljubljana, 29. 5. 1914 -), zgodovinarka. Zgodovino je študirala v Ljubljani in 1966 doktorirala. Službovala je kot profesor zgodovine v Lenartu v Slovenskih Goricah in Zagorju ob Savi. Od 1946 do 1975 je delala v Arhivu Slovenije. Uredila in inventarizirala je več arhivskih fondov in zbirk. Objavila je več razprav s področja gospodarske zgodovine. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 402 zbirka arhivskega gradiva od 16. do 19. stol./ rokopisi in tipkopisi arhivskih popisov in inventarjev, ki jih je izdelala ustvarjalka/ ______________________________________________________________________ 1543 AS 1541 VERGAN JOŽE, 1931 - 1945 1 m. Vergan Jože, 1904 - 1975 Vergan Jože (Popetre pri Sežani, 6. 2. 1904 - Izola, 15. 7. 1975), politični delavec. Kot zaveden Slovenec je sodeloval v naprednem in protifašističnem gibanju, zato je bil preganjan in večkrat zaprt. Leta 1921 je bil sprejet v KPJ. Zaradi preganjanja je leta 1933 pobegnil v Jugoslavijo, naslednje leto pa v Francijo. Od 1936 do 1939 je bil borec internacionalnih brigad v Španiji, nato je bil ujet in zaprt v Saint Cyprianu. Julija 1940 je ušel iz zapora in se povezal s komitejem francoskega protifašističnega odpora, v katerem je sodeloval do osvoboditve Francije. Od novembra 1944 je bil uslužbenec na jugoslovanskem konzulatu v Marseillesu ter v jugoslovanski vojni misiji. Maja 1945 je odpotoval v Split kot komandant jugoslovanskega transporta. Demobiliziral se je leta 1947. Nato je delal pri OLO Koper in bil nazadnje upravnik Ljudske menze v Izoli. Leta 1956 se je upokojil. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Gradivo je ZA CK ZKS prodal Jože Vergan leta 1959. dopisi 1937-1945/ razne izkaznice/ fotografije/ robčki/ našitki/ prevzemni seznam 1959/ 349 ______________________________________________________________________ 1544 AS 1036 VESEL FERDO, 1915 - 1916 1 m. Vesel Ferdo, 1861 - 1946 Vesel Ferdo (Ljubljana, 18. 5. 1861 - 28. 7. 1946), slikar. Slikarstvo je študiral na Dunaju in v Münchnu. Po številnih potovanjih se za stalno naselil v gradiču Grumlof pri Šentpavlu na Dolenjskem. Slikal je portrete, folklorne motive, akte, pokrajine in tihožitja. Bil je tehnični in izrazni eksperimentator, vrstnik moderne. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 419 - 420 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. beležnica 1915-1916/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1545 AS 1359 VESEL KAREL, 1821 - 1872 1 m. Vesel Karel, 1808 - 1863 Vesel Karel (Postojna, 13. 10. 1808 - Ljubljana, 27. 1. 1863), zdravnik. Medicino je študiral na Dunaju in 1833 promoviral. Služboval je kot zdravnik splošne prakse v Ljubljani, kot distriktni zdravnik v Ribnici in Postojni ter kot okrajni zdravnik v Ljubljani. Bil je član več domačih strokovnih združenj. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 425 korespondenca/ nekrolog o ustvarjalcu 1872/ 350 ______________________________________________________________________ 1546 AS 1227 VILFAN JELA, 1920 - 1998 4.0 t. m./ 38 š. Vilfan Jela, 1906 Vilfan Jela (Trst, 27. 12. 1906 -), kostumografka in dekoraterka. Na Dunaju je obiskovala žensko akademijo ter šolo za prosto in uporabno umetnost; 1928 se je vpisala v umetno obrtno šolo in po diplomi prejela nagrado Ludwiga Lobmeyra. Na isti šoli je absolvirala tečaj o zgodovinskih kostumih in specialko za načrtovanje in tehnično izdelavo. Leto 1938 je odšla v Berlin kjer je bila hospitantka na državni tekstilni modni šoli. Po vrnitvi v domovino se je preživljala kot svobodna umetnica, od 1942 do 1946 je bila kostumografka SNG v Ljubljani in pripravila 43 predstav. Leta 1947 je bila premeščena v SNG v Maribor, 1955 pa je odšla h gledališču Ivan Zajc na Reko. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 466 Gradivo je 21. 12. 1987 in 14. 12. 1988 podarila ustvarjalka. osebni dokumenti/ osebna in družinska korespondenca/ gradivo o delovanju ustvarjalke kot kostumografke v gledališčih/ gradivo o oblikovanju predmetov uporabne umetnosti in knjižne opreme/ prevzemni seznam 1988/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1547 AS 1908 VILFAN MARIJA, 1907 - 1941 1.6 t. m./ 14 š. Vilfan Marija, 1912 - 1994 Glej tudi AS 1206, zap. št. 1640. Vilfan Marija (Ljubljana, 26. 4. 1912 - 24. 8. 1994), politična delavka. Diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani 1935. Od 1941 je sodelovala v ilegalnem delu v Ljubljani in 1943 odšla v partizane. Po vojni je bila z možem, diplomatom dr. Jožo Vilfanom v New Yorku in Indiji, v Beogradu, nato je bila nekaj let v Ljubljani direktorica Cankarjeve založbe, in ponovno v Beogradu, tokrat kot predsednica Jugoslovanske komisije za sodelovanje z UNESCO. Leta 1972 se je upokojila in do smrti delala v Društvu za Združene narode za Republiko Slovenijo v Ljubljani. Bila je članica jugoslovanske delegacije na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Ženevi (KEVS) 1974 1975. 351 - Čampa M., Osebni fond Marije Vilfan, Arhivi XV, št. 1 - 2, Ljubljana 1992, str. 72 - 73 - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 470 - 471 Gradivo je Arhivu INZ podarila Marija Vilfan leta 1991. Družinska korespondenca in nekaj gradiva o političnem delovanju pred in po drugi svetovni vojni je zaprto za uporabnike 50 let od izročitve. osebni dokumenti, fotografije, družinska korespondenca 1907-1974/ službena korespondenca z naslovniki iz Slovenije, Jugoslavije in tujine 1945-1988/ gradivo iz generalne konference Unesca v Parizu 1968 in s konference KEVS v Ženevi 1974-1975/ gradivo raznih jugoslovanskih parlamentarnih, mirovnih in ženskih mednarodnih delegacij 1961-1968/ gradivo ki se nanaša na službena mesta Marije Vilfan v Cankarjevi Založbi, Zvezni konferenci SZDL, Jugoslovanski ligi za mir/ teksti političnih predavanj po Sloveniji in Jugoslaviji/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 1548 AS 1761 VODE ANGELA, 1930 - 1944 0.1 t. m./ 2 f. Vode Angela, 1892 - 1985 Vode Angela (Ljubljana, 5. 1. 1892 - 5. 5. 1985), publicistka, politična delavka in defektologinja. V Ljubljani je končala učiteljišče leta 1911 in do leta 1917 poučevala na osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. V letih 1917 - 1921 je bila zaposlena v Jadranski banki, Samassovi tovarni in Jugoslovanski socialdemokratski stranki. Privatno je študirala zdravstveno pedagogiko in leta 1921 opravila specialistični izpit za pouk defektologije. Od leta 1921 do januarja 1944 je poučevala na posebni šoli za prizadete v Ljubljani. Že leta 1922 se je vključila v KP in bila članica do leta 1939, ko je bila iz nje izključena. Aktivno je delovala predvsem v ženskih organizacijah: v društvu Ženski pokret za Slovenijo, Splošnem ženskem društvu, Jugoslovanski ženski zvezi itd. Leta 1939 je organizirala Narodno-obrambni svet. Leta 1941 je bila članica Vrhovnega plenuma OF. Od februarja do septembra 1944 je bila v koncentracijskem taborišču Ravensbrücku. Po osvoboditvi je ponovno poučevala na posebni šoli v Ljubljani. Od maja 1947 do 1953 je bila v zaporu (Nagodetov proces). Napisala je nekaj knjig in veliko člankov z žensko problematiko ter tudi prevajala. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 501 - 502 - Tršan L., Iz zapuščine Angele Vode, Arhivi XVII, št. 1 - 2, Ljubljana 1994, str. 125 - 127 Del gradiva je leta 1964 izročila Arhivu IZDG Angela Vode, del pa leta 1975 ZA CK ZKS. Od novembra 1992 je v AS. 352 kazenski spisi zasebne tožbe Angele Vode proti kritikom njene knjige Spol in usoda 1939/ izrezki kritik o knjigi Spol in usoda iz časopisov in revij 1938-1939/ prošnje in peticije za izpustitev kaznjenk iz Bileće 1940/ seznam publicističnega dela in pregled akcij Angele Vode/ članki/ predavanja, referati/ gradivo ženskih društev in organizacij 1930-1941: npr. Jugoslovanska ženska zveza - sekcija za Dravsko banovino, Mednarodna ženska zveza, Slovensko društvo/ študijsko gradivo/ prevzemni seznam 1964, 1975/ ______________________________________________________________________ 1549 AS 1037 VODNIK VALENTIN, 1793 - 1793 1 ks. Vodnik Valentin, 1758 - 1819 Vodnik Valentin (Ljubljana, 3. 2. 1758 - 8. 1. 1819), pesnik, časnikar in jezikoslovec. Leta 1775 je vstopil v frančiškanski red, študiral filozofijo v frančiškanski šoli v Novem mestu in bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil 1782. Služboval je na Bledu, v Ribnici, na Koprivniku in v Ljubljani. Leta 1798 je zaprosil za profesuro na gimnaziji in se 1800 poslovil od samostanskega reda. Pesniti je začel 1779. Ukvarjal se je s časnikarstvom, z izdajo učbenikov, zbiral je slovenske ljudske pesmi. Kot jezikoslovec se je ukvarjal z besedoslovjem, pisanjem slovarjev, z reformo slovenskega črkopisja. Posebej se je zavzemal za slovensko strokovno in publicistično izrazoslovje in stil. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 509 - 528 Gradivo je izročil Jakob Zupan in je vpisano v staro akcesijsko knjigo pod številko 27 za leto 1824. prepis pisma Žige Zoisa/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1550 AS 1383 VOGELNIK DOLFE, 1871 - 1991 12.2 t. m./ 95 š. Vogelnik Dolfe, 1909 - 1986 Vogelnik Dolfe, Adolf (Dunaj, 8. 6. 1909 - Ljubljana, 22. 3. 1986), statistik in demograf. Pravo je študiral v Ljubljani in 1933 promoviral. V Parizu je študiral na statističnem inštitutu pariške univerze in tam kot prvi Jugoslovan tudi diplomiral. V času NOB 353 so ga Italijani internirali. Leta 1944 je odšel po nalogu Vrhovnega štaba v London in v Severno Afriko, kjer je v ujetniških taboriščih pridobival primorske Slovence za NOB. Po osvoboditvi je bil direktor Državnega statističnega urada, izredni profesor za statistiko na Ekonomski fakulteti v Beogradu, od 1952 pa redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V letih 1958 - 1961 je bil rektor Univerze v Ljubljani. V Ljubljani je kot mestni statistik organiziral prvo komunalno statistično službo, prav tako v Beogradu. Preučeval je demografska gibanja, razvoj prebivalstva, planiranje družine, problematiko selitev in procese urbanizacije. S strokovnimi učbeniki, članki in razpravami je prispeval k razvoju statistične teorije, razvijanju mednarodne statistične koordinacije in uveljavljanju mednarodnih statističnih standardov v Jugoslaviji. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 548 - 549 Gradivo je 12. 12. 1991 izročila Marija Vogelnik. dnevniki/ gradivo z mednarodnih konferenc/ gradivo o delu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani/ učbeniki/ korespondenca/ publikacije državnega statističnega urada DFJ/ statistično gradivo/ referati na temo demografije in migracij v Jugoslaviji in v svetu/ literatura o demografiji/ razne statistične in demografske raziskave/ elaborati/ separati/ študije/ fotografije/ nagrade in priznanja/ prevzemni seznam 1991/ ______________________________________________________________________ 1551 AS 1038 VOGLAR CARBONARIUS GREGOR, 1714 - 1714 1 ks. Voglar Carbonarius Gregor, 1651 - 1717 Voglar (Oglar) Carbonarius Gregor (Naklo, 12. 3. 1651 - Kranj, 2. 2. 1717), zdravnik. Študiral je filozofijo v Gradcu, medicino pa na Dunaju, v Bologni in Rimu. Leta 1688 je nastopil službo osebnega zdravnika carja Petra Velikega, 1700 je bil interniran na Švedskem, 1704 se je vrnil v Moskvo. Do 1714 je delal v moskovski zdravstveni upravi, potem se je vrnil domov. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 552 - 553 potni list v latinščini in nemščini/ arhivski popis 1961/ 354 ______________________________________________________________________ 1552 AS 1354 VOISKA ANTON, 1804 - 1815 1 m. Voiska Anton Voiska Anton je bil iz Doba. Končal je gimnazijo in licej v Ljubljani (1808). V času Ilirskih provinc je bil 1. kancler (svetovalec) męra ljubljanske občine. korespondenca/ razna potrdila/ ______________________________________________________________________ 1553 AS 1275 VOJSKA DANILO, 1950 - 1987 7.2 t. m./ 63 š. Vojska Danilo, 1911 - 1986 Vojska Danilo (Novo mesto, 11. 9. 1911 - Ljubljana, 2. 12. 1986), ekonomist. Študiral je na gradbenem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Bil je član KP od 1940, med okupacijo je delal v partijskih organih. Po osvoboditvi je s sodelavci vodil postopek prve nacionalizacije. Od 1947 je bil imenovan za rednega profesorja politične ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opravljal je vrsto družbenih funkcij. Izdelal je obsežen elaborat o gospodarskem razvoju Slovenije, pripravil učbenik za politično ekonomijo itn. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 561 Gradivo je 21. oziroma 23. 6. 1990 AS izročila Breda Vojska iz Ljubljane. gradivo o gospodarstvu v Sloveniji med dvema svetovnima vojnama/ zapisi in sheme o kapitalu v Sloveniji (do 19. stol., 19. stol., 20. stol.)/ gradivo raznih podjetij v Sloveniji/ A. Praprotnik, predsednik prometnega zavoda za premog - svinčena afera/ slikovno gradivo o kapitalizmu/ gradivo o študentskem gibanju med dvema vojnama/ gradivo o 1. nacionalizaciji podjetij na Slovenskem - po bančnih koncernih/ zapiski predavanj iz politične ekonomije/ osebni dokumenti 1911-1932/ prevzemni seznam 1990/ 355 ______________________________________________________________________ 1554 AS 1039 VOŠNJAK BOGUMIL, 1894 - 1944 9.0 t. m./ 73 f., 1 š. Vošnjak Bogumil, 1882 - 1959 Vošnjak Mihael, 1837 - 1920 Vošnjak-Georgiević Nada Hülsenbeck-Georgiević Natalija Vošnjak Bogumil (Celje, 4. 9. 1882 - Washington (ZDA), 18. 6. 1959), pravnik in politik. Pravo je študiral v Pragi, Gradcu in na Dunaju, kjer je 1906 doktoriral. Študij je nadaljeval v Parizu in Heidelbergu. 1912 postal prvi slovenski privatni docent na zagrebški univerzi, kjer je predaval obče državno pravo. Ob izbruhu vojne je mobiliziran, 1915 je odšel v Ženevo. Kot član Jugoslovanskega odbora se je zavzemal za zedinjenje Južnih Slovanov. 1917 je kot predstavnik Jugoslovanskega odbora sodeloval na pogovorih s srbsko vlado ter pri nastanku krfske deklaracije. Bil je tajnik jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, član ustavodajne skuščine, jugoslovanski poslanik v Pragi in narodni poslanec 1931 - 1935. Med okupacijo 1941 - 1945 se je pridružil gibanju D. Mihajlovića in po osvoboditvi 1945 emigriral v ZDA. Zedinjenje Jugoslovanov je propagiral v večih knjigah in številnih člankih, pisanih v angleščini in francoščini. Objavljal je tudi razprave s področja prava, ekonomije in politike. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 583 - 584 - Vošnjak B., Dnevnik iz 1. svetovne vojne, za objavo pripravil Vladimir Kološa, Ljubljana 1994, szr. 7 - 25 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti (familiaria)/ korespondenca/ posebno udejstvovanje: Jugoslovanski odbor, mirovna konferenca v Parizu, poslanik SHS v Pragi, Društvo narodov, zunanje ministrstvo, Ustavodajna skupščina 1920-1921, Narodna skupščina, kmetijstvo, kmetijska komora, proračunske razprave 1933-1934, 1934-1935, spomenice in resolucije, politično in društveno delovanje, Matica rada/ razprave in članki/ dnevniki/ vizitke in naslovi/ časopisi/ gradivo V. Mihaela, Vošnjak-Georgiević Nade in Hülsenbeck-Georgiević Natalije/ arhivski popis/ 356 ______________________________________________________________________ 1555 AS 1040 VOŠNJAK JOSIP, 1862 - 1908 0.1 t. m./ 1 š. Vošnjak Josip, 1834 - 1911 Vošnjak Josip (Šoštanj, 4. 1. 1834 - Visole pri Slovenski Bistrici, 21. 10. 1911), zdravnik, politik in pisatelj. Medicino je študiral na Dunaju in 1858 promoviral za doktorja medicine in kirurgije. Služboval je kot zdravnik v Šoštanju, Ljubljani, Kranju, Slovenski Bistrici in Šmarju pri Jelšah. Bil je med najvidnejšimi zdravniki svojega časa na Kranjskem in delaven član Društva zdravnikov na Kranjskem. S politiko se je začel ukvarjati šele v 60-ih letih, 1873 je bil izvoljen v državni zbor na čelu mladoslovencev oziroma nove slovenske liberalne stranke, 1877 - 1895 je bil član kranjskega deželnega zbora. Kot politik se je zavzemal za kulturne in politične pravice Slovencev. Uveljavil se je kot kulturni delavec in literat (pisal je pesmi, povesti, drame). - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 584 - 588 Gradivo je 31. 1. 1922 AS izročil neznan izročitelj. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1556 AS 1567 VRATUŠA ANTON, 1980 - 1981 0.1 t. m./ 1 š. Vratuša Anton, 1915 Vratuša Anton (Dolnji Slaveči, 21. 2. 1915 - ), doktor filozofskih znanosti, diplomat in politik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1941 diplomiral na oddelku za literarno zgodovino. Isto leto je bil promoviran za doktorja filozofskih znanosti. Na prvi moški gimnaziji v Ljubljani je predaval od leta 1938 do 1941. Maja 1941 se je vključil v OF. Februarja 1942 so ga Italijani aretirali in internirali v različna italijanska taborišča. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane. Oktobra 1943 ga je GŠ NOV in POS poslal v Italijo za zvezo med italijanskim in slovenskim odporniškim gibanjem. Marca 1945 je odšel v Beograd, kjer je bil namestnik načelnika oddelka v Ministrstvu za notranje zadeve (do 1949), kasneje je bil namestnik načelnika uprave v Generalštabu JLA 1949 1952. Leta 1952 je postal načelnik oddelka - opolnomočeni minister v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve (do 1953), nato je bil načelnik kabineta podpredsednika ZIS (do 1963) ter nato šef kabineta predsednika zvezne skupščine. Leta 1965 je postal direk357 tor Inštituta za družbene vede v Beogradu, leta 1967 pa stalni predstavnik SFRJ pri ZN v New Yorku in nato izredni in pooblaščeni veleposlanik SFRJ v Jamajki. Po povratku v domovino (1969) je postal namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve (do 1971) in podpredsednik ZIS (do 1978). Maja 1978 je bil izvoljen za predsednika IS Skupščina SRS. Član predsedstva CK ZKS je bil od 1980 do 1982 ter nato predsednik zveznega zbora Skupščine SFRJ do 1983. Poleg tega je tudi predaval na beograjski univerzi in na FSPN v Ljubljani. Leta 1985 je postal redni član SAZU. Ukvarjal se je tudi s publicistiko in znanstvenim delom in sicer na področju političnih ved in slavistike. Je nosilec partizanske spomenice 1941. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 605 - 607 informacije o obiskih v delovnih organizacijah, raznih institucijah in ustanovah/ obiski v tujini/ razgovori s posamezniki/ pisma in dopisi/ razne ocene in poročila/ poročila o znanstvenih posvetih/ arhivski popis na kartoteki/ ______________________________________________________________________ 1557 AS 1041 VRAZ STANKO, 1839 - 1839 1 ks. Vraz Stanko, 1810 - 1851 Vraz Stanko (Konstantin) (Cerovec pri Ormožu, 30. 6. 1810 - Zagreb, 24. 5. 1851), pesnik in kritik. Deloval je v glavnem v Zagrebu in pri Hrvatih velja za najplodnejšega poeta, prevajalca, kritika in literarnega teoretika v 1. pol. 19. stol. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 606 - 614 Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. pesem "Hvala Njegovi Cesarski Visosti Nadvojvodi Joanu"/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1558 AS 1542 VULČ FRANJO, 1920 - 1923 1 m. Vulč Franjo, 1891 - 1926 358 Vulč Franjo (Leoben, 18. 4. 1891 - Beograd, maj 1926), politični delavec. Od konca leta 1921 do septembra 1923 je delal v Sloveniji v SKOJ-u ter v Neodvisni delavski stranki Jugoslavije. Bil je med ustanovitelji ilegalne mladinske organizacije Iskra. Leta 1922 je postal član KPJ. Bil je organizator Proletarskih akcijskih čet (PAČ) v Sloveniji leta 1923. Kot soorganizatorju stavke jeseniških delavcev, mu je grozila aretacija, zato je bil poslan v vojaško šolo v Moskvo, od koder se je vrnil kot inštruktor CK KPJ v vojski 1925. Po vrnitvi se je naselil v Beogradu, kjer je nadaljeval s političnim delom. Januarja 1926 je bil aretiran in zaprt v Glavnjači, kjer je med mučenjem umrl (natančen datum smrti ni znan). - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 644-645 osebni dokumenti: službeno spričevalo, potrdilo o članstvu v Sokolu, potrdilo za vstop k dobrovoljcem, odpustnica iz orožnih vaj, vojaška zglasnica/ ______________________________________________________________________ 1559 AS 1042 VURNIK STANKO, 20. stol. - 20. stol. 1 m. Vurnik Stanko, 1898 - 1932 Vurnik Stanko (Šentvid pri Stični, 11. 4. 1898 - Ljubljana, 23. 3. 1932), umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog. Študiral je umetnostno zgodovino v Ljubljani in 1925 promoviral. Deloval je kot izrazito kritičen umetnostni zgodovinar. Kot etnolog je proučeval stilne in druge umetnostne značilnosti predmetov ljudske kulture in objavil veliko razprav. Kot muzikolog je postavil temelje slovenski glasbeni znanosti. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 652 - 654 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. kulturno-zgodovinske skice: slikarstvo, umetnost na Slovenskem.../ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1560 AS 1043 WAGNER FRANC KAREL, 1797 - 1800 1 m. Wagner Franc Karel Wagner Franc Karel je bil doktor medicinskih znanosti. Doktoriral je leta 1800 na Dunajski univerzi. Bil je član številnih nemških strokovnih združenj, med drugim fizikal359 nega društva v Göttingenu in Jeni, botaničnega društva v Regensburgu, Westfalskega prirodoslovnega društva. doktorska diploma 1800/ diplome članstva petih društev 1797-1799/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1561 AS 1044 WARTO KAROL, 1905 - 1938 1 m. Warto Karol, 1882 - 1938 Warto Karol (Idrija, 15. 10. 1882 - Ljubljana, 31. 3. 1938), knjigovodja. Leta 1898 je končal državno gimnazijo v Ljubljani, 1915 je postal poročnik v rezervi (v avstro-ogrski vojski), med 1. svetovno vojno se je bojeval na ruskem bojišču. Od 1919 do 1927 je delal v pivovarni Laško kot knjigovodja. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1562 AS 1411 WEITENHILLER ARNULF, 1978 - 1978 1 m. Weitenhiller Arnulf Rodbina izvira iz srednje Frankovske (Nemčija), iz mesta Nassenfels. V 14. stol. se omenja Leonhard Weidenhiller. Kot uradniki pri Bamberških škofih so se v času protireformacije preselili na Koroško, v Velikovec. Na Kranjsko so prišli kot veletrgovci za trgovino iz Koroške na Primorsko. Leta 1789 jih je Jožef II. povzdvignil v plemiški stan. V 18. stol. so v Ljubljani kupili suknarsko tovarno in v Bakru tovarno za predelavo lanu. Gradivo je 27. 6. 1978 izročil dr. Arnulf Weittenhiller iz Celovca. tipkopis razprave o rodbini/ 360 ______________________________________________________________________ 1563 AS 1219 WISIAK ALEKSANDER, 1906 - 1944 0.2 t. m./ 2 š. Wisiak Aleksander, 1908 - 1933 Wisiak Aleksander (Ljubljana, 15. 6. 1908 - Kamniške planine, 12. 5. 1933), trgovski sotrudnik. Bil je eden najbolj znanih slovenskih alpinistov, dejaven v TK Skala, Slovenskem planinskem društvu, Smučarskem klubu Ljubljana... Ponesrečil se je v Kamniških planinah, kjer so mu septembra 1933 postavili spominsko ploščo. Gradivo je 17. 6. 1987 AS izročil Danijel Avsenjak iz Ljubljane. osebni dokumenti/ korespondenca/ beležke v zvezi z gorskimi vzponi/ publikacije in časopisni članki o planinstvu/ Planinski vestniki/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 1564 AS 1045 WOLF ANTON ALOJZIJ, 1824 - 1858 1 m. Wolf Anton Alojzij, 1782 - 1859 Wolf Anton Alojzij (Idrija, 14. 6. 1782 - Ljubljana, 7. 2. 1859), ljubljanski škof. Leta 1803 je končal študij teologije, 1804 je bil ordiniran. Služboval je v Ljubljani in Idriji. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan 1824. Oživel je novomeški kapitelj, predpisal enoten bogoslužni red, financiral in organiziral novo izdajo sv. pisma ter nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja. - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 714 - 716 Gradivo je leta 1865 izročil Friderik baron Elmer. pastirsko pismo duhovščini ljubljanske škofije/ korespondenca/ pozdravni govori/ arhivski popis 1961/ 361 ______________________________________________________________________ 1565 AS 1046 WUTTE R., 1920 - 1920 1 f. Wutte R. Gradivo je podaril R. Wutte 1932. propagandno gradivo za koroški plebiscit/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1566 AS 1047 ZALAR MARIJA, 1937 - 1943 1 m. Zalar Marija Zalar Marija, gostilničarka iz Ljubljane. Leta 1942 je imela gostilno na Zaloški cesti 10 v Ljubljani. Pred tem je bila lastnica gostilne na Tržaški 4 v Ljubljani Bila je članica Združenja gostilničarskih podjetij v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. gradivo o delovanju ustvarjalke v gostinski obrti/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1567 AS 1048 ZALOKAR JANEZ, 1836 - 1848 1 m. Zalokar Janez, 1792 - 1872 Zalokar Janez (Vinica, 26. 6. 1792 - Ljubljana, 7. 9. 1872), leksikograf, nabožni in gospodarski pisec. V Ljubljani je študiral filozofijo in teologijo, 1815 je bil ordiniran. Deloval je v Metliki, na Dunaju, v Ljubljani in Tržiču. Ukvarjal se je s slovenskim besediščem: izpisoval je slovarje, knjige in časopisje. Pripravil je za izdajo slovensko-nemški slovar. Kot leksikograf se je ukvarjal predvsem z botanično in zoološko terminologijo. 362 - SBL, 14. zv., Ljubljana 1986, str. 760 - 761 Gradivo je izročil ustvarjalec in je vpisano v staro akcesijsko knjigo pod številko 276 za leto 1848. rokopis/ pismo/ Deschmanova ocena dela J. Zalokarja na nemško-slovenskem slovarju/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1568 AS 1916 ZIDAR BERNARD, 1943 - 1946 0.1 t. m./ 1 š. Zidar Bernard, 1903 - ? Zidar Ivana, 1911 - ? Zidar Bernard-Tomaž (Dobravlje, 30. 10. 1903 - ?), kmet in Zidar Ivana (20. 5. 1911 ?) sta bila med NOB aktivna člana OF. Bernard Zidar je bil med drugim od 1943 do 1945 član vaškega odbora OF in intendant vasi Dobravlje in tehnike KPS Grmada, član okrožnega komiteja KPS za Kras in okrajnega izvršnega narodnoosvobodilnega odbora Sežana. Ivana Zidar je bila od 1943 do 1945 tajnica agitpropa vaškega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) Dobravlje in članica okrajnega odbora SPŽZ Sežana. Gradivo je 16. 5. 1988 izročila Arhivu IZDG Sonja Horvat iz Inštituta za slovenski jezik v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. osebni dokumenti/ pisma, dopisi/ zapisniki sestankov vaških odborov SPŽZ/ poročila SPŽZ/ seznami članic SPŽZ/ potrdila (intendanca)/ propagandno gradivo/ arhivski popis 1988/ ______________________________________________________________________ 1569 AS 1050 ZIEGLER FRANC ANDREJ, 1835 - 1835 1 m. Ziegler Franc Andrej, 1761 - 1842 Ziegler Franc Andrej (Ljubljana, 1. 10. 1761 - Dunaj, 3. 11. 1842), naravoslovec. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani. Od 1806 do upokojitve je bil kustos naravoslovnega kabineta dunajskega muzeja. Sodeloval je z Ferdinandom Schmidtom, veliko sta potovala in raziskovala živali. Po upokojitvi (1823) se je ukvarjal s sladkovodnimi in kopenskemi mehkužci. 363 - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 809 prirodoslovni spisi/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1570 AS 671 ZORMAN IVAN, 18. stol. - 20. stol. 0.7 t. m./ 7 š. Zorman Ivan, 1889 - 1969 Hitty Albina Kleč Frida Avčin, družina Zorman Ivan (Ljubljana, 29. 7. 1889 - 14. 9. 1969), kulturni delavec. Klasično gimnazijo je končal 1908 in začel študirati slikarstvo v Parizu. Od 1909 je v Pragi študiral arhitekturo na Tehnični visoki šoli. Leta 1914 se je vrnil domov in prevzel upravljanje družinskega imetja. Bil je med ustanovitelji Narodne galerije, od 1918 njen upravnik in do 1950 ravnatelj. V Pragi je deloval v vodstvu akademskega društva Adrija in ferijalnega društva Prosveta. Od 1910 do 1914 je bil urednik narodnega radikalnega mesečnika Omladina. Založil je več leposlovnih del, urejeval Vestnik Narodne galerije in bil odgovorni urednik Umetnosti 1936/37. Pisal je o likovni umetnosti, ocenil vrsto razstav, izdal več likovnih oprem za knjige, ki jih je založil, ter bil mentor in mecen slovenskim umetnikom (npr. I. Cankarju). - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 854 - 855 Gradivo sta 25. 3. 1994 podarila Bogomila in Marjan Pogačnik iz Ljubljane. - Ivan Zorman: osebni dokumenti/ korespondenca/ gradivo o Narodni galeriji/ fotografije/ življenjepis/ načrti hiš/ - Albina Hitty: osebni dokumenti/ modni atelje/ fotografije/ korespondenca/ - Frida Kleč: osebni dokumenti/ korespondenca/ fotografije/ - gradivo o družini Avčin/ prevzemni seznam 1994/ 364 ______________________________________________________________________ 1571 AS 1053 ZUPAN ERVIN, 1929 - 1938 1 m. Zupan Ervin Zupan Ervin, strojni stavec iz Ljubljane. Ukvarjal se je z jadralnim letalstvom in izdelovanjem jadralnih letal. Veliko je pisal o športu (smučanje, letenje), bil je član S. K. Idrija v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca/ spisi o delovanju na športnem področju: smučanje, pravila Jugoslovanske zimsko športne zveze, smučarski tečaji/ časopisni izrezki/ zemljevid Julijskih Alp/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1572 AS 1054 ZUPANČIČ RIHARD, 1926 - 1926 1 ks. Zupančič Rihard, 1878 - 1949 Zupančič (Suppantschitsch) Rihard (Ljubljana, 22. 12. 1878 - Judendorf pri Gradcu, 21. 3. 1949), matematik. Matematiko je študiral na Dunaju, kjer je opravil profesorski izpit in 1913 dosegel doktorat znanosti iz filozofije. Služboval je na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani. Sodeloval je ob ustanovitvi univerze v Ljubljani, delal je kot redni profesor za matematiko na Tehnični fakulteti, bil je dekan in rektor Univerze v Ljubljani. Njegovo najpomembnejše delo so učbeniki za matematiko za srednje šole. Izšli so številni njegovi članki, kjer obravnava matematiko v kombinaciji z metodiko pouka tega predmeta na srednjih in visokih šolah. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 902 - 903 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. dopisnica - vabilo na sejo načelstva Akademskega kolegija/ arhivski popis 1966/ 365 ______________________________________________________________________ 1573 AS 1402 ZWITTER FRAN, 1819 - 1947 4.1 t. m./ 23 š. Zwitter Fran, 1905 - 1988 Zwitter Fran (Bela Cerkev pri Novem mestu, 22. 10. 1905 - Ljubljana, 14. 4. 1988), zgodovinar. Zgodovino in geografijo je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju. 1929 je doktoriral v Ljubljani, izpopolnjeval se je v Parizu. Služboval je kot asistent na Geografskem inštitutu v Ljubljani, kot asistent - volonter na zgodovinskem seminarju in kot prof. na klasični gimnaziji. Leta 1938 je bil imenovan za rednega prof. za občo zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi in tako postal prvi visokošolski prof. za ta predmet pri nas. Leta 1941 je bil aretiran in konfiniran, 1943 se je vrnil na Primorsko in se pridružil NOV, od 1945 do 1947 se je kot sodelavec Inštituta za proučevanje mednarodnih vprašanj udeležil mednarodnih mirovnih konferenc. Od 1948 je bil redni prof. obče zgodovine novega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1952 1954 rektor Univerze v Ljubljani. Aktivno se je udeleževal mednarodnih in domačih zgodovinskih kongresov, opravljal je številne funkcije v strokovnih združenjih. Posvečal se je obči zgodovini novega veka, mednarodni sloves si je pridobil s predavanjem na zgodovinskem kongresu v Stokholmu o narodnih problemih v Habsburski monarhiji. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 908 - 911 Gradivo je 14. 6. 1991 podarila Marija Zwitter iz Ljubljane. gradivo o problemu Julijske krajine/ ocene doktorskih disertacij/ gradivo mirovnih konferenc v Parizu 1946, Londonu 1946, 1948, Moskvi 1946, New Yorku 1946: elaborati, razprave, govori, mirovne pogodbe/ časopisi in časopisni izrezki/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 1574 AS 1543 ŽAGAR STANE, 1915 - 1942 1 m. Žagar Stane, 1896 - 1942 Žagar Stane (Žaga pri Bovcu, 19. 2. 1896 - Planica pri Škofji Loki, 27. 3. 1942), učitelj, narodni heroj, politični delavec. Učiteljišče je končal v Gorici. Večinoma je učil v Srednji Dobravi pri Kropi. Leta 1931 je bil sprejet v KPJ ter postal leta 1937 član CK KPS. Organiziral je razna predavanja z gospodarskega, kulturnega in političnega področja, pa tudi sam je veliko predaval. Ustanovil je kmetijsko nabavno zadrugo. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil leta 1940 odpuščen iz službe in izgnan iz Dobrave. Preselil se 366 je najprej v Celje, ob začetku 2. svetovne vojne pa v Ljubljano. Kmalu je bil poslan kot inštruktor CK KPS na Gorenjsko, kjer je organiziral OF ter prve partizanske enote. Kasneje je odšel na Dolenjsko, vendar se je decembra ponovno vrnil na Gorenjsko in sodeloval v številnih bitkah, 27. 3. 1942 pa je padel na Planici pri Škofji Loki. Po njem se imenujejo nagrade, ki jih podeljujejo učiteljem. - Mala splošna enciklopedija, 3. kn., Ljubljana 1976, str. 753 - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 926 - 927 Gradivo je ZA CK ZKS podarila hčerka Danica Bavcon. osebna korespondenca na razglednicah 1915-1938/ dopis uredništvu Slovenca 1920/ kopije pisem 1917-1940/ kopije službenih dokumentov 1931, 1940/ kopije dveh brošur, ki so ju izdali Nemci ob njegovi smrti 1942/ kopija zemljevida Evrope 1939/ prevzemni seznam/ ______________________________________________________________________ 1575 AS 1226 ŽAUCER PAVLE, 1905 - 1986 2.3 t. m./ 16 š. Žaucer Pavle, 1914 - 1986 Žaucer Pavle (Janževa Gora pri Selnici, 18. 12. 1914 - Ljubljana, 31. 10. 1986), agronom in politični delavec. Agronomijo je študiral v Zagrebu in 1940 diplomiral. Bil je član KPJ od 1936. Ob okupaciji je bil izseljen v Srbijo, kjer je med Slovenci organiziral odbore OF. Od 1941 je bil v partizanih. Od 1945 do 1947 je bil politični aktivist na Koroškem, nato v Ljubljani delegat Ministrstva za zunanje zadeve, svetnik in načelnik v Predsedstvu vlade FLRJ, kjer se je ukvarjal z vprašanjem Trsta in cone B. Opravljal je številne družbenopolitične funkcije. Leta 1954 je bil imenovan za direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije. Deloval je v društvih tehnikov in inženirjev in organiziral njihove kongrese. Veliko je pisal o dogodkih iz NOB, o predvojnih študentovskih gibanjih ipd. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 934 - 935 Gradivo je 2. 10. 1987 izročila Adrijana Žaucer. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. gradivo o delovanju ustvarjalca v društvu Triglav, v komunističnem gibanju/ rokopisi in tipkopisi ustvarjalčevih del/ dokumenti, ki jih je zbral P. Žancer/ 367 ______________________________________________________________________ 1576 AS 1055 ŽEBOT CIRIL, 1940 - 1944 0.1 t. m./ 1 f., 1 m. Žebot Ciril, 1914 - 1989 Žebot Ciril (Maribor, 8. 4. 1914 - Washington, 9. 1. 1989), ekonomist in politik. Pravo je študiral v Ljubljani, 1937 je promoviral. Specializiral se je v gospodarskih vedah v Milanu, Parizu in ČSR. Služboval je v Ljubljani na Delavski zbornici in v Narodni banki, 1941 - 1943 je bil svetovalec Gospodarske zveze. Od 1941 je predaval na Pravni fakulteti gospodarske vede. Politično se je uveljavljal v listu Straža v viharju kot eden od voditeljev Akademskega kluba Straža. V času NOB so "stražarji" nastopali proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Leta 1942 je postal voditelj stražarjev, ki so organizirali protipartizanske vaške straže. Po kapitulaciji Italije se je umaknil pred gestapom v Rim, 1947 pa v ZDA. Od 1958 je bil profesor politične ekonomije na univerzi Georgetown (Washington). - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 935 - 936 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. rokopis in tipkopisi razprave Stanovska preureditev/ Zakon o ustanovitvi Narodnega stanovskega sveta/ ustroj in statut Delavske zbornice/ spisi in razprave o delavskem pravu, gospodarstvu in socialnih problemih/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1577 AS 1326 ŽERJAV BORUT, 1929 - 1943 1 m. Žerjav Borut, 1916 - 1977 Žerjav Borut (Gradec, 1. 12. 1916 - Pariz, 21. 1. 1977), zgodovinar in časnikar. Zgodovino, zemljepis in filozofijo je študiral v Ljubljani in Zagrebu. Bil je profesor zgodovine v Strasbourgu, nato več let novinar pri radiu v Parizu kot napovedovalec v slovenskih oddajah. Pisal je predvsem kulturne in politične komentarje in kronike. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 959 Gradivo je 29. 4. 1969 izročil Državni sekretariat za notranje zadeve SRS. 368 korespondenca/ gradivo o delničarjih Narodne tiskarne/ tipkopis dela Gregorja Žerjava: Osnutek za reorganizacijo ustave in uprave, 1929/ ______________________________________________________________________ 1578 AS 1655 ŽERJAV GREGOR, 1909 - 1931 0.1 t. m./ 1 f. Žerjav Gregor, 1882 - 1929 Žerjav Gregor (Lož na Notranjskem, 14. 11. 1882 - Poljče pri Radovljici, 27. 6. 1929), pravnik in politik. V letih 1901 - 1906 je študiral pravo na Dunaju, promoviral 1906. Leta 1908 je prevzel vse organizacijske posle v liberalni stranki in se intenzivno posvetil političnemu, kulturnemu in gospodarskemu delu. Med prvo svetovno vojno je postal tajnik Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju. Bil je zagovornik unitarizma in centralizma ter podpiral tudi vsedržavno liberalno stranko, od junija 1918 imenovano Jugoslovanska demokratska stranka (JDS). Poleti 1918 je bil med ustanovitelji narodnih svetov. Bil je v delegaciji Narodnega vijeća Slovenaca, Hrvata i Srba v Zagrebu, ki je konec oktobra 1918 odšla na konferenco v Ženevo in podpisala sporazum o združitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo. Od januarja do novembra 1919 je bil podpredsednik v Deželni vladi za Slovenijo, nato do junija 1920 predsednik in do decembra 1920 poverjenik za pravosodje. Leta 1919 je izpeljal ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in 1920 ustanovitev novega liberalnega tednika Jutro. V letih 1920, 1925 in 1927 je bil izvoljen za poslanca v narodno skupščino. V prvi skupščini je deloval v ustavodajnem, v drugih dveh v zakonodajnem odboru. Od decembra 1921 do decembra 1922 je bil minister za socialno politiko, od novembra 1924 do julija 1925 minister za gozdove in rudnike. Bil je član raznih liberalnih korporacij in združenj. Julija 1922 je bil izvoljen za predsednika JDS. - Vodnik 1965, str. 469 - SBL, 15. zv. Ljubljana 1991, str. 956 - 959 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Na osnovi beležke, napisane na mapi korespondence, se domneva, da je bilo gradivo hranjeno v uredništvu Jutra. Gradivo je mikrofilmano. korespondenca 1909, 1918-1929/ beležke in spomini/ gradivo v zvezi z Narodnim većem SHS v Zagrebu in Narodnim svetom v Ljubljani 1918, mirovno konferenco v Parizu 1918-1920, razmejitveno komisijo 1917-1921/ arhivski popis 1980/ 369 ______________________________________________________________________ 1579 AS 1056 ŽIBERT IVAN AVGUŠTIN, 1900 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Žibert Ivan Avguštin, 1874 - 1945 Žibert Ivan Krstnik, redovno ime Avguštin (Preska pri Medvodah, 5. 6. 1874 - Ljubljana, 8. 9. 1945), bibliotekar. Bogoslovje je študiral v benediktinskem samostanu St. Florian (Avstrija) in bil 1900 ordiniran. Na dunajski univerzi je študiral zgodovino, umetnostno zgodovino in zgodovinske pomožne vede ter 1904 doktoriral. Služboval je kot bibliotekar na Dunaju, od 1920 v Narodnem muzeju v Ljubljani. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 965 - 966 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebni dokumenti/ gradivo o hiši na Ježici: prošnje in pritožbe glede gradnje ceste/ časopisni izrezki/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1580 AS 1057 ŽIGON AVGUST, 1836 - 1940 13.8 t. m./ 99 š., 1 m. Žigon Avgust, 1877 - 1941 Žigon Avgust (Ajdovščina, 8. 1. 1877 - Ljubljana, 15. 6. 1941), literarni zgodovinar in teoretik. Na Dunaju je študiral pravo, potem umetnostno zgodovino, filozofijo, klasično filologijo in slavistiko v Gradcu. 1909 je promoviral za doktorja umetnostnozgodovinskih znanosti. Služboval je v Kranju in v Ljubljani. Leta 1910 se je zaposlil v ljubljanski licejski knjižnici, od 1920 je bil njen ravnatelj. Žigonov znanstveni opus sestavljajo kritične objave literarnih tekstov, biografski, bibliografski in zgodovinski članki ter razprave o literarnoteoretičnih in estetskih vprašanjih. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 968 - 971 Literarno zapuščino dr. Avgusta Žigona je 21. 1. 1942 izročil dr. France Stele. Nekaj gradiva je 28. 7. 1956 prodala Matilda Boltar iz Ljubljane. Večino gradiva je izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 13. 5. 1977. Leta 1989 je bil narejen sumaren popis vsebine tega gradiva. 370 zapiski o rodbini Endlicher/ gradivo o Franu Levstiku in Franji Koširjevi (Malenškovi): korespondenca, Moji spomini, pesmi, komentarji/ različno gradivo o dr. Francetu Prešernu: poezije, življenjepis, korespondenca, kronologija Prešernovega dela, popis Prešernove zapuščine/ gradivo o Franu Erjavcu/ gradivo za članek "Levstikovo delo za Prešerna"/ gradivo o Valentinu Vodniku/ prepisi pesmi, člankov raznih avtorjev/ prepisi Stritarjevih pisem Lujzi Pesjakovi 1871-1877 in Cimpermanu 1871/ rokopisi in objave člankov in razprav iz področja literarne zgodovine/ gradivo o F. L. Saviu - prepisi originalnih pisem, člankov, pesmi in sonetov/ gradivo k zgodovini Gregorčičeve Soči/ arhivski popis 1961, 1989/ podrobno je popisano le gradivo, prevzeto do leta 1956, ostalo gradivo (92 š.) pa le sumarno/ ______________________________________________________________________ 1581 AS 1058 ŽITKO STANISLAV, 1929 - 1944 0.2 t. m./ 2 f. Žitko Stanislav, 1896 - ? Žitko Stanislav je bil odvetnik v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. odvetniški spisi/ spisi Advokatske komore v Ljubljani/ Poslovni koledar Jugoslavije za leti 1932 in 1934/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1582 AS 1059 ŽITNIK IGNACIJ, 1872 - 1913 1 m. Žitnik Ignacij, 1857 - 1913 Žitnik Ignacij (Fužina pri Zagradcu, 24. 11. 1857 - Ljubljana, 28. 12. 1913), politik in časnikar. Študiral je bogoslovje v Ljubljani in bil 1884 ordiniran. Služboval je v Šentjerneju, Dobrniču in Ljubljani. Leta 1894 je doktoriral iz rimskega prava. V Ljubljani je deloval kot stolni kanonik in konzistorialni svetnik. Uveljavil se je kot časnikar. Od 1889 je bil član SLS in vseskozi na strani J. E. Kreka. Bil je poslanec kranjskega deželnega zbora in državnega zbora. Zavzemal se je za politične pravice Slovencev. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 976 - 977 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. 371 osebni dokumenti/ korespondenca/ spisi o poklicnem in političnem delovanju/ računi/ beležke/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1583 AS 1060 ŽMAVC JAKOB, 1900 - 1919 1 m. Žmavc Jakob, 1867 - 1950 Žmavc Jakob (Rožički Vrh, 20. 6. 1867 - Sevnica, 10. 2. 1950), šolnik. Zgodovino in umetnostno zgodovino je študiral v Gradcu, Pragi in na Dunaju (tudi slavistiko), 1894 je bil promoviran. Služboval je v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Deloval je v Slovenski matici in v Društvu slovenskih profesorjev. Zavzemal se je za slovenski učni jezik na srednjih šolah, organiziral pisanje šolskih knjig za višje razrede gimnazije, iskal pisce in založnike zanje ter posredoval pri oblasteh za odobritev. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 989 Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. dnevnik 1908-1919/ društvena pravila/ pripombe glede učnega jezika pri matematiki/ poročilo o stanju šolstva na Koroškem 1900-1901/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1584 AS 1061 ŽOLGER IVAN, 1917 - 1920 0.1 t. m./ 1 f. Žolger Ivan, 1867 - 1925 Žolger Ivan (Devina pri Slovenski Bistrici, 22. 10. 1867 - Lassnitzhöhe na Štajerskem, 16. 5. 1925), pravnik. Pravo je študiral v Gradcu in Parizu, 1895 je v Gradcu promoviral. Služboval je v Gradcu, na Dunaju in v Ljubljani. 1917 je bil imenovan za ministra brez listnice v vladi E. Seidlerja z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije; 1918 je odstopil. Po vrnitvi v Slovenijo je delal kot predsednik upravne komisije v oddelku za notranje zadeve pri Narodni vladi, kot zastopnik Kraljevine SHS v Društvu narodov in od 1919 kot redni profesor na novoustanovljeni Pravni fakulteti v Ljubljani 372 - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 1002 - 1004 Gradivo je 10. 4. 1941 izročila Prosvetna zveza v Ljubljani. korespondenca ministru za zunanje zadeve v Beogradu in generalnemu sekretarju mirovne konference v Parizu 1919/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1585 AS 1062 ŽVEGEL (SCHWEGEL) JOŽEF, 19. stol. - 20. stol. 1 ks. Žvegel (Schwegel) Jožef, 1836 - 1914 Žvegel (Schwegel) Jožef baron (Zgornje Gorje, 29. 2. 1836 - Rečica pri Bledu, 16. 9. 1914), politik in diplomat. Maturiral je na ljubljanski gimnaziji 1854 in 1859 stopil v konzularno službo. Bil je konzul v Aleksandriji in Carigradu in uradnik na zunanjem ministrstvu ter državnozborski in deželnozborski poslanec. Zavzemal se je za gospodarski napredek Kranjske. Pisal je pesmi, povesti ter etnografske, zemljepisne in prirodopisne sestavke. - SBL, 10. zv., Ljubljana 1967, str. 250 spis Die olympischen Spiele/ arhivski popis 1961/ 373 LB Rodbinski fondi ______________________________________________________________________ 1586 AS 1386 ADAMIČ, RODBINA, 1901 - 1944 0.1 t. m./ 1 š. Adamič, rodbina Adamič Franc, 1889 - 1924 Rodbina Adamič izvira iz Šutne pri Kamniku. Ivan Adamič je bil vrvarski mojster, ki je ustanovil podjetje Ivan N. Adamič, vrvarna v Ljubljani. Sedež podjetja je bil v Šempetrskem predmestju. 1919 je podjetje prodal sinu Francu. Franc Adamič (Šutna, 2. 2. 1889 - Ljubljana 9. 2. 1924), trgovec in podjetnik. Trgovsko šolo je končal v Ljubljani, 1919 je kupil očetovo podjetje ter ga povečal in razširil na trgovino s konopljo, vrvmi, motvozom in vsemi vrvarskimi predmeti. Njegova vdova Helena roj. Tomšič se je leta 1925 poročila z Alojzijem (Vekoslavom) Adamičem (1885 - 1940), vrvarskim mojstrom in bratom Franca Adamiča, leta 1928 sta ustanovila podružnico podjetja v Celju. Gradivo rodbine Adamič je bilo najdeno med gradivom fonda Komisije za upravo narodne imovine (AS 1199, zap. št. 216). osebni dokumenti/ obrtni listi/ kupne pogodbe/ korespondenca/ fotografije strojev/ poslovni prospekti/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1587 AS 797 ANŽIČ, RODBINA, 1802 - 1925 0.1 t. m./ 1 f. Anžič, rodbina Rodbina Anžič je imela posest v Dobrunjah. Franc Anžič se je ukvarjal tudi s prodajo mesa, vina, mošta in žganja. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. zemljiškoknjižne zadeve 1886-1917/ davčni plačilni nalogi 1881-1925/ zapuščinske zadeve 1886-1905/ pupilarne zadeve 1888/ obrtne zadeve/ tožbe 1888-1890/ - Anžič Anton: članki in razprave verske vsebine/ arhivski popis 1966/ 374 ______________________________________________________________________ 1588 AS 798 AUERSPERG, RODBINA, 1774 - 1848 0.3 t. m./ 3 š. Auersperg, rodbina Auerspergi ali Turjaški so ena najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin. Prvotni Turjačani, po poreklu verjetno iz Švabske, so izumrli v 13. stol. Rod poznejših Turjačanov izvira iz vrst nesvobodnih ministerialov koroških vojvod. Njhov pomen začne naraščati v začetku 15. stol. v zvezi z obrambo proti Turkom. Odlikovali so se v vojaški, upravni in diplomatski službi. Iz vitezov so 1550 postali baroni, 1630 pa grofje. Glavno posest Turjačanov so sestavljali Turjak, Šumberk, Ribnica, Čušperk, Hmeljnik idr. - SBL, 1. zv., Ljubljana 1925, str. 19 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 130 Gradivo je 29. 2. 1936 izročil Državni arhiv iz Zagreba. genealogija rodbine/ dekreti o povišanju v grofovski stan/ listine/ testamenti: Rihard grof Auersperg, Johann Tadej grof Herberstein, Vilhelmina grofica Auersperg, Marija Beatrice grofica Auersperg, Aleksander grof Auersperg, Jožef grof Auersperg, Cecilija baronica Lichtenberg/ zapuščinski inventar Vajkarda grofa Auersperga/ prošnje za podelitev ustanov otrokom/ uradna korespondenca/ korespondenca Beatrice grofice Auersperg/ korespondenca Terezije grofice Auersperg/ pobotnice/ 3 rokopisi Riharda grofa Auersperga (iz govorov vladnega svetnika prof. Josefa Kundlerja)/ ______________________________________________________________________ 1589 AS 799 BARBO-WAXENSTEN, RODBINA, 1936 - 1938 1 m. Barbo-Waxensten, rodbina Barbo-Waxenstein, plemiška rodbina na Kranjskem, izvira iz Beneške republike. V 15. stol. so se naselili v beneški Istri, pozneje so dobili posestva tudi na Kranjskem. Imenujejo se po gradu Kožljak (Waxenstein) v Istri. V 16. stol. se je rodbina razdelila na 3 veje: rakovniško, gotniško in paško. Člani rodbine so opravljali pomembne upravne funkcije na Kranjskem. Bili so imetniki več zemljiških gospostev: Škrljevo, Moravče, Kostanjevica, Pobrežje, Rakovnik, Čušperk, Dragomelj, Matena, Prestranek, Slatna, Luknja, Belaj, Kožljak, Paz itd. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 185 - 186 375 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. Del gradiva hrani ZAL. gradivo o posesti rodbine/ davčne knjižice članov rodbine/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1590 AS 800 BATTA-MANIAGLIA, RODBINA, 1515 - 1808 1 m. Batta-Maniaglia, rodbina Gradivo je AS 10. 12. 1949 kupil od dr. Jaroslava Šašlja iz Ljubljane. prepisi notariatskih listin o posestniških razmerah rodbine 1515-1752, 1801, 1808/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1591 AS 1372 BIZJAK, RODBINA, 1835 - 1938 1 m. Bizjak, rodbina Rodbina Bizjak je imela posest na Brodu v Bohinju. Gradivo je 5. 6. 1979 AS podaril Joža Čop. računi/ pobotnice/ osebni dokumenti članov rodbine/ ______________________________________________________________________ 1592 AS 1291 BUSET, RODBINA, 1755 - 1833 2 m. Buset, rodbina Kranjska plemiška rodbina Buset je imela od 17. stol. dalje v posesti zemljiška gospostva Gracarjev turn, Boštanj pri Sevnici in druga. 376 - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 594 - 595 Del gradiva je leta 1858 izročil neznan izročitelj, drugi del pa leta 1860 baron Buset. seznami fevdnih aktov/ gradivo o dobrodelnih ustanovah na Kranjskem/ geneaologija in notata družine Buset/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1593 AS 801 DRELSE, RODBINA, 1876 - 1896 1 m. Drelse, rodbina Drelse Avgust (Drewitz, Frankfurt na Odri, 14. 10. 1843 - Ljubljana, ?). Bil je sin Gottlieba Drelseja in Luise roj. Perch. V Ljubljani je imel opekarno. Bil je poročen z Karolino roj. Kimmel z Dunaja s katero je imel 5 otrok. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osebno gradivo posameznih članov rodbine: rojstni listi, spričevala/ gradivo o posesti/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1594 AS 802 FOERSTER, RODBINA, 1860 - 1944 11.2 t. m./ 78 š. Foerster, rodbina Foerster Anton, 1837 - 1926 Foerster Jaroslav, 1875 - 1946 Foerster Mario, 1907 - 1946 Foerster Anton (Osenice na Češkem, 20. 12. 1837 - Novo mesto, 17. 4. 1926), skladatelj, organist in pianist. Leta 1863 je končal pravne študije v Pragi, potem se je ukvarjal z glasbo. Od 1867 deloval v Ljubljani in se ukvarjal z reformo cerkvenega petja in s skladateljstvom. Foerster Jaroslav (Ljubljana, 15. 9. 1875 - 14. 12. 1946), gradbenik. Diplomiral je na Dunaju, bil je redni profesor za visoke gradnje na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Je utemeljitelj slovenskega gradbenega izrazoslovja. 377 Foerster Mario (Ljubljana, 4. 6. 1907 - 5. 2. 1975), filmski režiser, scenarist, snemalec in montažer. Doktoriral je iz kemije na Univerzi v Ljubljani. Po filmski specializaciji v Berlinu se je posvetil filmu. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 183 - 184 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 129 - 130 Gradivo je podarila Amalija Bobič iz Ljubljane v letih 1976 - 1980, 1982, 1985 in 1988. - Anton Foerster: pesmarice, korespondenca, dokumenti o delovanju/ - Jaroslav Foerster: beležke iz predavanj/ dokumenti o delovanju/ korespondenca/ - Mario-Marijan Foerster: tiski/ 3 kn. iz zapuščine/ filmske revije/ korespondenca/ časopisi/ življenjepis/ - časopisno gradivo/ knjige iz družinske zapuščine/ fotografije/ diapozitivi/ gramofonske plošče/ revije/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1595 AS 863 FREYER, RODBINA, 1683 - 1864 3.0 t. m./ 19 š. Freyer, rodbina Freyer Henrik, 1802 - 1866 Freyer Henrik (Idrija, 8. 7. 1802 - Ljubljana, 21. 8. 1866), botanik, farmacevt, naravoslovec in kartograf. Farmacijo je študiral na Dunaju in tam diplomiral. Po dveletni lekarniški praksi v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani je bil 1832 - 1853 kustos Deželnega muzeja v Ljubljani, od 1853 pa kustos tržaškega zoološko-anatomskega muzeja. Bil je zbiralec favne, raziskovalec kraških jam, preučeval je človeško ribico. Zlasti se je posvečal botaniki: objavil je kranjsko favno, gradivo o slovenskem poimenovanju rastlin na Kranjskem. 1844 - 1846 je izdal zemljevid vojvodine Kranjske. Bil je član več strokovnih društev in združenj. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 189 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 157 Del fonda je bil kupljen od Muzealskega fonda leta 1866, ostalo gradivo pa je izročil neznan izročitelj leta 1867 in 1891. - Freyer Henrik: personalia/ korespondenca/ publikacije/ slovenska botanična imena, botanika/ zoologija/ geologija/ mineralogija/ geografija/ palentologija.../ - Freyer Ernest: raziskovanja v farmaciji/ - Freyer Karl: personalia/ korespondenca/ posebno udejstvovanje/ - Freyer Marija/ - Freyer Karolina/ 378 arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1596 AS 865 GALLE, RODBINA, 1881 - 1937 1 m. Galle, rodbina Hubert Galle je bil doma iz Polja pri Ljubljani. Dr. Karl Galle je bil dvorni svetnik na Dunaju. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. osmrtnica dr. Karla Galleta 1937/ spričevalo Huberta Galleta 1881-1882/ korespondenca/ 2 fotografiji/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1597 AS 803 GVAJC, RODBINA, 1791 - 1936 0.1 t. m./ 1 f. Gvajc, rodbina Gvajc Lovrenc (Jarše pri Ljubljani, 1806 - 1856) je delal v Ljubljani kot pisar pri advokatih Mihaelu Stermolu in Jožefu Dulerju. Gvajc Anton starejši (1832 - 1892), sin Lovrenca Gvajca, je bil mestni tesarski mojster v Ljubljani. Ljubiteljsko se je ukvarjal z zgodovino in bil dopisni član komisije za zgodovinske spomenike. Gvajc Anton mlajši (Ljubljana, 21. 8. 1865 - Brežice, 3. 8. 1935), slikar, sin Antona starejšega in Johane roj. Peklar. Likovno akademijo je končal na Dunaju. Bil je profesor risanja na ženskem učiteljišču v Gorici in profesor prostoročnega risanja na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, tihožitja in gorske krajine. - SBL, 2. zv., Ljubljana 1926, str. 283 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 410 Gradivo je 23. 10. 1936 izročila Ida Gvajc. osebno gradivo Gvajc Marije, Lovrenca, Ivane, Antona st., Zofije, Antona ml., Emila, Josipa in Viljema: rojstni in krstni listi, šolska in druga spričevala/ letaki koroškega 379 plebiscita/ časopisni izrezki/ zapisniki odborovih sej in občnih zborov Umetniškega kluba Grohar v Mariboru 1922-1926/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1598 AS 804 HAERDTL, RODBINA, 1896 - 1942 1 m. Haerdtl, rodbina Baroni Haerdtl so opravljali visoke državne uradniške službe na Dunaju. Posest so imeli med drugim tudi v okolici Ptuja. Haerdtl baron Eduard (Dunaj, 10. 6. 1861 - 20. 3. 1897) je bil astronom. Študiral je na Filozofski fakulteti na Dunaju astronomijo, matematiko in filozofijo. Leta 1884 je promoviral za doktorja filozofije. Posvečal se je proučevanju astronomije, 1888 je postal profesor na innsbruški univerzi za predmet teoretična astronomija. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. poročna naznanila baronov pl. Haerdtl 1896-1934/ osmrtnice 1872-1942: baroni Haerdtl, baroni Hauser, Lemaić, Seligmann, Wimmer, Tarnoszy pl. Sprinzenberg/ gradivo o posesti/ biografija dr. Eduarda Haerdtla/ 2 fotografiji/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1599 AS 1338 HERBERSTEIN, RODBINA, 1895 - 1943 1 m. Herberstein, rodbina Herberstein, plemiška rodbina, na Štajerskem izpričana že v 12. stol., v 15. stol. pa na današnjem slovenskem ozemlju. Razvejana rodbina je imela posesti na Štajerskem in na Kranjskem. Na današnjem slovenskem ozemlju je imela v lasti na Kranjskem Vipavo na Štajerskem pa Hrastovec, Podsredo, Betnavo, Veržej, Ormož idr. Posamezni člani rodbine so predvsem na Štajerskem opravljali številne deželne politične funkcije. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 15 inventarji premoženja/ ______________________________________________________________________ 380 1600 AS 806 HLEBANJA, RODBINA, 1605 - 1752 1 m. Hlebanja, rodbina Rodbina Hlebanja (Klebein, Klewein) je imela posest na Srednjem Vrhu nad Gozd Martuljkom. Gradivo je AS podarila Darinka Stegovec iz Jesenic. osebno gradivo članov rodbine/ gradivo o posesti/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1601 AS 807 HUDOVERNIK, RODBINA, 1811 - 1940 1.0 t. m./ 7 š. Hudovernik, rodbina Hudovernik Primož, 1811 - 1889 Hudovernik Jožef, 1867 - ? Glej tudi AS 459, zap. št. 703 in AS 479, zap. št. 697. Družina Hudovernik je bila lastnica tovarne za izdelovanje prešitih odej v Kranju. Hudovernik Primož (Radovljica, 1. 7. 1811 - Ljubljana, 10. 10. 1889) je bil prodajalec živil in kolonialnega blaga, medu, lanenega olja idr. Tovarno prešitih odej je kupil leta 1857. Bil je tudi direktor Kranjske hranilnice (1864 - 1880), član Trgovinske in obrtne zbornice idr. Poročen je bil z Katarino roj. Kandutsch (umrla 1886). Hudovernik Jožef (rojen 2. 4. 1867), sin Primoža, je bil trgovec, hišni posestik in tovarnar. Poročen je bil z Ivano roj. Luckmann. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. - Primož Hudovernik: osebni dokumenti/ mašne ustanove/ korespondenca/ procesi/ posebno udejstvovanje/ - Tovarna za izdelavo prešitih odej: računske knjige/ glavne knjige/ dobavne knjige/ trgovske knjige/ - Hudovernik Katarina, Josipa, Frančiška, Kristina, Marija, Ivan in Karl: računi/ korespondenca/ posebno udejstvovanje/ ______________________________________________________________________ 1602 381 AS 808 JAKŠA, RODBINA, 1909 - 1939 1 m. Jakša, rodbina Jakša Aleksander mlajši (Žužemberk, 6. 1. 1891 - ?), poštni uradnik. Končal je državno gimnazijo v Novem mestu, študiral v Gradcu in na Filozofski fakulteti v Ljubljani (od 1920). Delal je kot višji poštni uradnik v Ljubljani in kot PTT kontrolor v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. - dokumenti Jakše Aleksandra: spričevala, uslužbenski dekreti, navodila za usmerjanje poštnih pošiljk, karte poštnega prometa v posameznih delih Jugoslavije/ - osebni dokumenti Jakša Bože in Tee: šolska spričevala/ razna potrdila/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1603 AS 809 KAISER, RODBINA, 1926 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Kaiser, rodbina Kaiser dr. Adolf je bil višji deželno-sodni svetnik v Ljubljani. Bil član Društva ostrostrelcev v Ljubljani in lovec (član Lovske družbe Črnuče-Podgorica). Njegov oče Kaiser Stefan je na Kranjsko prišel iz Madžarske (iz mesta Sechart). Bil je puškar. Gradivo je leta 1948 izročil FZC. - osebni dokumenti Adolfa Kaiserja/ korespondenca Tekle Kaiser/ - Lovska družba Črnuče-Podgorica: blagajniški dnevnik 1931-1932/ računi/ obvestila/ korespondenca/ izkaznice 1930/ spisi 1924-1937/ vabila na streljanja in tekmovanja/ - Društvo ostrostrelcev v Ljubljani: dopisi 1926-1941/ gostilna Strelišče pod Rožnikom/ zgodovina ljubljanskega strelskega kluba 1930/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1604 AS 1385 KAVČNIK, RODBINA, 1878 - 1950 1.5 t. m./ 9 š. Kavčnik, rodbina 382 Rodbina Kavčnik izvira iz Brezovice pri Ljubljani. Ivan Kavčnik je bil dvorni svetnik vrhovnega sodišča na Dunaju, poročen z Cecilijo, roj. Pirnat. Njun sin Josip je bil finančnik in direktor številnih denarnih zavodov. Sin Leon je bil direktor železarne Topusko na Hrvaškem. Po letu 1945 je predaval na ljubljanski Fakulteti za montanistiko. Obsojen je bil v Nagodetovem procesu. - SBL, 3. zv., Ljubljana 1925 - 1932, str. 439 - 440 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 32 Gradivo je 9. 10. 1991 izročil Janez Kos iz Ljubljane. Najdeno je bilo na odlagališču odpadkov ob Litijski cesti v Ljubljani. Tja je verjetno prišlo po adaptaciji Realke na Vegovi ulici v Ljubljani. osebno gradivo Leona in Ivana Kavčnika/ gradivo o delovanju Josipa Kavčnika/ gradivo o delovanju Leona Kavčnika: korespondenca 1929-1930, 1935-1942, gradivo o železarni Topusko 1923-1939, gradivo talilnice Zrinjska gora, rudosledni dnevnik za Bešlinac 1925-1927/ gradivo Cecilije in Maje Kavčnik/ časopisni izrezki/ korespondenca/ gradivo družbe Vigor/ opisi posameznih gospodarskih panog na Slovenskem pred 1. svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama/ gradivo o gospodarskih obratih v Sloveniji: adaptacije železarn, pogodbe z delavci, poročila, bilance, rudosledstvo.../ periodika/ učbeniki/ knjige/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1605 AS 1335 KLARIČ, RODBINA, 1833 - 1927 0.1 t. m./ 1 š. Klarič, rodbina Georg (Jurij) Klarič (Clarici) je bil posestni inšpektor knezov Windischgräz. Kot inšpektor je upravljal tudi posetvi Zalog (Breitenau) pri Novem mestu od 1866 dalje in Luknja (Luegg). Od 1887 do 1897 je bil opolnomočenik barona Franca pl. Wambolta na Hmeljniku. Leta 1891 je delal kot posestni inšpektor v Kandiji (danes del Novega mesta). Ernestina Clarici (Planina 18. 9. 1859 - ?) je končala učiteljišče v Ljubljani 1879 in kot učiteljica za učence z nemškim in slovenskim učnim jezikom delala v raznih krajih po Sloveniji, nazadnje kot višja učiteljica v Novem mestu (Kandija) leta 1912. Gradivo je leta 1988 podaril dr. Drago Mušič. gradivo različnih ustvarjalcev - članov družine Klarič iz Kandije (na Dolenjskem)/ arhivski popis 1998/ 383 ______________________________________________________________________ 1606 AS 1369 KOBILICA-PINTAR, RODBINA, 1908 - 1979 0.2 t. m./ 2 š. Kobilica-Pintar, rodbina Marija Pintar (Novo mesto, 5. 2.1891 - ?) je bila lastnica trgovine v predmestju Ljubljane. Ivan Pintar je bil zdravnik in docent na medicinski visoki šoli v Ljubljani 1954. Gradivo je AS kupil 5. 12. 1991 v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani in 4. 3. 1992 v trgovini Carniola Antiqua v Ljubljani. Fotografsko gradivo se hrani v fondu AS 1201, zap. št. 1651. gradivo Marije Pintar/ dokumenti o družini Kobilica-Pintar/ osebni dokumenti posameznih članov rodbine/ tiskovine/ fotografije nabožne vsebine/ razglednice/ dopisnice/ arhivski popis 1991/ prevzemni seznam 1992/ ______________________________________________________________________ 1607 AS 1417 KOGOVŠEK, RODBINA, 1895 - 1965 1 m., 1 o. Kogovšek, rodbina Rodbina Kogovšek izvira iz Ljubljane. Janez (roj. 1923) je končal obrtno šolo v Ljubljani, keramiško smer, in se zaposlil kot pomožni uslužbenec - kurir pri Komunalni banki v Ljubljani in pri Službi družbenega knjigovodstva (SDK). Gradivo je AS decembra 1979 kupil v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. osebni dokumenti članov rodbine Karola, Ivane in Janeza: odločbe, spričevala, prijavnice/ prevzemni seznam 1979/ ______________________________________________________________________ 1608 AS 810 KOLENC, RODBINA, 1670 - 1793 1 m. Kolenc, rodbina 384 Rodbina Kolenc je imela posest v Gornjem Gradu. kupoprodajna pisma/ pogodbe/ fevdna pisma/ ženitne pogodbe/ korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1609 AS 1401 KOSMAČ, RODBINA, 1823 - 1866 1 m. Kosmač, rodbina Rodbina Kosmač je imela posest na Koroški Beli - Jesenicah. testament Marije Kosmač/ tožbeni spisi Andreja in Antona Kosmača/ ______________________________________________________________________ 1610 AS 811 KOZLER, RODBINA, 1841 - 1942 0.3 t. m./ 2 f., 2 š. Kozler, rodbina Kosler Janez, 1780 - 1864 Kosler Janez, 1819 - 1889 Kosler Oskar, 1898 - 1959 Kozler, tudi Kosler, trgovska rodbina s Kočevskega. Kosler Janez I. (Rieg, 7. 6. 1780 - Ljubljana, 23. 2. 1864) je leta 1812 na Dunaju ustanovil trgovino z južnim sadjem. S to trgovino je močno obogatel in se vrnil na Kranjsko. Po vrnitvi je kupil gospostvo Ortnek. Svojim dedičem Janezu II., Jožefu in Petru (geograf) je zapustil 2 hiši v Ljubljani, hišo v Trstu, imenje Weidman na ljubljanskem barju, hiše in posesti na Reki in na Dunaju ter tovarno usnja na Reki. Kosler Janez II. (1819 - 1889) je bil lastnik Ortneka, član Kranjske kmetijske družbe. Ukvarjal se je z agronomskimi vpašanji, povezanimi z Ljubljanskim barjem. Po smrti očeta je s svojima bratoma ustanovil pivovarno v Šiški (današnji Union) in kupil dvorec Cekinov grad. Zadnji lastnik posestva je bil Oskar (1898 - 1959). Po nacionalizaciji 1946 je na posestvu opravljal strokovna dela. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 354 Večino gradiva je leta 1948 izročil FZC, manjši del pa 13.12. 1976 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. 385 - gradivo o posesti Jožefa Koslerja v Brezovem Logu in Lipah: listine, inventarji/ - Cekinov grad s pivovarno: pogodbe o posesti in lastnini pivovarne bratov Kosler, protokoli družinskih sej 1921-1935, pivovarne v Mariboru in Celju/ - gradivo o Športnem klubu Ilirija: najem prostorov, kupne pogodbe, načrti parcele Ilirija/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1611 AS 812 KREK, RODBINA, 1861 - 1944 2.3 t. m./ 26 f., 2 š. Krek, rodbina Krek Gregor, 1840 - 1905 Krek Gregor Gojimir, 1875 - 1942 Krek Gregor (Četena Ravan pri Javorju, 8. 3. 1840 - Gradec, 2. 8. 1905), slavist. Leta 1867 je doktoriral na graški univerzi iz slovanskih jezikov in slovstva, pozneje je postal redni profesor na tej univerzi. Krek Gregor Gojimir (Gradec, 27. 6. 1875 - Ljubljana, 1. 9. 1842), glasbenik in pravnik. Leta 1896 je absolviral graški konservatorij in 1898 na graški univerzi promoviral za doktorja prava. Leta 1920 je bil imenovan za rednega profesorja rimskega in civilnega prava na ljubljanski univerzi. - SBL, 4. zv., Ljubljana 1932, str. 557 - 559 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 1 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. - Gregor Krek: familiaria/ korespondenca/ posebno udejstvovanje/ profesura na gimnaziji v Gradcu/ članstvo v izpitni komisiji za profesorje na gimnazijah/ profesura na graški univerzi za predmet slovanska filologija/ delo v Podpornem društvu za slovenske visokošolce v Gradcu/ slavistične študije/ - Gregor Gojimir Krek: familiaria/ korespondenca/ posebno udejstvovanje kot svetnik deželnega sodišča v Ljubljani/ kot profesor na Juridični fakulteti v Ljubljani/ kot član vrhovnega zakonodajnega sveta/ kot sekretar Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani/ pravne skripte in študije/ glasbeno gradivo/ literarno gradivo/ - korspondenca Mire, Milene, Miroslava, Lavre in Bogomila Kreka/ dnevnik potovanj Jurija Laricha/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1612 386 AS 813 LAMBERG, RODBINA, 1517 - 1673 0.1 t. m./ 1 f. Lamberg, rodbina Lambergi so kranjska plemiška rodbina, po poreklu verjetno iz Koroške, od koder so prišli najprej na Gorenjsko kot ministeriali Ortenburžanov. Rodbina je postala pomembna v 15. stol., v 17. in 18. stol. je dosegla vrhunec. Lambergi so bili vojaki, državniki, diplomati in cerkveni dostojanstveniki. Na Kranjskem so imeli številna posestva in gradove: Bled, Boštanj, Brdo pri Lukovici, Čemšenik, Čretež, Črnelo, Gamberk, Graben, Gutenberg, Kamen, Logatec, Mirno, Ortnek, Smreko, Staro Loko, Stari Gutenberg, Snežnik, Trniče pri Begunjah, Pusti grad pri Radovljici in Zaprice (po Valvasorju). - ES 6, Ljubljana 1992, str. 94 - 95 Listine o družini Lamberg je izročil Anton Hermann, sekretar Deželne gradbene direkcije v Ljubljani. Gradivo je vpisano v staro akcesijsko knjigo pod številko 343 za leto 1857. Del gradiva hrani ZAL. gradivo o posestniških razmerah rodbine: listine, obligacijska pisma/ osebno gradivo članov rodbine: korespondenca, prošnje za službo, testamenti/ genealogija/ arhivski popis 1961/ 387 _____________________________________________________________________ 1613 AS 1362 LICHTENBERG, RODBINA, 1759 - 1919 1 m. Lichtenberg, rodbina Plemiška rodbina Lichtenberg se je delila v več vej (baroni, grofje), ki so imele številna posestva po vsej Kranjski. Večinoma so živeli v Ljubljani. Wolfgang grof Lichtenberg je bil med drugim predsednik Kranjske kmetijske družbe. Gradivo je AS kupil 8. 4. 1959. korespondenca članov rodbine/ davčne zadeve/ vojaški osebni dokumenti barona Leopolda Lichtenberga 1876, 1885 in Vladimirja Pirnata 1883 - 1919/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1614 AS 1363 LICHTENTURN, RODBINA, 1739 - 1899 1 m. Lichtenturn, rodbina Baroni Lichtenturn so bili lastniki Gamberka in nekaterih posesti v Ljubljani in okolici. Gradivo je podaril Anton Hočevar leta 1912. finančna potrdila/ pogodbe/ korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1615 AS 814 LUCKMANN, RODBINA, 1906 - 1943 0.1 t. m./ 1 f. Luckmann, rodbina Ljubljanska trgovska rodbina Luckmann izvira iz Krope. Njen začetnik je bil žebljar Jurij. Osrednje rodbinsko podjetje, družba Lambert Carl Luckmann, je obstajalo 82 let. Člani rodbine so bili podjetniki, trgovci, finančniki. Opravljali so številne javne funkcije: Lambert Karel Luckmann je bil poslanec kranjskega deželnega zbora 1861 - 1866, prvi predsednik Trgovinske in obrtne zbornice itd.; Jožef Luckmann je bil občinski sve388 tnik mesta Ljubljane; Karel Luckmann je bil deželni poslanec kranjskih veleposestnikov. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 333 - 334 Gradivo je leta 1948 izročil FZC. korespondenca Antona, Franca, Fritza in Ninke Luckmann/ arhivski popis 1964/ ______________________________________________________________________ 1616 AS 816 MARTINIZ-PRUNNER-TALLAVANIA, RODBINA, 1715 - 1840 0.4 t. m./ 4 f. Martiniz-Prunner-Tallavania, rodbina Rodbina je imela posesti v Vipavi ter v Ljubljani in okolici. Gradivo je 13. 6. 1934 in 18. 9. 1935 AS izročila Johanna Tallavania iz Linza. gradivo o posesti rodbine Martiniz: kupoprodajne pogodbe 1715, 1748, 1770, 1772, poravnalne pogodbe 1792-1826, zaščitna pisma 1783-1826, zadolžnice 1794-1826, procesi zaradi posesti 1791-1837/ korespondenca: Martiniz Alojz 1785-1794, Marinniz Cecilija 1791-1792, Martiniz Jožef 1798/ zapuščina: Martiniz Alojz 1799, Martiniz Alojz mlajši 1805, 1822, Martiniz Karl 1822, Prunner Pavel in Katarina 1821-1825/ računi: Tallavania Margareta 1792-1824/ uradna korespondenca: Tallavania Margareta 1794-1829, Repič Ivan 1798-1799, Schöfmann Jernej/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1617 AS 1345 MEJAČ, RODBINA, 1783 - 1939 0.1 t. m./ 1 š. Mejač, rodbina Rodbina Mejač je imela osrednjo posest v Kapli vasi pri Komendi. Franc Mejač je bil solastnik trgovine s tehničnim blagom v Ljubljani, ustanovljene leta 1926. Gradivo je 13. 2. 1980 arhivu izročil Janez Kos iz Ljubljane. 389 gradivo posameznih članov rodbine Mejač/ zbirka arhivskega gradiva gospostev Križ, Mekinje, Komenda, Planina pri Jezeru/ ______________________________________________________________________ 1618 AS 817 MULLEY-DOLSCHEIN-OBREZA, RODBINA, 1683 - 1913 0.2 t. m./ 2 f. Mulley-Dolschein-Obreza, rodbina Večina članov družine Mulley je delovala na Vrhniki. Alojzij Mulley (20. 5. 1808 - Vrhnika, 27. 11. 1882) je bil upravitelj gospostva Oberthall 1837, okrajni komisar v Bistri 1838, Vipavi 1849 in Postojni 1850. Leta 1867 je bil imenovan za okrajnega sodnika na Vrhniki. Upokojil se je 1874 kot notar. Karl Mulley (Senožeče 5. 10. 1858 - ?), sin Alojzija in Leopoldine roj. Dolschein, je služboval kot pomočnik okrajnega sodnika v Postojni, 1891 je bil imenovan za okrajnega sodnika na Vrhniki, pozneje je postal svetovalec deželnega višjega sodišča na Vrhniki. Bil je solastnik graščine Mirna na Dolenjskem in pooblaščeni zastopnik premogovnika Mirna. Bil je nečak in glavni dedič Josipine Hočevar. Matevž Dolschein je bil po poklicu poštni mojster in posestnik. Leta 1834 je dobil mesto pri Višji poštni upravi v Ljubljani. V zakupu je imel posest Spodnji Logatec. Bil je solastnik podjetja Mulley in Dolschein, prodaja cementa. Družina Obreza izvira iz Cerkniškega. Več članov te družine je opravljalo pomembne javne funkcije. Andrej Obreza je bil 1683 imenovan za sodnika. 1717 je bil upravitelj gospostva Planina. Adolf Obreza je bil 1874 in 1884 deželni poslanec. Janez Nepomuk Obreza (18. 4. 1751 - Cerknica, 5. 3. 1800), je bil sodnik v Cerknici in posestnik na Vipavskem. Jožef, sin Janeza Nepomuka (Cerknica, 14. 3. 1783 - ?) je bil leta 1809 trški sodnik v Cerknici, 1811 je bil imenovan za męra v Cerknici. Gradivo je leta 1948 izročil FZC, 9. 12. 1970 pa Gledališki muzej v Ljubljani (gradivo Karla Obreze je iz zbirke odvetnika Oblaka). - Alojzij Mulley: rojstni list 1808, spričevala, službeni dekreti, prošnje, potrdila o službovanju, posebno udejstvovanje/ - Franc in Karl Mulley: krstni list 1858, službeni dekreti, kupne pogodbe, korespondenca, spisi graščine Mirna, spisi premogovnika Mirna, dediščina po Josipini Hočevar 1911-1912/ - Leopoldina Mulley roj. Dolschein: posestne listine, računi, procesi, korespondenca/ - Matilda Mulley: posestne listine 1891/ - Matevž Dolschein: korespondenca/ - firma Mulley in Dolschein/ - Adolf in Andrej Obreza: odločbe, kupne pogodbe, uprava gospostev Planina 1717-1918 in Logatec, varstveni spisi/ - Franc Obreza: zapuščinski spisi 1772, 1778/ - Janez Nepomuk Obreza: listine 1779-1798, računi, procesi, zapuščinski spisi 1800/ 390 - Jožef Obreza: listine, korespondenca, spisi maira v Cerknici 1811/ - Margareta Obreza roj. Premerstein: listine 1792, računi 1786, 1794, zapuščinski spisi 1801, 1802/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1619 AS 815 MÄCHTIG, RODBINA, 1771 - 1893 1 m. Mächtig, rodbina Mächtigi so bili tržani v Gornjem Gradu. odrekalna pisma/ ženitne pogodbe/ potrdila/ prošnje posameznih članov družine/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1620 AS 818 OBLAK-WOLKENSPERG, RODBINA, 1539 - 1907 5.4 t. m./ 38 f., 16 k. Oblak-Wolkensperg, rodbina Rodbina Oblak pl. Wolkensperg iz Puštala pri Škofji Loki je izšla iz podložniškega stanu. Obogateli so z uspešno trgovino in denarnimi špekulacijami v 2. pol. 17. in 1. pol. 18. stol. Tretji rod te družine je opustil trgovino in bogastvo je uplahnelo. Gradivo je AS kupil 24. 10. 1958 od potomke te rodbine Hilde Swoboda-Wolkensperg iz Puštala. Do 1967 je bil del arhiva v začasni hrambi v loškem muzeju, kjer je bil narejen popis. Del gradiva pa je 29. 2. 1968 izročil Mestni arhiv ljubljanski, sekcija Arhiv v Škofji Loki. originalne listine na pergamentu in papirju/ računske knjige in urbarji/ spisi: normalia, dominicalia, urbarialia, aktiva in pasiva rodbine, trgovske zadeve in zakupi deželnih dohodkov, familiaria, iustitialia, korespondenca, ecclesiastica, mašne ustanove, extranea in varia/ arhivski popis 1968/ 391 ______________________________________________________________________ 1621 AS 1294 PELIKAN, RODBINA, 1835 - 1857 1 m. Pelikan, rodbina Kmečka rodbina iz Turnš pri Radomljah. cenilni aparati iz Franciscejskega katastra/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1622 AS 819 PERLES, RODBINA, 1765 - 1913 1 m. Perles, rodbina Ljubljanska meščanska rodbina. Adolf Perles je bil hišni posestnik in pivovarnar iz Ljubljane. - Marija Perles: prošnje ljubljanskemu magistratu 1765, davčne napovedi 1789-1794/ - Jožef Perles: proces z Karlom Lambertom Luckmannom 1837-1838/ - Adolf Perles: koncesije za pivovarno in kino 1887, 1907, 1911-1913, skice poslopja v katerem je bil kino/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1623 AS 820 PETRIČ, RODBINA, 1937 - 1945 0.3 t. m./ 2 f. Petrič, rodbina Zveza katoliškega dijaštva Ljubljana Petrič Ivan iz Rožne doline je bil lastnik elektrotehničnega podjetja v Ljubljani. Petrič Franc je bil vodja Zveze katoliškega dijaštva v Ljubljani. Zveza katoliškega dijaštva je bila ena od osmih posebnih organizacij Katoliške akcije, organizacije za krščansko prenovo življenja, ki jo je ustanovil papež Pij XI. leta 1927, v 392 Ljubljani pa škof A. B. Jeglič leta 1927. Nastopala je proti levičarskim katoliškim organizacijam, ki so bile naklonjene socializmu. V času NOB je delovala proti OF. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 17 Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. - Ivan Petrič: uradna korespondenca elektrotehničnega podjetja 1937-1939/ - Franc Petrič, gradivo Zveze katoliškega dijašva Ljubljana: dopisi 1943/ okrožnice 1943-1944/ delovni načrti 1943-1945/ pravilnik za male mladce 1944/ programi za jatne sestanke 1943-1945/ navodila za jatne sestanke 1943-1944/ poročila o delu 1944/ sejni zapisnik 1945/ rekolekcije/ teme za zborovanje 1944-1945/ študijski programi/ govori/ referati/ predavanja/ vprašanja o Katoliški akciji/ inventar Zveze 1942/ kartoteka nalog/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1624 AS 1321 POLUDIN, RODBINA, 1889 - 1931 1 m. Poludin, rodbina Arkadij Poludin (Petrograd, 18.6.1889 - ?) je bil ruski oficir, ki je po revoluciji z družino emigriral. Sofija Poludin Gerngross je v dvajsetih letih živela v Hrastovcu, kjer je bila ruska gimnazija. - Poludin Arkadij: osebni dokumenti/ - Poludin Eva: osebni dokumenti, korespondenca/ - Poludin Gernogross Sofija: osebni dokumenti, fotografije, korespondenca/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1625 AS 1308 RAUBER, RODBINA, 1813 - 1828 1 m. Rauber, rodbina Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. zapisi o rodbini Rauber/ 393 ______________________________________________________________________ 1626 AS 1220 RAVNIHAR, RODBINA, 1752 - 1959 0.6 t. m./ 6 š. Ravnihar, rodbina Ravnihar Vladimir, 1871 - 1954 Ravnihar Evgenij-Gregor, 1912 - 1949 Ravnihar Vladimir (Ljubljana, 6. 3. 1871 - 18. 11. 1954), pravnik, politik in govornik. Pravo je študiral na Dunaju. Služboval je v Ljubljani, Novem mestu in Celju. Leta 1902 je odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani ter razvijal široko kulturno delovanje: bil je član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Slovenske matice in Dramatičnega društva, soustanovitelj Gregorčičeve ljudske knjižnice in izobraževalnega društva Akademija. V politiki se je pridružil Narodni napredni stranki. V dunajskem parlamentu je bil 1917 v Jugoslovanskem klubu, nastopal je na taborih. V Narodni vladi za Slovenijo 1918 - 1921 je bil poverjenik za pravosodje. Leta 1935 je bil imenovan za ljubljanskega župana, potem za podžupana (do 1942). Od februarja 1944 do osvoboditve je bil zaradi sodelovanja z OF v ljubljanskih zaporih. Vrsto let je deloval kot odbornik Odvetniške zbornice. Kot časnikar je sodeloval s številnimi časopisi v Sloveniji, na Češkem, na Hrvaškem, v Avstriji. Ravnihar Evgenij-Gregor (Ljubljana, 19. 3. 1912 - Beograd, 27. 3. 1949) pravnik in politični delavec, sin Vladimirja. Bil je odvetniški pripravnik pri očetu. Od 1939 je bil član KPS in zato že pred in med 2. svetovno vojno dvakrat zaprt. V OF je delal od leta 1941, od 1942 je bil partizan in opravljal naloge v GŠ NOV in POS. Po vojni je delal v zveznih ministrstvih za promet in za pomorstvo. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih odlikovanj. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 40 - 42 Gradivo je podarila dr. Božena Ravnihar v letih 1970, 1987, 1991 in 1995 ter Založba Borec iz Ljubljane leta 1988. Korespondenca Evgenija Ravniharja in Darje Ravnihar s starši je zaprta za uporabo. gradivo rodbine Ravnihar/ spomini Vladimira Ravniharja napisani med okupacijo/ osebni dokumenti/ dokumenti iz političnega udejstvovanja/ fotografije/ korespondenca/ prevzemni seznam 1987, 1991/ arhivski popis 1995/ 394 ______________________________________________________________________ 1627 AS 1379 RECHBACH, RODBINA, 1850 - 1887 1 m. Rechbach, rodbina Plemiška rodbina Rechbach je med drugim imela v posesti graščini Krumperk in Selo pri Št. Pavlu. - Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 670. korespondenca Filipa, Babette in Friderika Rachbacha/ arhivski popis 1966/ ______________________________________________________________________ 1628 AS 990 REMEC, RODBINA, 1921 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Remec, rodbina Remec Barbara (Ljubljana, 12. 2. 1910 - ?), likovna umetnica. Likovno akademijo je končala v Zagrebu in se tam zaposlila kot učiteljica risanja na ženski realni gimnaziji. Bila je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov Lada in imela nekaj skupinskih razstav kot članica tega društva. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. korespondenca Barbare in Vlade Remec/ okrožnice Mari Remec/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1629 AS 1406 SAJOVIC, RODBINA, 1875 - 1928 0.1 t. m./ 1 š. Sajovic, rodbina Sajovic Karl (Unec, 27. 1. 1863 - ?), uradnik. Študiral je na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju. Zaposlil se je kot uradnik pri Južni železnici, 1888 in delal v Hrastniku ter v 395 Ljubljani. Leta 1917 je bil prometni kontrolor Južne železnice v Ljubljani. Upokojil se je 1927. Poročen je bil z Ivano rojeno Korošec. Imela sta 5 otrok: Ivana Dušana, Ivano, Srečka, Vido in Ljudmilo. Gradivo je 15. 3. 1993 podarila Vanda Trampuž iz Ljubljane. osebni dokumenti Karla Sajovica: uslužbenski dekreti, indeks/ osebni dokumetni Ivane Sajovic rojene Korošec, Ivana Dušana, Ivane, Srečka, Vide in Ljudmile Sajovic/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 1630 AS 1361 SCHIWITZ PL. SCHIWITZHOFEN, RODBINA, 1830 - 1930 0.1 t. m./ 1 š. Schiwitz pl. Schiwitzhofen, rodbina Schiwitz Jožef, 1813 - 1895 Schiwitz Ludvik, 1859 - 1939 Plemiška rodbina Schiwitz pl. Schiwitzhofen izvira iz Vipavske doline. Jožef Schiwitz (Podbrje v Vipavski dolini, 6. 1. 1813 - Gorica, 25. 4. 1895) je bil visok avstrijski uradnik. Bil je okrajni komisar v Trstu (1846) in Gorici (1848), okrajni glavar v Kočevju (1854) in Ljubljani (1873). Ludvik Schiwitz pl. Schiwitzhofen (Zagreb, 8. 5. 1859 - Ljubljana, 28. 8. 1939), pravnik, sin Jožefa Schiwitza. Pravo je študiral v Gradcu 1879 - 1883. Služboval je pri Deželni vladi v Ljubljani in na raznih okrajnih glavarstvih. Leta 1900 je bil upokojen kot provizorični okrajni komisar v Črnomlju. Ukvarjal se je z genealogijo plemstva in izdal sezname plemstva Goriške grofije in Gradiške ter Kranjske in sezname plemstva v matičnih knjigah mesta Gradca. - SBL, 9. zv., Ljubljana 1960, str. 219 - 220 Gradivo družine Schiwitzhofen-Herović-Gozzani je 21. 7. 1915 izročil Ludvik Schiwitzhofen. Del gradiva je 19. 9. 1956 izročil Narodni muzej v Ljubljani. osebni dokumenti Jožefa in Ludvika Schiwitza/ osebni dokumenti članov rodbine/ korespondenca/ fotografije/ 396 ______________________________________________________________________ 1631 AS 821 SOKLIČ, RODBINA, 1575 - 1898 1 f. Soklič, rodbina Rodbina Soklič je imela kmetijo v Bohinjski Češnjici. Gradivo je 25. 4. 1977 podarila Anka Novak iz Kranja. gradivo kmetije Soklič iz Bohinjske Češnjice: kupna pisma 1575-1768, odpovedna pisma 1657-1731, prejemna pisma, pobotnice, poravnave, cenilne prošnje, ženitne pogodbe, računi/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1632 AS 1319 STARE, RODBINA, 1872 - 1940 1 m. Stare, rodbina Mihael Stare je bil inženir in gradbeni podjetnik v Mengšu. Miloš Stare je bil odvetnik v Ljubljani. Gradivo je leta 1948 AS izročil FZC. korespondenca Mihaela Stareta 1872-1878/ odvetniški spisi Miloša Stareta 1940/ ______________________________________________________________________ 1633 AS 1356 STELE, RODBINA, 1850 - 1884 1 m. Stele, rodbina Rodbina iz Kamnika. korespondenca/ pobotnice/ dolžna pisma/ potrdila/ ______________________________________________________________________ 397 1634 AS 823 ŠPORN-TAVČAR, RODBINA, 1563 - 1942 1.0 t. m./ 1 f., 7 š. Šporn-Tavčar, rodbina Rodbina Tavčar izvira iz Loke pri Mengšu. Predstavniki te rodbine so bili posestniki v Loki in v Vodicah, kjer so podedovali posestvo Katarine Šporn. Franc Tavčar in njegova žena Marijana roj. Sajovitz sta bila posestnika v Loki. Vincenc Tavčar, sin Franca (Loka pri Mengšu, 5. 4. 1894 - ?), je obiskoval Kranjsko kmetijsko šolo na Grmu. Feliks Tavčar, sin Franca (Loka pri Mengšu, 20. 5. 1896 - ?), je leta 1924 v Vodicah ustanovil opekarno in 1929 začel s proizvodnjo in prodajo opeke. Tovarna je leta 1948 še delovala. Del gradiva je Marija Tavčar iz Vodic prodala 14.9.1976, drugi del pa podarila 15. 12. 1976. gradivo svobodniške kmetije Šporn-Tavčar iz Vodic: zemljiško knjižni spisi 1588-1903/ korespondenca/ osebni dokumenti, spričevala Feliksa in Vincenca Tavčarja/ zbirka študijskih knjig, tiski iz 18. in 19. stol./ davčne knjižice/ računske knjige/ gradivo opekarne Feliks Tavčar v Vodicah: načrti opekarne, načrti in skice, zemljevidi/ knjižice delavskih posadk 1931-1942/ ______________________________________________________________________ 1635 AS 1020 ŠUBARSKI, RODBINA, 1923 - 1930 1 m. Šubarski, rodbina Erast Šubarski, rojen v Petrogradu leta 1880, je bil prokurist v Ljubljani. potno dovoljenje Erasta Šubarskega/ korespondenca Nine Šubarski/ arhivski popis 1966/ 398 ______________________________________________________________________ 1636 AS 822 ŠUBIC, RODBINA, 1859 - 1898 0.1 t. m./ 1 f. Šubic, rodbina Slikarska rodbina Šubic izvira iz Poljanske doline. Prvi doslej znani Šubic je Simon. Njegov sin Pavel starejši (1772 - 1847), mlinar in rezbar je prvi znani likovni delavec te rodbine. Sledijo mu sinovi Štefan (1820 - 1884), Blaž in Janez starejši (1813 - 1898). Štefanovi sinovi so bili tudi slikarji: Janez mlajši (1850 - 1889), Jurij (1855 - 1890), Valentin (1859 - 1927), Pavel mlajši (1861 - 1929), Alojzij (1865 - 1905). - SBL, 3. kn., 10. zv., Ljubljana 1967, str. 705 - 706 Gradivo je 28. 5. 1941 izročil dr. Fran Mesesnel. - Janez Šubic: spričevala, korespondenca, računi/ - Jurij Šubic: spričevala, korespondenca, dnevniki/ - Štefan Šubic: korespondenca/ - Ana Šubic: korespondenca/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1637 AS 1387 TIČAR-ŠUŠTERŠIČ, RODBINA, 1886 - 1951 0.1 t. m./ 1 š. Tičar-Šušteršič, rodbina Josip Tičar (Trboje, 28. 8. 1875 - Ljubljana, 8. 9. 1946), organizator planinstva. Medicino je študiral na Dunaju in bil 1901 promoviran. Služboval je v Ljubljani, Kranjski Gori, od 1919 je bil šef - zdravnik železničarskega bolniškega sklada v Ljubljani. Napisal je nekaj zdravniških priročnikov. Kot kranjskogorski župan je organiziral izgradnjo planinske koče na Vršiču. Jernej Šušteršič je bil sin Antona Šušteršiča in Marije Tičar, rojen 1921, umetnostni zgodovinar in planinec. - SBL, 12. zv., Ljubljana 1980, str. 84 Gradivo je junija 1992 prodala Tajda Truppe iz Ljubljane. Del gradiva hrani ZAL. 399 osebni dokumenti dr. Josipa Tičarja in Jerneja Šušteršiča/ korespondenca/ gradivo o planinstvu/ gradivo o papirnici Marije Tičar/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1638 AS 1242 URBANČIČ, RODBINA, 1851 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Urbančič, rodbina Urbančiči so bili od konca 18. stol. lastniki graščine Turn pod Novim gradom pri Preddvoru. Fidelis Urbančič je bil brat Josipine poročene Toman. Luisa Urbančič je leta 1875 kupila graščino Polhov Gradec. Gradivo je 8. 7. 1988 AS izročil Narodni muzej v Ljubljani. osebna in poslovna korespondenca Luise Urbančič, Fidelisa Urbančiča/ zasebna korespondenca rodbine D'Orsay, Sv. Jurij ob Pesnici/ vizitke/ pobotnice/ zasebna korespondenca Marte N. iz Augustinerhofa v Velikovcu/ vojaški dokumenti iz 2. svetovne vojne/ 2 foto albuma/ fotografije/ ______________________________________________________________________ 1639 AS 1323 VETTURI, RODBINA, 1295 - 1940 0.2 t. m./ 2 š. Vetturi, rodbina Plemiška rodbina Vetturi izvira iz Trogira. Leta 1701 so bili člani rodbine v trogirskem mestnem svetu. Od 15. stol. dalje so bili lastniki Kaštela Lukšić pri Splitu. Leta 1912 so bili povzdvignjeni v grofovski stan. Gradivo je 19. 6. 1990 prodala Angela Perhavc-Valenčič iz Ljubljane. register uradnih zadev 1295-1921/ korespondenca 1855-1857/ gradivo posestniško-zemljiških zadev 1873-1940/ rodovnik 1771/ testamenti 1773-1870/ patronatske zadeve nad župnijo Marijinega vnebovzetja iz 18. stol./ arhivski popis 1990/ 400 ______________________________________________________________________ 1640 AS 1206 VILFAN, RODBINA, 1920 - 1982 37.2 t. m./ 240 š., 10 f., 3 o. Vilfan, rodbina Vilfan Josip, 1878 - 1955 Vilfan Joža, 1908 - 1987 Vilfan Marija, 1912 - 1994 Vilfan Josip mlajši (Trst, 30. 8. 1878 - Beograd, 8. 3. 1955), politik. Na dunajski univerzi je študiral pravo in bil 1901 promoviran. Deloval je v Trstu, Pulju, na Dunaju in v Beogradu. V politično življenje je stopil 1906 z izvolitvijo za tajnika tržaške Edinosti. Zavzemal se je za uveljavljanje Slovencev na Tržaškem. Sodeloval je pri ustanavljanju Narodnega sveta v Ljubljani. Po italjanski zasedbi Primorske novembra 1918 je prevzel vodstvo slovenske narodne stranke na Tržaškem in postal ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti v Italiji. Dvakrat je bil izvoljen v italijanski parlament. Vilfan Joža (Trst, 6. 7. 1908 - Ljubljana, 21. 11. 1987), politik in diplomat. Študiral je pravo v Rimu, na Dunaju in v Ljubljani, 1933 je bil promoviran. Med vojnama je aktivno sodeloval v levičarskem študentovskem gibanju, bil je član KPJ od 1934. Deloval je kot odvetnik v Kranju. V času NOB je kot aktivist OF opravljal razne politične naloge. Leta 1943 ga je vodstvo OF poslalo na Primorsko, kjer je bil kooptiran za člana pokrajinskega vodstva OF za Primorsko. Po vojni je opravljal številne funkcije v Ministrstvu za zunanje zadeve SFRJ, med drugim kot veleposlanik v Indiji in Burmi, pomočnik zunanjega ministra, podpredsednik Izvršnega sveta SRS itd. Objavil je številne članke o manjšinskih vprašanjih, o Slovenskem primorju, zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih problemih itd. Vilfan Marija, glej AS 1908, zap. št. 1547. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 467 - 471 Gradivo je bilo prevzeto večkrat: 30. 5. 1986 ga je izročil dr. Joža Vilfan, po letu 1991 pa Marija Vilfan. Del gradiva hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. - Josip Vilfan mlajši: poslanec v italijanskem parlamentu/ - Joža Vilfan: osebni dokumenti/ privatna in javna korespondenca/ fotografije/ izpiski/ beležke/ gradivo o službenih potovanjih in članstvu v domačih in tujih mednarodnih organizacijah/ gradivo o šolanju in političnem delovanju pred II. svetovno vojno in v času NOB na Primorskem/ jugoslovanski ambasador v Indiji 1952-1953/ - Marija Vilfan: korespondenca 1937-1988/ posebno udejstvovanje (društvo Triglav, Udruženje studentkinja beogradskog univerziteta, delo v KPJ in CK ZKS, direktorica Cankarjeve založbe)/ članki, predavanja in razprave/ - življenjepisi Marije, Boštjana in Jerneja Vilfana/ - družina Bukovec: korespondenca 1945-1971/ prevzemni seznam 1986, 1993/ 401 ______________________________________________________________________ 1641 AS 1424 WALLAND, RODBINA, 1784 - 1831 1 m. Walland, rodbina Rodbina Walland izvira iz okolice Radovljice. Franz Walland (roj. 1808) je bil vojaški zdravnik. Jurij Walland je bil župnik na Primskovem (Kranj). korespondenca/ ______________________________________________________________________ 1642 AS 1324 WIEDERKHERN-TERBUHOVIĆ, RODBINA, 1629 - 1911 0.1 t. m./ 1 š. Wiederkhern-Terbuhović, rodbina Rajmund Terbuhović pl. Schlachtschwert iz Drežnice (Gorski Kotar) je bil major avstro-ogrske vojske. Leta 1804 je stopil v vojaško službo 3. obmejnega polka v Ogulinu; 1853 je bil povzdvignjen med plemstvo zaradi zaslug na raznih bojiščih. Gradivo iz zapuščine Marije pl. Terbuhović rojene pl. Widerkhern je 12. 8. 1939 izročil Ivan Šašelj iz Sv. Lovrenca. osebni dokumenti članov rodbine/ gradivo o posestnih zadevah/ ______________________________________________________________________ 1643 AS 1052 ZOIS PL. EDELSTEIN, RODBINA, 1606 - 1901 24.0 t. m./ 65 f., 199 k. Zois pl. Edelstein, rodbina Zois Karel Filip Evgen, 1756 - 1799 Zois Žiga, 1747 - 1819 Gospostvo Javornik Rodbina Zois izvira iz kraja Cacodelli pri Bergamu (Italija). Na Kranjsko se je doselil v prvi polovici 18. stol. Michelangelo Zois in se zaposlil v trgovski družbi Petra A. Codellija. S spretnim trgovanjem z železom je obogatel in kupil številne železarne, fužine in rudnike na Kranjskem ter 1752 posest Javornik z rudnikom in fužinami na Javorniku in v Radovni. Postal je lastnik številnih graščin in gradov, med najpomembnejšimi sta 402 bila Brdo pri Kranju in Strmol. Leta 1739 je rodbina dobila dedni plemiški naslov pl. Edelstein in 1752 bila sprejeta med kranjsko deželno plemstvo. Zois Karel Filip Evgen pl. Edelstein (Ljubljana, 18. 11. 1756 - Trst, 29. 10. 1799), botanik. Šolal se je na visoki šoli v Gradcu. V glavem je živel na graščini Brdo pri Kranju in na Javorniku pri Jesenicah. Na Brdu je uredil prvi botanični nasad na Slovenskem; z bratom Žigo sta zgradila koči pri Dvojnem jezeru v Dolini triglavskih jezer in na Velem polju. O svojem botaničnem delu ni ničesar objavil, pošiljal pa je rastline znancem, ki so jih določali. Zapustil je herbarij z okrog 2100 rastlinami, zanimal se je za zgodovino botanike. Iz njegovih ohranjenih rokopisov so svoje znanje črpali številni botaniki, predvsem pri določanju imen rastlinam. Bil je eden prvih slovenskih botanikov, ki je nabiral rastline zlasti v Karavankah, Kamniških in Julijskih Alpah. Zois Žiga (Sigismundus) pl. Edelstein (Trst, 23. 11. 1747 - Ljubljana, 10. 11. 1819), gospodarstvenik, naravoslovec in razsvetljenec. V Ljubljani je študiral naravoslovje pri G. Gruberju in J. Mafieu. Zanimal se je za trgovino in fužinarstvo, zasledoval je razne izume in sam izumil nekaj naprav. Bil je član Kmetijske družbe v Ljubljani in številnih naravoslovnih združenj po Evropi. Bil je poznavalec mineralogije, kemije, metalurgije, geologije in rudarstva, sloves pa si je pridobil z veliko zbirko mineralov. Razsvetljenstvo je sprejemal kot ljubitelj narave: pot do uspeha njegovega podjetja in posesti je videl v napredku, ki ga je moč doseči z vzgojo in izobraževanjem. Podpiral je slovenske preporoditelje (Pohlina, Japlja, Linharta, Vodnika, Kopitarja). Z eno največjih in najbolje založenih zasebnih knjižnic na Kranjskem je omogočil razsvetljensko delo, ki je ustvarilo pogoje za razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature. - SBL, 15. zv., Ljubljana 1991, str. 827 - 846 Fond je razdeljen na dva dela. V prvem delu je gradivo, ki se je nahajalo v Zoisovi hiši v Ljubljani in na gradu Brdo pri Kranju. V drugem delu je gradivo iz graščine Javornik, ki ga je pozneje prevzela Kranjska industrijska družba. Prvi del obsega 39 f. Drugi del se deli na rudniško in graščinsko registraturo in obsega 228 k. in f. gradiva. Del gradiva je izročil leta 1886 Karel Luckman, vodja KID. Leta 1893 je dr. Valentin pl. Marchturn izročil pismo Marcherja baronu Zoisu. Do leta 1945 je bila rudniška registratura last Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Rudniško in graščinsko registraturo iz Javornika je 1948 AS izročil FZC. Gradivo gospostva Brdo je AS 20. 8. 1956 odkupil od Marije Polec. 2 pobotnici iz 18. stol. je 12. 9. 1956 podaril dr. Ferdo Gestrin. Fond je bil dokončno dopolnjen 3. 12. 1957 z nakupom spisov od Anke Polec-Fajfar iz Ljubljane. Del gradiva hrani ZAL. I) Gradivo rodbine Zois: familiaria/ korespondenca/ posebno udejstvovanje Michelangela, Avguština, Žige, Karla in Alfonza Zoisa/ družabniki trgovske družbe Peter Anton Codelli: Michelangelo, Bernardin, Žiga, Karel Zois/ rudniki in fužine/ posest Brdo pri Kranju: dominicalia, rusticalia/ posest Podpeč: dominicalia, rusticalia, dopisi uradov, naborno okrožje, okrajna gosposka/ posesti Berbenno, Trst, Novo mesto, Strmol, Škrilje/ hiše v Trstu/ hiša v Novem mestu/ posest v Ljubljani/ zapuščinski spisi/ normalia/ extranea/ II) Gradivo Zoisovega arhiva z Javornika: - rudniška registratura: lastništvo/ inventarji/ zapisniki/ proizvodnja lesa, rude, oglja, železa in železnih izdelkov/ delavstvo in preskrba delavstva z žitom in vinom/ jamske knjige in izkazi o stanju 403 jam in zaslužku jamskega delavstva/ trgovina z železom in železnimi izdelki/ splošno knjigovodstvo/ trgovska korespondenca/ normalia in personalia/ korespondenca z rudniškimi in drugimi oblastvi/ spisi Zoisovih podjetij/ sodne zadeve/ obrt/ trgovina in industrija/ davki/ ceste in mostovi/ - graščinska registratura: knjige/ dominicalia in urbarialia/ zakupi in pogodbe/ personalia in normalia/ gozdne zadeve/ zemljiška odveza/ lov in ribolov/ deželne in splošno politične zadeve na Kranjskem/ arhivski popis 1957/ 404 M ARHIVSKE ZBIRKE (izvirno arhivsko gradivo) MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva ______________________________________________________________________ 1644 AS 1546 ZBIRKA BIOGRAFIJ VIDNEJŠIH KOMUNISTOV IN DRUGIH JAVNIH OSEBNOSTI, 1937 - 1990 7.0 t. m./ 69 š. Življenjepise za posamezne vidne partijske in druge družbenopolitične delavce je zbiral Zgodovinski arhiv CK ZKS od začetka svojega delovanja. življenjepisi partijskih in javnih delavcev/ arhivski popis/ abecedna imenska kartoteka/ ______________________________________________________________________ 1645 AS 1066 ZBIRKA ČASTNIH DIPLOM, 19. stol. - 20. stol. 57 ks. Zametek zbirke je bilo 16 častnih diplom, prevzetih leta 1952 v Narodnem muzeju. Dopolnjevala se je z nakupi in darili. Zbirka vsebuje diplome častnih meščanov in občanov, članov društev in različnih organizacij, priznanja za sodelovanje na razstavah in podobno. Pri nekaterih je ohranjen originalni okvir ali etui. arhivski popis 1995, 1998/ abecedno kazalo oseb/ ______________________________________________________________________ 1646 AS 1065 ZBIRKA DOKTORSKIH IN BABIŠKIH DIPLOM, 1626 - 1905 63 ks. Posamezne diplome so pričele prihajati v AS že v 19. stol. Zbirko je verjetno zasnoval pred 2. svetovno vojno dr. Josip Mal in se je postopno dopolnjevala z novimi pridobitvami. Izročitelji so bili navadno potomci nosilca diplome ali njihovi poklicni kolegi. Zbirka je urejena po abecednem redu prejemnikov diplom. Zbirka obsega 55 doktorskih diplom s področij prava, medicine, farmacije, kemije, filozofije in teologije, izdanih na univerzah na Dunaju, v Padovi, Gradcu, Rimu, Bologni, Pavii, Tübingenu, Ingolstadtu in Pešti ter 8 babiških diplom, izdanih v Ljubljani in Gradcu. 405 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1647 AS 1086 ZBIRKA FILMOV, 1905 - 1997 cca 5.000 naslovov, cca 22. 000 filmskih škatel (6, 500. 000 t. m. traku) Zbirka filmov vsebuje večino pomembnejše slovenske filmske produkcije dokumentarnih, igranih in animiranih filmov od leta 1905 dalje, ko je ljutomerski advokat dr. Karel Grossmann posnel kratka filma Sejem v Ljutomeru in Odhod od maše v Ljutomeru. Zbirka je v današnji obliki začela nastajati leta 1968, ko je Arhiv Slovenije na podlagi Zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Ur.l. SRS, št. 4/66) prevzel skrb za varovanje filmskega gradiva za območje vse Slovenije. Pred tem je za ohranitev slovenske filmske dediščine skrbel predvsem Triglav film, ki je poleg lastne produkcije zbiral in hranil tudi starejše slovenske filme, nastale pred letom 1945. Arhiv Slovenije je sprva posvečal največ pozornosti prav tem filmom, ki so bili zaradi neustreznih pogojev hranjenja pri Triglav filmu v zelo slabem stanju, poleg tega pa so bili večinoma posneti na gorljivem (nitro) traku. Poskrbel je za njihovo kopiranje, gorljive trakove pa deponiral v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu (od tam so bili vrnjeni v AS, skupaj z drugimi filmi Triglav filma, ki jih je hranila ta ustanova, junija 1991). Med pomembnejšimi producenti pred letom 1945 so bili Emona film, Slovenija film, Sava film, Prosvetna zveza Ljubljana in Agrofilm založbe Kmečka knjiga. Filme so snemali tudi zasebni snemalci, npr. Metod Badjura, Veličan Bešter, dr. Marijan Foerster, Božidar Jakac (tudi v ZDA), Viktor Kink, Janko Ravnik, Čoro Škodlar, Stane Viršek in drugi, od katerih jih je Arhiv Slovenije odkupil ali pa jih je z njihovim dovoljenjem kopiral. Jedro zbirke pa tvorijo filmi dveh največjih povojnih producentov, Triglav filma in Vibe filma. Večina njunih filmov je bila prevzeta do konca leta 1972, veliko pa tudi še v poznejših letih. Med ostalimi pomembnejšimi povojnimi producenti, od katerih je AS prevzel filmsko gradivo do konca leta 1997, so: Unikal studio Ljubljana, Zavod SRS za produktivnost dela v Ljubljani, Foto Slovenija, Ministrstvo za obrambo RS oziroma Slovenska vojska, Filmservis, Blow up, Studio 16, Univerzum, Eksportprojekt, Elektro Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, Pionirski dom, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in drugi. Zbirka je leta 1974 obsegala skoraj 800 naslovov, leta 1977 992 naslovov, leta 1993 1.810 naslovov in konec leta 1997 okrog 4.000 naslovov, od tega pregledanih in vpisanih v register filmov 2.679. - Nemanič I., Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Dokumentarni, igrani in animirani filmi, Ljubljana 1998 (druga, dopolnjena izdaja inventarja Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije iz leta 1982) - Nemanič I., Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929 - 1955, Ljubljana 1989 - Nemanič I., Filmi Metoda in Milke Badjura 1926 - 1969, Ljubljana 1994 - Nemanič I., Filmsko gradivo Arhiva Republike Slovenije 1905 - 1993, Ljubljana 1998 406 - Tršan L., Trideset let Slovenskega filmskega arhiva, v zborniku: Slovenski film in njegovo varovanje, 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, str. 9 - 22 Slovenski filmi, posneti do leta 1948, spadajo v zvrst dokumentarnega (večinoma kratkega dokumentarnega) filma, ki imajo izjemoma tudi elemente igranega filma (npr. V kraljestvu Zlatoroga, Triglavske strmine). Skoraj vsi so nemi in črnobeli, vendar že iz zadnjih predvojnih let izhajata tudi prvi barvni in prvi zvočni film. Prikazujejo kraje in pokrajine, objekte, osebe, kulturne, športne in politične dogodke. Ohranili so se tudi filmi partizanskih snemalcev. Iz prvega povojnega obdobja so zlasti pomembni filmski obzorniki, ki prikazujejo povojno obnovo države, delo mladinskih delovnih brigad, industrializacijo, politične manifestacije in kongrese, boj za zahodno mejo, parade, kulturne in športne prireditve, kolektivizacijo v kmetijstvu, pa tudi politične procese. V petdesetih letih so začeli pogosteje snemati dokumentarce o naravnih lepotah, etnografskih in krajinskih značilnostih posameznih mest in območij, narovoslovne filme, filme o zdravstvu, turistične in reklamne filme ter portrete kulturnih in javnih osebnosti. Najstarejši celovečerni igrani film, Na svoji zemlji, je nastal leta 1948 (v zbirki se nahaja skoraj vsa slovenska produkcija celovečernih in kratkih igranih filmov), najstarejši animirani film v zbriki, 7 na en mah, pa je nastal leta 1952. računalniški register filmov za 3165 naslovov (stanje konec leta 1998)/ arhivski inventarji: 1982 (za izbrane filme, prevzete do leta 1977), 1989 (za filme Božidarja Jakca), 1994 (za filme Metoda in Milke Bodjura), 1998 (za izbrane filme, prevzete od leta 1977 do leta 1995, z dopolnitvami za nekatere filme, prevzete do leta 1977)/ ______________________________________________________________________ 1648 AS 1556 ZBIRKA FOTOGRAFIJ ZALOŽBE KOMUNIST, 1927 - 1989 11000 ks. Fotografije so bile prevzete 18. 4. 1990. portreti/ industrija/ gradbeništvo/ onesnaževanje okolja/ delavci/ trgovina/ promet/ gorski svet/ kraji v Sloveniji in Jugoslaviji/ kraji v drugih državah/ spomeniki/ turizem/ šport/ brigade/ taborniki/ SLO in TO/ JLA/ knjige/ množice/ šolstvo/ denar/ mladina/ kultura/ kmetijstvo/ živinoreja/ ladjarstvo/ volitve/ Kardelj Edvard/ Josip Broz Tito/ CK ZKS/ dnevi Komunista/ okrogle mize/ skupščina SRS/ zgodovina NOB/ Beograd/ tuja politika/ informbiro/ politična šola/ proslave/ kongresi ZKS in ZKJ/ obletnice Komunista/ 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije/ festival Treballa (Španija)/ prevzemni seznam 1990/ 407 ______________________________________________________________________ 1649 AS 1549 ZBIRKA FOTOGRAFIJ ZGODOVINSKEGA ARHIVA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, 1876 - 1989 3000 ks., 55 k. Večino fotografij so izročili ZA CK ZKS posamezniki, nekaj jih je iz osebnih fondov, nekaj kupljenih v antikvariatih ipd. portreti/ društva in organizacije 1881-1941/ fašizem, protifašistično gibanje, orjuna 1924-1941/ ljudska fronta 1935-1940/ mladina, študenti 1911-1941/ partija 1919-1940/ sindikati 1891-1941/ SKOJ 1920-1941/ socialne razmere 1930-1935/ šolstvo 1876-1937/ politične organizacije in gibanja 1907-1926/ prvi maj 1900-1904/ oktobrska revolucija, Rusija, vojni ujetniki v Rusiji 1914-1921/ upori 1918/ vojna, vojaki 1903-1941/ volitve 1907-1938/ demonstracije, zborovanja 1908-1941/ stavke 1890-1953/ zapori, kaznilnice, teror 1918-1943/ kraji, hiše/ dokumenti, letaki/ pogrebi, grobovi, spomeniki 1908-1983/ kongresi 1945-1982/ razstave 1946-1959/ proslave, dogodki po 2. svetovni vojni 1945-1986/ partijske tehnike 1942-1944/ delegacije 1945-1979/ partijske šole 1943-1945/ španski borci 1936-1941/ narodnoosvobodilni boj 1941-1945/ izseljeništvo 1904-1940/ razne seje 1946-1989/ razni albumi/ popis na kartoteki/ ______________________________________________________________________ 1650 AS 1280 ZBIRKA FOTOGRAFIJ CELOVEČERNIH IGRANIH IN KRATKIH FILMOV VIBA FILMA, 1945 - 1991 75163 ks. Triglav film, 1946 - 1975 Viba film, 1956 - 1991 Zbirka je nastajala pri Viba filmu in njegovemu predhodniku Triglav filmu ob snemanju filmov. AS jo je prevzel od Viba filma junija 1991. Posamezne fotografije ali skupine fotografij so urejene in popisane po naslovih filmov in po vsebini. 75.163 fotografij iz 85 celovečernih in 200 kratkih filmov/ arhivski inventar 1995/ 408 ______________________________________________________________________ 1651 AS 1201 ZBIRKA FOTOGRAFIJ IZ OSEBNIH, RODBINSKIH IN GRAŠČINSKIH FONDOV, 1870 - 1990 6014 ks. Zbirka je nastala v AS iz fotografij, izločenih iz posameznih fondov zaradi tehničnih razlogov in varnejše hrambe v fototeki. V inventarju zbirke so označene signature fondov, iz katerih so bile fotografije izdvojene, na mestih v fondih, iz katerih so bile izdvojene, so vloženi listi s signaturo, ki jo je fotografija dobila v fototeki. Zbirki so dodane tudi fotografije oseb, od katerih v AS ne hranimo drugega gradiva. Zbirka vsebuje fotografije oseb, pokrajinskih motivov in stavb iz naslednjih fondov: AS 791, zap. št. 1136 Gospostvo Turn ob Ljubljanici/ AS 792, zap. št. 1137 Gospostvo Turn pod Novim gradom/ AS 1184, zap. št. 1240 Grossmann Karol/ AS 1208, zap. št. 1735 Zbirka Mirka Tuška: študentski in dijaški narodnoobrambni delovni tabori v Sloveniji 1935-1940/ AS 1340, zap. št. 1539 Uršič Franc: fotografije iz prve svetovne vojne, Soška fronta 1915-1918/ AS 1369, zap. št. 1606 Kobilica-Pintar, rodbina/ AS 1387, zap. št. 1637 Tičar-Šušteršič, rodbina/ fotografije Vladimire Scagnetti o slikarju Jožetu Gorjupu/ fotografije Kahlenberga o Sloveniji/ arhivski inventar 1995/ ______________________________________________________________________ 1652 AS 39 ZBIRKA FOTOGRAFIJ IZ TELEVIZIJSKE SERIJE KO SE KORENIN ZAVEMO, 1941 - 1945 6302 ks. Zbirka je nastala leta 1981 ob pripravi serije o narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda z naslovom Ko se korenin zavemo, na podlagi izvirnikov iz let 1941 - 1945. Fotografije so razvrščene na 15 epizod: 1. Pred viharjem/ 2. Na smrt obsojen narod/ 3. Vstaja/ 4. Prva partizanska zima/ 5. Ljubljana, srce OF/ 6. Prva partizanska pomlad/ 7. Najhujše preizkušnje/ 8. Od brigad do divizij/ 9. Velika zmaga/ 10. Po svoji zemlji/ 11. Oblast ljudstvu/ 12. Boj za življenje/ 13. Veš, poet svoj dolg?/ 14. Boj iza žice in mej/ 15. Osvoboditev/ arhivski inventar 1998/ 409 ______________________________________________________________________ 1653 AS 1200 ZBIRKA FOTOGRAFIJ KRATKOMETRAŽNIH DOKUMENTARNIH FILMOV, 1900 - 1957 893 ks. Zbirka je nastala v AS s posnetki iz kratkih in dokumentarnih filmov, ki se hranijo v Zbirki filmov. Posnetki so bili narejeni za razstave in publikacije arhiva ter ob TV oddajah. Zbirka obsega fotografije iz 87 kratkih in dokumentarnih filmov: 5 filmov Metoda in Milke Badjura/ 18 filmov Božidarja Jakaca/ 2 filma Veličana Beštra/ 1 film producenta Emona/ 1 film Kristijana Červinke/ 3 filmi Viba filma/ 10 filmov Triglav filma/ 48 Filmskih obzornikov in Filmskih novic 1946-1951/ arhivski inventar 1994/ ______________________________________________________________________ 1654 AS 1870 ZBIRKA FOTOGRAFIJ O DELOVANJU SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK V KRAJEVINI JUGOSLAVIJI, 1920 - 1941 1200 ks. Fotografije je oktobra 1963 in aprila 1964 izročil Arhivu IZDG Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani. Od novembra 1992 so v AS. Fotografije niso dokumentirane. Zbirka obsega približno 1.200 fotografij političnih, telovadnih, kulturnih, verskih itd. manifestacij, zborovanj itd. slovenskih meščanskih političnih strank oziroma njihovih voditeljev in drugih (npr. dr. Anton Korošec, Franc Snoj, Marko Natlačen, dr. Gregorij Rožman)/ prevzemni seznam 1963, 1964/ ______________________________________________________________________ 1655 AS 1202 ZBIRKA FOTOGRAFIJ UREDNIŠTVA NAŠE ŽENE, 1941 - 1970 8756 ks. Fotografije iz zbirke so začele nastajati s 1. 1.1941, ko je revija Naša žena začela izhajati. AS jih je prevzel 28. 8. 1979. 410 Fotografije so bile v AS urejene po posameznih področjih in vsebinsko popisane po klasifikacijskem načrtu v 28 skupinah. mladina/ izobraževanje/ kultura/ turizem/ medicina/ vojne sirote/ delovne brigade/ udarniško delo, udarnice/ gospodarstvo - tovarne/ industrija/ kmetijstvo/ gozdarstvo/ zadružništvo/ motivi iz kmečkega življenja/ čiščenje struge/ Antifašistična fronta žena (kongresi v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, konference, mednarodna dejavnost, aktivnosti AFŽ)/ javne manifestacije/ volitve/ podpisne akcije žena za mir/ mejni prehodi/ izseljeništvo/ sprejemi kraljev, delegacij/ rdeči križ/ telesna kultura/ fotografije krajev/ gradovi/ fotografije iz NOB/ znane osebe/ arhivski inventar 1994/ ______________________________________________________________________ 1656 AS 1281 ZBIRKA GRAFIKONOV PLANSKE KOMISIJE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1947 - 1949 374 ks. Planska komisija Ljudske republike Slovenije, 1947 - 1951 Zbirka je bila ustvarjena ob inventuri arhivskega gradiva v AS leta 1991, ker se ni dalo točno ugotoviti njenega ustvarjalca. odobreni in izkoriščeni krediti ter denarne vloge 1945-1947/ plan in plačila davkov na promet proizvodov 1947/ dobički republiških podjetij 1947-1948/ investicije 1947-1949/ dohodnina/ zaostali dohodki 1947/ ostvarjeni dohodki 1947/ proračunski dohodki in izdatki republiškega proračuna in okrajev 1947-1949/ cene na svobodnem trgu 1948/ amortizacija 1947-1949/ hranilne vloge 1948/ krediti/ preskrba/ proračunski dohodki in izdatki po okrajih 1947/ predvideni in ostvarjeni dohodki iz državne in privatne gospodarske dejavnosti 1948/ investicije 1948/ krediti 1947, 1949/ davki 1949/ preskrba 1949/ arhivski inventar 1993/ ______________________________________________________________________ 1657 AS 1071 ZBIRKA GRBOV, 17. stol. - 20. stol. 0.5 t. m./ 5 š., 2 f., 1 o. Zbirka je začela nastajati že v 19. stol. v Kranjskem deželnem muzeju. Za večino listov izvor ni znan. Ob urejanju so bili seriji grbov kranjskih deželnih stanov in zbirki iz Kranjskega deželnega muzeja dodani še listi s podobami grbov, izločeni iz zbirke rokopisov, ter zbirka zastav, izločena iz zbirke plakatov, letakov in koledarjev. Urejena in popisana je bila leta 1994. Posamezni deli zbirke so urejeni po abecednem redu posa411 meznih plemiških družin, razen grbov kranjskih deželnih glavarjev, ki so urejeni kronološko. Popis zbirke vsebuje tudi abecedni kazali pravnih in fizičnih oseb. grbi članov kranjskih deželnih stanov/ grbi zbrani v Kranjskem deželnem muzeju/ grbi kranjskih deželnih glavarjev, naslikani na steneh kapele Sv. Jurija na ljubljanskem gradu/ posamezni listi z grbi pretežno kranjskih plemiških družin/ zbirka zastav iz časa po drugi svetovni vojni/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 1658 AS 1882 ZBIRKA ILEGALNIH TISKOV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE DO 1941, 1919 - 1941 0.7 t. m./ 14 f. Zbirka je začela nastajati v času NOB hkrati z zbirkami narodnoosvobodilnega, okupatorskega in drugih tiskov (glej tudi AS 1887, zap. št. 1669). Ilegalne tiske hranita tudi Muzej novejše zgodovine in Narodna in univerzitetna knjižnica. razni letaki ob volitvah/ prvomajski proglasi/ pozivi delavcem kmetom, rudarjem, inteligenci/ letaki sindikalnega gibanja/ letaki študentov ljubljanske univerze/ letaki mladine/ pozivi delovnemu ljudstvu/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1659 AS 1841 ZBIRKA ITALIJANSKIH TISKOV, 1940 - 1943 2.5 t. m./ 26 š. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. uradni listi Kraljevine Italije 1941-1943/ uradni listi vojnega ministrstva 1940-1943/ vojaški časopis 1942-1943/ Partito Nazionale Fascista: uredbe, ukazi 1940-1943/ Gioventu Italiana del Littorio di Lubiana: uradni listi/ razna literatura - fragmenti 1941-1943/ italijanske osebne izkaznice/ arhivski popis 1965/ 412 ______________________________________________________________________ 1660 AS 1552 ZBIRKA IZKAZNIC IN ZNAČK KOMUNISTIČNIH IN DRUGIH LEVIČARSKIH STRANK TER ORGANIZACIJ, 1894 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Večino gradiva so podarili ZA CK ZKS posamezniki. legitimacije/ razni predvojni bankovci/ značke/ znamke/ članske izkaznice predvsem delavskih strank in komunističnih partij/ razni lističi in trakci/ ______________________________________________________________________ 1661 AS 1750 ZBIRKA KART IN ZEMLJEVIDOV ARHIVA INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO, 20 stol. 0.5 t. m./ Zbirko je prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve leta 1959 in jo tekom let dopolnjeval. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo ni urejeno in popisano. zemljevidi in karte Slovenije in Jugoslavije/ vojaške topografske karte 1941-1945/ specialke/ skice/ ______________________________________________________________________ 1662 AS 1069 ZBIRKA KART IN ZEMLJEVIDOV, 16. stol. - 20. stol. 1981 ks. Zbirka vsebuje predvsem karte Slovenije z okolico in karte evropskih dežel. Nastajati je začela v 19. stol. v Kranjskem deželnem muzeju. Florijančičeva karta Kranjske je n.pr. zabeležena že leta 1836. V času med obema vojnama razen kart dunajskega vojnogeografskega inštituta v merilu 1:75000 za skoraj celotno ozemlje Slovenije večjih pridobitev ni bilo. Po vojni je zbirka z darili in nakupi zelo narasla. Tako je n.pr. leta 1959 arhiv odkupil od Ferda Hauptmanna karte italijanskega vojnogeografskega inštituta, leta 1978 je večje število kart izročil AS Republiški sekretariat za notranje zadeve, v letih 1980 in 1982 je starejše karte slovenskega ozemlja AS kupil v antikvariatu. Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS iz leta 1960 je delil zbirko na zemljevide in karte, te pa spet na karte, ki jih je izdala Slovenska matica in karte italijanskega vojnogeografskega inštituta. Leta 1994 je bila zbirka na novo oblikovana in popisana. Dopolnjuje se z darili in nakupi. Svoje izdaje izroča arhivu Geodetski zavod Slovenije. - Pregled 1960, str. 26 413 Zbirka je razdeljena na dvanajst skupin: 1. Svet/ 2. Evropa/ 3. Slovenske dežele do leta 1918/ 4. Slovenske dežele 1918-1945/ 5. Slovenske dežele po letu 1945/ 6. Republika Slovenija/ 7. Vojaške topografske karte/ 8. Situacijske skice bitk/ 9. Navtične karte/ 10. Kozmične karte/ 11. Ponatisi/ 12. Kopije/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1663 AS 1548 ZBIRKA LETAKOV ZGODOVINSKEGA ARHIVA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, 1919 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Večino letakov so izročili Zgodovinskemu arhivu CK ZKS posamezniki, nekaj pa se jih je ohranilo v kazenskih spisih. CK KPJ in CK KPS 1919-1945/ SKOJ 1920-1945/ Rdeča pomoč 1924-1941/ ženski 1933-1945/ kominterna in druge partije 1918-1940/ volitve 1921-1940/ množična gibanja 1934-1939/ Zveza delovnega ljudstva Slovenije 1939-1940/ Svoboda, Vzajemnost, Enakost 1940/ Socialdemokratska stranka 1906-1919/ sindikati 1920-1941/ mladina 1923-1945/ akademska mladina 1920-1940/ OF 1941-1945/ SNOS 1943-1945/ AVNOJ 1943-1944/ Delavska enotnost 1942-1944/ Rdeči križ 1944/ vojaške enote 1942-1945/ domobranski 1943-1945/ nemški in italijanski 1941-1945/ razni 1942-1945/ arhivski popis 1958/ ______________________________________________________________________ 1664 AS 455 ZBIRKA LIKOVNIH DEL, 17. stol. - 20. stol. 505 ks. Za večino listov ni bilo mogoče ugotoviti izvora. Zbirka je bila oblikovana in popisana leta l994. Dopolnjuje se z nakupi. V zbirki je več vedut - predvsem slovenskih krajev - iz suit 19. stol., portretov pomembnih osebnosti, kot tudi risb, grafik in akvarelov različne vsebine. Velik del zbirke obsegajo osnutki za ilustracije Franceta Goršeta ter skice in risbe iz zapuščine podobarja Josipa Grošlja. arhivski popis 1994, 1998/ 414 ______________________________________________________________________ 1665 AS 1063 ZBIRKA LISTIN, 1163 - 1868 5957 ks. Na ozemlju Kranjske sta sistematično zbiranje listin organizirala Deželni muzej v Ljubljani (ustanovljen leta 1821 oziroma 1826) preko svojega Društva Kranjskega deželnega muzeja (od 1865 Muzejsko društvo za Kranjsko) in Historično društvo za Kranjsko (ustanovljeno leta 1839). Leta 1845 je za Historično društvo za Kranjsko Franc pl. Hermannsthal zbral 35 originalnih listin, 28 prepisov in 238 izvlečkov iz graščinskih arhivov Turjaka, Šrajbarskega Turna, Rakovnika na Dolenjskem, Kostanjevice in Krškega. Naslednjega leta je pridobil še 240 kostanjeviških in loških listin, 1847 pa 60 listin mesta Kranja (1266 - 1784). Po razpustu Historičnega društva za Kranjsko leta 1885 je njegovo zbirko listin (335 listin), prepisov in regestov prevzel Deželni muzej v Ljubljani. Zbirka listin Deželnega muzeja je takrat štela že več kot tisoč listin. Najpomembnejši "fondi" listin so bili: 270 listin komende Nemškega viteškega reda v Ljubljani; 191 srednjeveških listin, ki jih je daroval grof Franc Hohenwart; 40 listin rodbine Lamberg s Kamna (dar Antona Wurzbacha); 198 listin (1332 - 1683) Erbergovega dolskega arhiva (1880 kupil Kranjski deželni odbor); 72 listin (1302 - 1775) grofov Ursini-Blagay iz Boštanja; 75 blejskih listin, (1881 dar Kranjske industrijske družbe); 157 listin (1359 - 1818) iz arhiva Deželnih stanov za Kranjsko ter privilegijev mesta Ljubljane in cistercijanske opatije v Stični. V Kranjskem deželnem muzeju je bil 1926 ustanovljen Državni arhiv, ki je prevzel skrb za arhivsko gradivo. Z uredbo Narodne vlade Slovenije z dne 31. 10. 1945 se je Državni arhiv preoblikoval v Osrednji državni arhiv Slovenije. Ta je prevzel še arhivsko gradivo Federalnega zbirnega centra. Do leta 1960 je med drugim prevzel 98 kranjskih in 29 metliških listin. V tem času so v Zbirko listin uvrstili listine, ki so bile izločene iz nekaterih graščinskih arhivov, nekaj pa so jih odkupili od posameznikov. Na podlagi Arhivskega sporazuma med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 je Arhiv Socialistične republike Slovenije od 1977 do 1986 od Republike Avstrije iz Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju prevzel 2847 listin. Leta 1977 (2. predaja) je prevzel 182 listin iz I. repertorija (1247 - 1787) in 193 listin iz XIV. repertorija (1220 - 1541). Leta 1978 (3. predaja) je prevzel naslednje samostanske listine: kartuzijani Bistra 268 listin (1255 - 1742), klarise Mekinje 220 listin (1287 - 1761), dominikanke Velesovo 290 listin (1163 - 1753), kartuzijani Pleterje 144 listin (1304 - 1595), frančiškani Ljubljana 16 listin (1498 - 1520) in jezuiti Ljubljana 25 listin (1592 - 1714). Leta 1979 (4. predaja) je prevzel 106 listin iz II. repertorija (1252 - 1609) in 200 listin iz III. repertorija (I. del: 1301 - 1351). Leta 1981 (5. predaja) je prevzel 464 listin iz III. repertorija (II. del: 1351 - 1645). Leta 1983 (6. predaja) je prevzel I. del listin grofov Celjskih (288 listin: 1262 1376), leta 1985 (7. predaja) II. del listin grofov Celjskih (280 listin: 1346 - 1456) in v 8. predaji istega leta še III. del listin grofov Celjskih (170 listin: 1301 - 1465). V okviru 2. predaje pa je leta 1977 iz Arhiva dvorne komore prejel 65 listin (1313 - 1541). Iz Avstrije prevzetih listin nismo uvrščali v že obstoječo kronološko serijo listin, ampak smo ohranili njihovo prvotno ureditev (samostanske listine, listine grofov Celjskih in listine ki so bile vodene v repertorijih Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju). 415 podelitve privilegijev in pravic deželi, mestom, fizičnim in pravnim osebam/ gospodarske in pravne zadeve/ zapuščinske zadeve/ imenovanja/ a) prevzemni seznami listin vrnjenih iz Republike Avstrije 1977, 1978, 1979, 1981, 1983, 1985/ b) arhivski popis 1998 za vse listine v zbirki/ c) kartoteka regestov za kronološko serijo listin Karla Dežmana 1859/60, Antona Koblarja konec 19. stol., Josipa Mala 1926/45, Jožeta Mačka po 1945: I. šk.: - kopije srednjeveških listin Historičnega društva za Kranjsko 1255-1470/ - fotokopije originalov Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju 1286-1492/ - listine iz 18. stol. 1700-1799/ - listine iz 19. stol. 1800-1868/ - listne izločene iz vicedomskega arhiva 1504-1610/ - listine (originali in iz kronološke serije listin izločeni prepisi) 1040-1499/ II. šk.: - listine (originali in iz kronološke serije listin izločeni prepisi) 1500-1868/ d) Krajevni indeks za kronološko serijo listin; Josip Mal, Jože Maček/ e) osebni indeks za kronološko serijo listin; Josip Mal, Jože Maček/ f) računalniški izpis prevzemnega seznama listin, vrnjenih iz Avstrije/ ______________________________________________________________________ 1666 AS 1067 ZBIRKA MATIČNIH KNJIG, 1812 - 1945 34.0 t. m./ 158 š., 229 k. Zbirka je nastala leta 1953, ko je Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Državnemu arhivu Slovenije izročil 972 knjig in fasciklov, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno zbrali na Štajerskem in smo jih po vojni dobili nazaj. Istočasno je Državni sekretariat za notranje zadeve prepustil Državnemu arhivu Slovenije tudi matične knjige nekaterih gorenjskih župnij, ki so jih te morale leta 1945 oddati matičnim uradom, ti pa Državnemu sekretariatu za notranje zadeve. Leta 1957 je Državni arhiv Slovenije prevzel po sporazumu z Državnim sekretariatom za notranje zadeve od občinskih ljudskih odborov oziroma njihovih matičnih uradov vse matične knjige do leta 1850. Kasneje se je zbirka dopolnjevala z originali matičnih knjig, ki so jih izročali matični uradi po preteku 100 let od zadnjega vpisa, v 80-ih letih tudi z dvojniki poročnih in mrliških knjig. Vse matične knjige cerkvenih matičnih uradov rimokatoliške veroizpovedi je AS na podlagi mnenja 45. seje Izvršnega sveta RS z dne 18. 12. 1990 in dogovora med AS in Slovensko škofovsko konferenco z dne 26. 11. 1991 vrnil Katoliški cerkvi na Slovenskem. Danes se nahajajo v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, Škofijskem arhivu Maribor in Škofijskem arhivu Koper. AS hrani originale, dvojnike in prepise matičnih knjig drugih ustvarjalcev: - knjige cerkvenih matičnih uradov evangeličanske, grškokatoliške, starokatoliške in srbskopravoslavne veroizpovedi ter vojaških matičnih uradov; 416 - knjige civilnih matičnih uradov (na ozemlju Ilirskih provinc, na ozemlju Julijske krajine, na nemškem okupacijskem ozemlju) ter prepise cerkvenih matičnih knjig za območje KNOO, ONOO, KLO, OLO. Zbirka je popisana po veroizpovedih oziroma po vrstah civilnih matičnih uradov, znotraj njih pa po abecedi krajev. - Pregled 1960, str. 142 - Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije I - III, Ljubljana 1972-1974 a) matične knjige cerkvenih matičnih uradov: - rojstne, poročne in mrliške knjige evangeličanske veroizpovedi cerkvenih občin Celje, Ljubljana, Maribor, 1846-1923/ - poročne in mrliške knjige grškokatoliške veroizpovedi za župnijo Draga 1880-1930/ - rojstne, poročne in mrliške knjige starokatoliške veroizpovedi za župniji Ljubljana in Maribor, 1936-1940/ - poročne in mrliške knjige srbskopravoslavne veroizpovedi za župnijo Marindol 1878-1940/ - rojstne, poročne in mrliške knjige garnizije Maribor 1836-1883/ b) matične knjige civilnih matičnih uradov: - rojstne, poročne in mrliške knjige na ozemlju Ilirskih provinc 1812-1814 - rojstne, poročne in mrliške knjige na nemškem okupacijskem ozemlju in mesečna poročila o rojstvih, porokah in smrti 1941-1945 - rojstne, poročne in mrliške knjige na ozemlju Julijske krajine 1924-1945 - rojstne, poročne in mrliške knjige, ki so jih krajevni ljudski odbori (KLO) prepisali in prevedli iz cerkvenih matic za svoje območje 1850-1959 arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1667 AS 1094 ZBIRKA NAČRTOV ELEKTRARN, 1906 - 1918 0.8 t. m./ 8 š. Zbirko sestavlja spisovno gradivo z načrti, ki je bilo prevzeto na podlagi čl. VI Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958. Arhiv je gradivo prevzel 15. maja 1989 (10. predaja, 18. april 1989, seznam 5). Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, oddelek Verkehrsarchiv, Sammlung Kraftwerke. Zbirka je urejena po rekah in objektih. - A.-G. Benard, Guide des Archives Nationales Autrichiennes a l'usage du lecteur francophone, MÖStA, Inventare I., Wien 1995, str. 130 projekti za elektrarne: Sava 1908, 1909, 1913, 1914/ Savinja 1909/ Ljubljanica 1911/ Drava 1906, 1907, 1909-1911, 1914, 1918/ Mislinja in Paka s.d./ Bistrica pri Muti 1909/ Sora in Zavodnica s.d./ projekt izsuševanja Planinskega polja in izkoriščanja reke Unec 1912, 1917/ 417 prevzemni seznam 1989/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 1668 AS 1068 ZBIRKA NAČRTOV, 17. stol. - 20. stol. 15.0 t. m./ 469 m. Zbirka vsebuje načrte zemljišč, krajev, vodnih tokov, nizkih in visokih gradenj, ter v manjši meri načrte tehničnih naprav. Prevladujejo načrti stavb: narisi, tlorisi, prerezi, načrti armatur, inštalacij in opreme. Načrti so urejeni po skupinah (n.pr.: socialne in zdravstvene ustanove, stanovanjske stavbe), v okviru teh pa po krajih in objektih. Zbirka je začela nastajati v 19. stol. v Kranjskem deželnem muzeju. Že takrat je muzej hranil n.pr. načrte srenjskih zemljišč in načrte Ljubljane. V času med obema vojnama večjih pridobitev ni bilo. Leta 1951 je Narodna in univerzitetna knjižnica izročila AS večje število načrtov Deželne gradbene direkcije, Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica pa načrte Glavnega odbora za osuševanje Ljubljanskega barja. Ti so bili tudi urejeni in popisani. Leta 1957 je Narodna in univerzitetna knjižnica izročila AS 223 načrtov Deželnega gradbenega urada. Leta 1958 je Slovenija projekt izročil načrte podjetja Josip Dedek. Ti so bili urejeni in popisani leta 1964. V letih 1977 in 1979 je svoje načrte izročil ing. Lado Kham. Zbirka se je dopolnjevala tudi z manjšimi darili in nakupi. Del zbirke je bil urejen in popisan v letih 1981 in 1982. Leta 1996 sta bila začeta preurejanje in nov popis zbirke. - Pregled 1960, str. 25 - Vodnik 1965, str. 42 zemljišča/ vodni tokovi/ ceste/ železnice/ kraji/ cerkve in kapele, samostani, župnišča, pokopališča/ gradovi in upravne stavbe/ sodišča, kaznilnice/ vojaški objekti/ šole, dijaški in študentski domovi/ muzeji, gledališča, knjižnice/ socialne in zdravstvene ustanove/ politične organizacije, društva in združenja, šport/ banke in denarni zavodi/ stanovanjske stavbe/ obrt in industrija/ rudarstvo/ kmetijstvo in gozdarstvo/ transport, trgovina, turizem in gostinstvo/ pošta/ načrti ing. Lada Khama/ zapuščina Jožefa Rudeža iz Ribnice/ zapuščina Alfonsa Mülnerja/ tiski/ arhivski popis 1982/ 418 ______________________________________________________________________ 1669 AS 1887 ZBIRKA NARODNOOSVOBODILNEGA TISKA, 1941 - 1945 25.9 t. m./ 285 f. Zbirka je sestavljena iz časopisov (glasil), drobnih tiskov (letakov in lepakov) in brošur. Narodnoosvobodilne in druge tiske so skupaj z ostalim arhivskim gradivom začeli intenzivno zbirati jeseni 1943. Znanstveni inštitut pri Predsedstvu SNOS je posebej dobival obvezne izvode partizanskega tiska z odlokom IOOF 12. 3. 1944; prispelo gradivo je nato urejal bibliotekar. Z odlokom Predsedstva SNOS o zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov iz januarja 1945 se je zbiranje še razširilo in nadaljevalo v povojni čas. Leta 1948 je delo na gradivu nadaljeval Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1959 ustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (danes Inštitut za novejšo zgodovino) si je z omenjenim muzejem delil obsežno zbirko tiskov. Do leta 1965 so bili tiski v knjižničnem, potem pa v arhivskem oddelku inštituta. Leta 1992 se je arhivski oddelek vključil v AS. - Bajec J., Slovenski časniki in časopisi 1937 - 1945, Ljubljana 1973 - Bibliografija izdanja u narodnooslobodilačkom ratu 1941 - 1945, Beograd 1964 - Krall J., Partizanske tiskarne na Slovenskem, 1., 2., 3. del, Ljubljana 1972 - 1976 - periodična glasila: glasila OF 6 naslovov (v nadaljevanju samo število naslovov): Osvobodilna fronta 1941-1942, Slovenski poročevalec, centralna in pokrajinske izdaje 1941-1945/ ustanovne skupine OF 6: Delo (KPS) 1940-1942, Ljudska pravica (KPS) 1943-1945, Slovenska revolucija (krščanski socialisti), Sokol v borbi (sokolska skupina), Slovenski zbornik (kulturni delavci)/ IO, PO in OO OF 74: IO OF 3, PO OF za Gorenjsko 7, PO OF za Slovensko primorje 11, vključno Partizanski dnevnik 1943-1945, POOF za Štajersko 8, okrožni odbori OF 45/ SNOS 5, med njimi Uradni list 1944/ SPŽZ - AFŽ 8, med drugim Naša Žena 1942 - 1945/ mladinske in pionirske organizacije 72: Mlada Slovenija 1941-1945, Mladina 1943-1945, Mlada pest 1943-1945, na lokalni ravni 43, v vojaških enotah 26/ delavci in kmetje 12: Delavska enotnost, Bratstvo, Jeseniški kovinar in Kmečki glas - centralne in pokrajinske izdaje/ Radiovestniki 148, centralne in pokrajinske izdaje 115, vojaške enote 15, ostalo 18/ partizansko šolstvo 4/ humoristična glasila 5/ glasila za italijansko 18 in avstrijsko prebivalstvo 23/ vojaška glasila 273: glasila GŠ, VŠ NOV in POS 12, med drugim Slovenski partizan, Naša vojska, Bilten VŠ NOV in POJ, glasila korpusov 9, divizij 26, brigad 124, operativnih con 8, divizionov 5, grup odredov 3, odredov 55, vojnih področij 2, bataljonov 7, čet 3, kurirjev 2, vojaških šol 6, partizanskih bolnišnic 11/ - drobni tisk (letaki in lepaki): letaki so razporejeni v 32 skupin: komunistična internacionala, KPJ, KPS, Vrhovni štab NOV in POJ, govori maršala Tita/ Slovani, Sovjetska zveza, Rdeča armada, pogodba med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo/ zavezniki, konference, izjave, govori, članki/ Glavni štab NOV in PO Slovenije/ partizanske akcije in borbe/ OF, Vrhovni plenum, Izvršni odbor/ OF okrožja in pokrajine/ Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo, okrožni odbori OF na Primorskem, v slovenski Benečiji, mestni odbori OF v Gorici in Trstu/ OF, Sokoli in katoličani, slovenska duhovščina/ delavci, kmetje, izobraženci/ mladina, 419 žene/ SNOO, SNOS/ letaki, tiskovine, parole za volitve/ Rdeči križ Slovenije in zdravstvo/ pozivi slovenskim nasprotnikom NOB/ amnestija 1944, 1945/ pozivi italijanskim vojakom/ pozivi francoskim vojnim ujetnikom, nemškim in avstrijskim vojakom/ ilustrirani letaki/ trosilni listki/ tiskovine civilne in vojaške uprave/ osebne izkaznice in spričevala/ programi in vabila za kulturne prireditve/ propustnice in dovolilnice/ partizanske pesmi, notni zapisi/ okrožnice navodila in poročila KPS, SNOS, GŠ NOV in POS, OF, ZSM, pionirji, SPŽZ oziroma AFŽ/ zemljevidi/ partizanski denar, posojilo svobode/ ceniki, stenski koledarji, pošta/ partizanske pesmi: rokopisi, tisk, ciklostil/ tisk ob osvoboditvi maj-junij 1945/ srbohrvatski narodnoosvobodilni tisk/ - brošure: OF in IOOF z odseki imata ohranjenih 80 naslovov/ krščanska skupina v OF 9/ POOF za Gorenjsko 34/ POOF za Štajersko 18/ in POOF za Primorsko 76/ Okrožni odbori OF za Belo Krajino 8/ Štajerska 6/ Primorska 2/ Predsedstvo SNOS z odseki 83/ KPS skupaj s Centralnim komitejem in Agit-propom 100/ pokrajinski komiteji za Gorenjsko 10, Primorsko 23, Štajersko 11, Belo Krajino 4/ ženska organizacija SPŽZ oziroma AFŽ 11/ mladinska organizacija 8, SKOJ 6/ partizanske pesmarice/ vojaške enote in ustanove 280: Glavni štab oziroma Glavno poveljstvo NOV in POS 143, 7. in 9. korpus 19, 5 divizij 34, četrta operativna cona 17, brigade 45, odredi 22/ strokovna literatura za potrebe sanitete, publikacije Rdečega križa in partizanskih bolnišnic 18/ zapori in taborišča 7/ - pripomočki za periodični tisk: abecedni naslovni katalog/ stvarni katalog po geslih/ kataloga po tehnikah in tiskarnah in po pokrajinah/ - pripomočki za neperiodični tisk: avtorski in naslovni katalog, po pokrajinah/ stvarni katalog, po tehnikah in tiskarnah/ stvarni katalog partizanskih letakov/ popis ilustriranih partizanskih plakatov/ ______________________________________________________________________ 1670 AS 1890 ZBIRKA NEMŠKEGA, ITALIJANSKEGA IN MADŽARSKEGA TISKA NA OKUPIRANEM SLOVENSKEM OZEMLJU, 1941 - 1945 1.5 t. m./ 16 f. Zbirka je nastala na enak način kot zbirka narodnoosvobodilnega tiska (glej AS 1887, zap. št. 1669). - periodična glasila (časopisi): 6 naslovov/ - brošure: 32 naslovov od tega 7 propagande proti slovenskim in jugoslovanskim partizanom, 6 proti boljševizmu, 4 proti Stalinu, 3 proti Angloameričanom ter 6 govorov Hitlerja in Goebelsa/ - nemški lepaki so razporejeni v 4 skupine in obsegajo 258 enot, od 1941-1945: politične uredbe in objave: sprejem v Koroško ljudsko zvezo in Štajersko domovinsko zvezo, proklamacija Šefa civilne uprave Rainerja prebivalstvu Gorenjske, prilagajanje zakonodaje na zasedenem ozemlju, preseljevanje prebivalstva v brežiškem pasu, represalije proti partizanom, amnestije, boji s partizani/ upravne naredbe: prevzem oblasti 420 na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem, v Ljubljanski pokrajini, policijska ura, popis prebivalstva, naredbe za vse slovenske pokrajine in Operacijsko cono Jadransko primorje/ gospodarske naredbe in objave: plačilni promet, zemljiška posest, obrt, zaplembe blaga, cene in plače, živilske nakaznice, preskrba, živinoreja/ streljanje talcev/ - italijanski lepaki so razporejeni v 3 skupine, obsegajo 79 enot, od 1941-1943: politične uredbe in objave o preseljevanju nemškega prebivalstva v Reich, represalijah proti partizanom in njihovim svojcem, problematiki internirancev, streljanju talcev/ upravne uredbe ob zasedbi ozemlja, o javni varnosti, popis prebivalstva, o potnih dovolilnicah, prometu, šolstvu/ gospodarske uredbe o preskrbi in plačilnem prometu/ - madžarski lepaki obsegajo 23 enot, od 1941-1944: ukrepi ob zasedbi ozemlja, mobilizacija vojaških obveznikov/ stvarni katalog lepakov okupacijskih oblasti/ popis brošur in časopisov/ ______________________________________________________________________ 1671 AS 1079 ZBIRKA NORMALIJ, 1513 - 1951 21.0 t. m./ 29 š., 36 f., 156 k., 2 m. Zbirko sestavljajo cesarski patenti, odredbe centralnih dvornih uradov ter okrožnice, odloki, ukazi, navodila in predpisi deželnih in okrožnih oblastev (političnih, finančnih, sodnih itd.). Osnovo zbirke tvorijo normalije, ki jih je zbralo Historično društvo za Kranjsko. Po provenienci sodijo h Komorni prokuraturi v Ljubljani, Kresijskemu uradu v Ljubljani, Guberniju v Ljubljani, k Prezidiju deželnega sodišča v Ljubljani, vendar pa se je zbirka izpopolnjevala z normalijami različnih provenienc, ki jih danes ni več mogoče ugotoviti. - mape: 1-2 cesarski patenti 1513-1700, 1701-1774/ - škatle: 2-7 cesarski patenti 1731-1747, 1748-1763, 1764-1780, 1781-1800, 1801-1809, 1810-1855/ 7a traktati 1805-1828/ 8-10 okrožnice kranjskega deželnega glavarja in Deželnega glavarstva na Kranjskem 1553-1778, 1778-1794, 1795-1809 (tudi Goriška)/ 11-18 okrožnice Gubernija v Ljubljani 1813-1816, 1817-1820, 1821-1822, 1823-1825, 1826-1830, 1831-1843, 1844-1846, 1843-1849/ 19 okrožnice kranjskega deželnega glavarja 1724-1788 in Notranjeavstrijskega gubernija/ 20 okrožnice Spodnjeavstrijske deželne vlade 1716, 1767, 1784-1797, Gubernija v Trstu 1815-1824, 1827-1830, 1834, 1835/ 21-22 okrožnice Okrožnega urada Ljubljana 1790-1831/ 23 okrožnice Okrožnega urada Novo mesto 1785-1844/ 24 okrožnice Okrožnih uradov Postojna 1824-1830, Beljak 1816-1836, Celovec 1810-1831, Celje, Bruck, Gradec, Judenburg in Maribor/ 25 ukazi Apelacijskega sodišča v Celovcu 1782-1848/ 26 izvlečki odlokov Deželnega glavarstva za Kranjsko 1747-1782/ 27 izvlečki odlokov Notranjeavstrijskega gubernija in carinskega urada 1785-1820/ 28 predpisi glede koz in drugih bolezni, cepljenja, živinozdravstva, uradni poduki o pravosodnih zadevah 1750-1801/ 29 predpisi o davkih in kolkovanju, carini, odkupu zemljiških bremen, podložniškem razmerju, predpisi za plačilne urade, kmetijski predpisi/ 30 poštni predpisi in tarife, obrtne zadeve, trgovina, de421 narstvo, uprava državnih in versko-zakladnih posestev in dohodkov, dohodninska uprava, tobak, hišni davek, sirotinstvo, organizacija političnih uradov, policijske zadeve, vojaštvo - obmejne straže/ 31 gibanje prebivalstva in ljudsko štetje, cerkvene in šolske zadeve, vojni svet, odredbe tujih držav (Beneška republika - o soli)/ - knjige: cesarski patenti in odredbe centralnih dvornih uradov 1561-1752, 1753-1763, 1764-1771, 1772-1774, 1775-1779, 1780-1781, 1782, 1783-1784, 1785-1786, 1788, 1789-1790, 1791-1792, 1793-1794, 1794-1796, 1797-1799, 1800-1802, 1805-1807, 1808-1809, 1810-1811, 1812, 1813, 1814, 1821-1840, 1840-1853, 1854-1859, indeks 1821-1859/ knjiga normalij za Kranjsko 1851-1861/ normalije - sodstvo 1773-1778, 1779-1782, 1783, 1784, 1785, 1786, 1788, 1789, 1790, 1791, 1792-1795, 1796-1800, 1801-1803, 1814-1815, 1814-1822 (tisk), 1837-1842, 1843, 1845-1848, 1849, 1851, 1856, 1857, repertorij 1779-1795/ Gubernij v Trstu 1816-1820, 1821/ izvlečki normalij - Kranjsko deželno knjigovodstvo 1874-1918, 1819, 1826-1828, 1849-1854/ Kresijski urad Maribor 1837/ dobrodelne ustanove in zdravstvo 1837-1856, 1856-1885, 1908-1921/ fiskalne zadeve 1815-1848/ komorna prokuratura 1850-1856, finančna prokuratura 1882-1912/ okrožnice Gubernija v Ljubljani 1813-1849/ - fascikli: seznam zakonov 1780-1918/ banovinske okrožnice (še neurejeno)/ podložniške zadeve 1767-1848/ okrožnice - veterina 1933-1951/ normalije - Okrajno sodišče Mirna/ Deželna vlada v Ljubljani 1899 (prepisi)/ okrožnice Gubernija v Ljubljani 1814-1849/ razno/ kartoteka patentov 1586-1796/ kartoteka patentov in okrožnic, pisanih v slovenskem jeziku 1754-1854/ ______________________________________________________________________ 1672 AS 1084 ZBIRKA OSMRTNIC IN POROČNIH NAZNANIL, 18. stol. - 20. stol. 0.8 t. m./ 8 š. Zbirka je nastala z nakupi in darili različnega izvora. Večina osmrtnic in poročnih oznanil je iz 2. pol. 19. stol. in iz 1. pol. 20. stol. Osmrtnice so urejene po abecednem imenskem kazalu, medtem ko poročna oznanila niso urejena. osmrtnice/ poročna oznanila/ arhivski popis/ 422 ______________________________________________________________________ 1673 AS 1070 ZBIRKA PEČATOV, 16. stol. - 20. stol. 1.2 t. m./ 6 š., 1 k., 1 m. Zbirka je začela nastajati že v 19. stol. v Kranjskem deželnem muzeju. Vsebuje pečate, vzete z dokumentov, na katere so bili vtisnjeni ali obešeni, odtise žigov in liste papirja z vodnimi znaki. Od nekaterih starejših pečatov se v zbirki hranijo le novejši odlitki. Dopolnjevala se je z darili in nakupi. Urejena in popisana je po skupinah. - Pregled 1960, str. 19 - zbirka pečatov Kranjskega deželnega muzeja: vladarji/ plemiči/ mesta in trgi/ centralni uradi na Dunaju/ uradi drugih držav/ uradi na Kranjskem/ uradi drugih avstrijskih dežel/ poštni uradi/ škofije in kapitlji/ samostani/ prelati/ župnije/ cehi/ podjetja/ družbe in društva/ šole/ - zbirka pečatov Emanuela grofa Lichtenberga/ - zbirka pečatov Karla Schonte/ - zbirka pečatov Živka Frkovića/ - zbirka žigov in pečatov kranjskih občin Ivana Robide/ - knjiga odtisov Žigovnega urada v Ljubljani iz leta 1843/ - zbirka vodnih znakov/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1674 AS 1194 ZBIRKA PLAKATOV, LETAKOV IN KOLEDARJEV, 18. stol. - 20. stol. 1572 ks. AS je začel zbirati plakate in letake že v petdesetih letih. Večinoma gre za darila zasebnih zbiralcev ali za nakupe. Med najstarejše pridobitve spadajo plakati in letaki o koroškem plebiscitu (kupljeni 1961), narodnoosvobodilni propagandni plakati in letaki iz 2. svetovne vojne ter uradni razglasi slovenske vlade iz let 1918 - 1919. Iz tega gradiva je bila v 80-ih letih formirana posebna zbirka. Kasneje so ji bili priključeni še koledarji. V celoti je bila zbirka popisana leta 1990, deloma na podlagi starejših seznamov. plakati in letaki s politično vsebino: koroški plebiscit, Slovenija 1918-1941, NOB, Slovenija po letu 1945/ kongresi in simpoziji/ kulturne prireditve/ film/ sejmi in turizem; šport/ domače in tuje arhivske razstave in posvetovanja/ koledarji/ arhivski popis 1990/ 423 ______________________________________________________________________ 1675 AS 1064 ZBIRKA PLEMIŠKIH DIPLOM, 15. stol. - 19. stol. 132 ks. Zbirka je pretežno nastala že v 19. stol. v Kranjskem deželnem muzeju. V AS je bila urejena leta 1946. Urejena je po abecednem redu priimkov. Vanjo so uvrščeni tudi kasnejši prepisi. Leta l996 je bilo začeto preurejanje in nov popis zbirke. Zbirka vsebuje plemiške diplome pretežno kranjskega plemstva. Približno polovica jih je ohranjenih le v kasnejših prepisih. arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1676 AS 670 ZBIRKA PROPAGANDNIH DIAPOZITIVOV ZA VOLITVE 1935, 1935 - 1935 0.2 t. m./ 2 š. Zbirka obsega propagandne diapozitive za volitve leta 1935, ki so jih pred volitvami 1935 prikazovali v kinematografih. Napisi na diasih pozivajo volilce naj volijo Jevtićevo listo. Gradivo je izročila Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani leta 1976. diapozitivi za volitve 1935/ ______________________________________________________________________ 1677 AS 1442 ZBIRKA PROSPEKTOV, 19. stol. - 20. stol. 446 ks. Osnova zbirke so prospekti, ki so jih v 70-ih in 80-ih letih AS podarili zasebni zbiralci ali pa so bili prevzeti od raznih ustanov poleg arhivskega gradiva. Leta 1991 je bila oblikovana zbirka turističnih prospektov, ki so ji bili leta 1995 priključeni prospekti s področja industrije in trgovine. Zbirka je bila takrat na novo urejena in popisana. Popisu sta dodani kazali krajev in držav ter pravnih oseb. Zbirka je razdeljena na dva dela. Prvi, Industrija in trgovina, je urejen po panogah in posameznih organizacijah, zajema pa le Slovenijo. Drugi, Turizem, pa je urejen po državah. Iz nekdanje Jugoslavije je izločena Slovenija. 424 arhivski popis 1995, ki mu je dodano krajevno kazalo in kazalo pravnih oseb/ ______________________________________________________________________ 1678 AS 1085 ZBIRKA RAZGLEDNIC, VOŠČILNIC IN FOTOGRAFIJ STAREJŠEGA IZVORA, 1897 - 1996 17208 ks. Zbirka obsega razglednice krajev in voščilnice, ki jih je AS zbral z nakupi ali pa jih je izdvojil iz osebnih fondov iz tehničnih vzrokov in varnejše hrambe, ter fotografije, ki jih je arhiv zbral z nakupi in darili in niso sestavni del nobenega fonda ali zbirke. Sestavljena je iz treh delov in popisana po vsebini. Zbirka se permanentno dopolnjuje. Zbirka obsega 17.152 kosov razglednic, voščilnic in fotografij. - I. del, razglednice krajev, urejene po abecedi, posebej za Slovenijo in druge države/ - II. del, voščilnice, urejene po letih izdaje/ - III. del, fotografije od leta 1890 dalje, (dodane so tudi fotografije krajev in oseb večjega formata): prizori zgodovinskih dogodkov/ umetniške slike/ posamezni kraji, hiše...v Sloveniji/ gospodinjske šole, razvrščene po abecednem redu krajev/ kmetijske šole/ strokovne šole/ Tehnična fakulteta/ Fakulteta za arhitekturo/ Medicinska fakulteta/ zdravstvene počitniške kolonije/ Dom invalidne mladine Kamnik/ Mladinsko okrevališče Gozd-Martuljek/ Dom na Mežaklji/ Dom onemoglih Idrija/ partizanske sirote/ repatriacija - baza Jesenice/ Dom bosanske mladine/ posvojitve otrok/ društva/ združenja, zadruge/ shodi/ klubi/ posveti/ posamezni portreti/ Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani - jubilejna razstava 1928/ Zbornica za trgovino, obrt in industrijo/ Družba sv. Cirila in Metoda/ Rudarsko glavarstvo v Ljubljani/ fotografije ljubljanskih obrtnikov/ arhivski inventar 1997 (s kazali fizičnih oseb, pravnih oseb, krajev, avtorjev fotografij in stvarnim kazalom)/ ______________________________________________________________________ 1679 AS 1547 ZBIRKA REVIJ, BROŠUR IN ČASOPISOV, 1872 - 1945 9.0 t. m./ 60 š., 44 k. Z zbiranjem tiska se je ZA CK ZKS ukvarjal od ustanovitve. Gradivo so dobivali v dar ali odkupovali od posameznikov, mnogo literature pa so kupili v antikvariatu. Nekaj predvojnega tiska se je ohranilo tudi v kazenskih spisih. Precej je unikatov. Za predvojno obdobje so ohranjeni dragoceni unikati partijskega ilegalnega in legalnega ter socialističnega tiska, skupaj okrog 450 knjig in revij ter okrog 130 časopisnih naslovov. - brošure do 1941: 425 Ohranjena je skoraj popolna zbirka brošur, ki so bile izdane v letih 1918-1921 v Moskvi. Izdala jih je Jugoslovanska stranka komunistov (boljševikov) v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Iz obdobja 1933-1934 so knjige, ki jih je izdala Zadružna založba inozemskih delavcev v Moskvi. Ohranjene so partijske brošure, ki so izhajale legalno pod kamuflažnimi naslovi (npr. gradivo IV. državne konference KPJ pod naslovom Turizem v Sloveniji - zima v Sloveniji). Poleg teh je precej brošur predvojnih kongresov partije, komunističnih in socialističnih internacional ter drugih kongresov, prevodov, ki jih je izdajala partijska založba ENKA (1932-1936). V celoti se hrani zbirka "Mala biblioteka". - revije do 1941: Za predvojno obdobje je čez 60 različnih revij (npr. Baklja, Demokracija, Mladi Plamen, Sodobnost, Demokracija, Zbornik 39 itd.). Nekatere so popolne, druge pa le kot posamezne številke. - časopisi do 1941: Med predvojnimi časopisi so ilegalna in legalna glasila partije, časopisi na katere je imela partija vpliv (npr. Ujedinjenje, Rdeči prapor, Delo, Proletarska mladina, Mladina, Celica, Rdeči signali, Obzornik delavske politike, Slovenski poročevalec, Komunist, Proleter, Protiv Glavnjače, Srp i čekić, Delavske novice, Delavsko kmetski list, Enotnost, Ljudska pravica, Akademski glas, Glas delavca, Tabor, 1551 itd.) ter številni drugi t.i. napredno usmerjeni časopisi. Nekaj je tudi inozemskega partijskega in izseljeniškega tiska. - tiski 1941-1945: Za čas 2. svetovne vojne je ohranjena večina tiskanega gradiva narodnoosvobodilnega boja (okoli 800 naslovov) ter nekaj domobranskega in belogardističnega tiska (npr. Slovensko domobranstvo, Črne bukve itd.). arhivski popis 1962/ avtorski in naslovni katalog (za večino gradiva)/ ______________________________________________________________________ 1680 AS 1075 ZBIRKA RODOVNIKOV, 17. stol. - 20. stol. 0.6 t. m./ 4 f., 37 ks. Zbirka vsebuje genealoške tablice in genealoške debla. Genealoške tablice so bile vzete iz zbirke arhivalij Franca Antona Breckerfelda, nekatera genealoška debla pa so bila zbrana že v Kranjskem deželnem muzeju. V AS je bila zbirka urejena in popisana. Leta 1992 je bil popis dopolnjen. Gradivo je urejeno po priimkih rodbin. Genealoška debla večjega formata na pergamentu, papirju ali platnu, z naslikanimi grbi ter večkrat tudi s pečati, so hranjena posebej. genealoške tablice - rodovniki z imeni, rojstnimi in smrtnimi datumi rodbinskih članov/ genealoška debla/ arhivski popis 1992/ 426 ______________________________________________________________________ 1681 AS 1073 ZBIRKA ROKOPISOV, 13. stol. - 1941 15.3 t. m./ 527 k. Posamezni rokopisi so pričeli prihajati v ljubljanski Deželni muzej že kmalu po njegovi ustanovitvi. Z raznimi darili, prevzemi zapuščin in nakupi je število rokopisov stalno naraščalo. Ko je dr. Josip Mal začel urejati neurejeno gradivo deželnega arhiva, je verjetno zasnoval tudi zbirko rokopisov. Sedanjo ureditev po formatih je zbirka dobila v 50-ih letih s preureditvijo dr. Marije Verbič. Znatno število rokopisov je zbralo in prispevalo Historično društvo za Kranjsko, veliko jih je tudi iz dolske zapuščine barona Jožefa Kalasanca Erberga, nekaj iz Hohenwartovega arhiva in Grebenčeve zbirke. Za številne rokopise ni znano, kako so prišli v zbirko. Zadnja pomembnejša pridobitev so na podlagi meddržavnega sporazuma iz Avstrijske nacionalne biblioteke in Avstrijskega državnega arhiva vrnjeni rokopisi, ki jih je le 6, a so vsebinsko toliko pomembnejši. Ker je kriterij za uvrstitev v zbirko precej ohlapen, je med rokopisi tudi nekaj tipkopisov in tiskov. Poleg leposlovnih in znanstvenih del so tudi spisi z upravno, sodno, versko, gospodarsko tematiko. Zbirka se še vedno dopolnjuje. - Rokopisi Arhiva Republike Slovenije, katalog razstave, Ljubljana 1990 - Pregled 1960, str. 19 - 21 - vsebinska področja: zgodovina in pomožne vede (genealogija, numizmatika)/ geografija (topografija, demografija)/ filozofija/ religija in teologija/ leposlovje/ naravoslovje (matematika, fizika, kemija, biologija, geologija, medicina in zdravilstvo, meteorologija)/ pravo/ uprava/ finance/ glasba/ gospodarstvo (kmetijstvo, obrt, industrija)/ - vrste gradiva: molitveniki/ pesmarice/ almanahi/ albumi/ koledarji - rokovniki/ dnevniki/ statuti/ učbeniki/ razprave/ priročniki/ bratovščinske knjige/ plemiške in stanovske matrike/ kronike in anali/ ročini/ sodni, obrtni in drugi redi/ diplomatariji/ fevdne in sodne knjige/ registri in katalogi/ beležke/ igre/ povesti/ poezije/ drame/ knjige obrazcev/ titularne knjige/ spominske knjige/ fragmenti srednjeveških liturgičnih tekstov/ instrukcije/ inventarji/ opisi/ potopisi/ življenjepisi/ pridige/ poročila/ vizitacije/ privilegiji/ kuharske knjige/ finančni računi/ genealogije/ pratike/ zapisniki/ pravopisi/ nekrologi/ trgovske knjige/ zemljevidi/ vedute/ spomini/ arhivski popis 1992/ 427 ______________________________________________________________________ 1682 AS 1902 ZBIRKA TISKOV NASPROTNIKOV NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA IN TISKOV POLITIČNE SREDINE, 1941 - 1945 7.5 t. m./ 74 š. Ta tisk je politično zelo raznoroden. Poleg časopisov, ki so izhajali že pred vojno in so se prilagodili italijanskemu oziroma nemškemu konceptu propagande, so začeli izhajati tudi časopisi, brošure in drobni tiski različnih političnih struj nasprotnikov NOB in politične sredine. Podobno je bilo tudi pri vojaških enotah nasprotnikov NOB kot so MVAC, četniki, domobranci. Tisk je izhajal pod italijanskim oziroma nemškim nadzorom in je bil cenzuriran, delno je bil tudi ilegalen in pollegalen. Tisk so razmnoževale ciklostilne tehnike in tiskarne. Zbirka ni kompletna, izdajatelji pogosto niso navedeni. Leta 1970 je Republiški sekretariat za notranje zadeve izročil gradivo arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, 1992 pa je prešlo v AS. - časopisi: Obsegajo 141 naslovov, od tega je 36 domobranskih glasil, 23 četniških in 12 sredinskih listov. V Novem mestu je izhajal domobranski dnevnik Naprej zastava Slave oziroma Za blagor očetnjave, lokalno glasilo je bil tudi Tolminski glas. V Ljubljani je izhajala revija Slovensko domobranstvo, na Štajerskem četniški list Kri in zemlja. Krščanski socialisti so izdajali 4 liste, Katoliška akcija 9, Vaške straže in Narodna legija prav tako 9. Med izdajatelji zasledimo še Glavačevo skupino, Ljotičevce, Slovensko narodno akademsko in dijaško mladino. V zbirki so tudi Službene novine Kraljevine Jugoslavije iz Londona. - brošure: Obsegajo 121 naslovov. Protipartizanska literatura ima 8 naslovov, med njimi so Črne bukve in Tolminski domobranski zbornik. Izrazito proti OF so brošure Glavačeve in Ehrlichove skupine. O katoliški akciji in njeni organizaciji je ohranjenih 11 naslovov. Izšli so tudi Rupnikovi govori ter poslanica, govori in pastirsko pismo škofa Rožmana. Proti boljševizmu in komunizmu piše 7 brošur, ohranjene so tudi 4 domobranske pesmarice in radijski govor Izidorja Cergola. - drobni tisk: Vsebuje letake in lepake Vaških straž, Legije smrti, skupine Glavač-Emmer, Katoliške akcije, letake slovenskih in jugoslovanskih četnikov Gorenjske, Štajerske, Ljubljane, Kočevja, Primorske, Srbskega dobrovoljačkega korpusa, letake in okrožnice slovenske sredine, letake ob ustanovitvi slovenske domobranske legije, pozive za vstop v slovensko, gorenjsko in primorsko domobranstvo, pozive partizanom k dezerterstvu, lepake in letake za politična zborovanja na Kongresnem trgu, odgovore na partizansko amnestijo 1944, letake Črne roke, Janeza Marna Črtomirja in Slovenske antipartijske reformne akcije - SNAPRA, slovenske bankovce ljubljanske pokrajinske uprave. kartoteka periodičnega tiska in brošur nasprotnikov NOB/ popis plakatov in letakov/ 428 ______________________________________________________________________ 1683 AS 1288 ZBIRKA UČIL, 18. stol. - 1990 144 ks. Zbirka je bila oblikovana leta 1991 iz gradiva, katerega prevzem v AS ni bil dokumentiran. sheme delovanja avtomobilov in motorjev/ shematski prikazi poslovanja in upravljanja/ slike trav/ zgodovinske preglednice/ arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 1684 AS 1074 ZBIRKA URBARJEV, 1350 - 1850 6.0 t. m./ 186 k. Prve urbarje je Deželni muzej v Ljubljani pridobil že v 19. stol., sodeč po akcesijski knjigi, leta 1860. Zbirko je verjetno oblikoval in popisal šele dr. Josip Mal, ko je urejal gradivo deželnega arhiva. Vanjo je uvrstil tiste urbarje, ki niso sodili v noben ohranjen graščinski arhiv. Zbirka se je cel čas postopno dopolnjevala. Urbarje so izročale razne fizične osebe, po letu 1945 pa najprej FZC, kasneje pa še druge upravne in kulturne institucije pri nas in v tujini (Trst); nekaj urbarjev je AS kupil v antikvariatu. Zbirka se z novimi pridobitvami še vedno dopolnjuje, zadnja večja pridobitev pa so urbarji in urbarialni registri, vrnjeni (na podlagi Arhivskega sporazuma med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958) iz Avstrijskega državnega arhiva, Avstrijske nacionalne biblioteke, Štajerskega deželnega arhiva in Tirolskega deželnega arhiva, ter urbarji in registri iz Grebenčeve zbirke. Zbirka danes obsega 186 enot, fizično urejenih po formatih v 4 skupine in popisanih abecedno po gospostvih oziroma krajih. urbarji/ registri/ računske knjige/ cerkveni in škofijski inventarji/ ribniška knjiga/ gospostva/ uradi ali župe/ vasi in soseske/ bratovščine/ beneficiji/ cerkve/ škofije/ desetina/ gornina/ žitne in male dajatve/ živinski prirastek/ dac/ činž/ tlaka/ davek na osebo/ arhivski popis/ 429 ______________________________________________________________________ 1685 AS 1278 ZBIRKA VIDEOKASET, 1986 - 1997 350 ks. Zbirka je nastala s hrambo videokaset, ki so nastale ob predstavitvah filmskega gradiva pri arhivskih razstavah. Od leta 1993 pa se zbirka dopolnjeje s kasetami, ki nastajajo pri zaščitnem presnemavanju filmskega gradiva AS, s posnetki televizijskih oddaj, v katerih je bilo uporabljeno filmsko gradivo AS ter s prevzemi originalnega arhivskega gradiva posnetega na videoformat. presneto filmsko gradivo AS, predvsem Filmski obzorniki in nekaj drugih dokumentarnih in celovečernih filmov/ televizijske oddaje, ki vključujejo inserte iz filmov AS/ izvirno arhivsko gradivo na videokasetah družbe Ponteco iz Trsta (predvsem portreti slovenskih kulturnih delavcev v zamejstvu), Slovenskih železnic o bohinjski progi, Muzeja Jesenice o Stari Savi, videoprodukcija Škuc Foruma 1982 - 1990, etnografski film Univerze Celovec o Djekšah/ ______________________________________________________________________ 1686 AS 124 ZBIRKA VODNIH KNJIG, 1880 - 1940 1.0 t. m./ 10 k. Vodne knjige so se vodile pri okrajnih glavarstvih in se praviloma nahajajo v fondih le-teh. V zbirko so uvrščene le vodne knjige tistih okrajnih glavarstev, za katera v AS ni drugega gradiva. vodne knjige (registri v katere so vpisovali podatke glede vodnih zadev: opis krajev, voda, lastnikov in vodnih skupnosti ter namen uporabe voda in vodnih naprav) za okraje Maribor, Ptuj, Celje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec/ ______________________________________________________________________ 1687 AS 1909 ZBIRKA ZAVEZNIŠKEGA IN ODPORNIŠKEGA TISKA, 1940 - 1945 0.4 t. m./ 3 f. Zbirka je nastala na podoben način kot Zbirka narodnoosvobodilnega tiska (AS 1887, zap. št. 1669). Je skromna in predstavlja del medvojnega propagandnega tiska Angloameričanov in Rusov ter odporniškega tiska v Evropi. Ohranjeni tiski niso bili namenjeni samo Jugoslovanom. - časopisi: 430 Obsegajo 58 naslovov. Angloameriški periodični tiski 1943 - 1945 v srbohrvaščini, italijanščini in angleščini obveščajo prebivalstvo v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji in Italiji o nacističnih porazih in zavezniških zmagah (21 naslovov). Evropska odporniška glasila 1940-1945 iz Avstrije, Danske, Italije itd. niso kompletna in obsegajo 37 naslovov. - brošure: Obsegajo 22 naslovov. So v angleščini, ruščini, srbohrvaščini in so jih Angloameričani in Rusi namenili Jugoslovanom. Opisujejo borbe na vzhodni fronti (3 naslovi), in zavezniško vojaško ter gospodarsko premoč nad Nemci (12 naslovov). abecedni naslovni katalog za periodiko/ abecedni imenski katalog za neperiodiko/ ______________________________________________________________________ 1688 AS 1093 ZBIRKA ŽELEZNIŠKIH NAČRTOV, 1848 - 1918 23.7 t. m./ 227 š., 5 zv. Zbirko sestavljajo spisovno gradivo in načrti, ki so tvorili v Prometnem arhivu na Dunaju (Verkehrsarchiv, Wien) v času prevzema naslednje fonde in zbirke: Skupina listin (Urkundengruppe), Arhiv načrtov Generalne inšpekcije in vsakokratnih prometnih ministrstev (Planarchiv der Generalinspektion und der jeweiligen Verkehrsministerien), Zbirka načrtov nekdanje Generalne direkcije državnih železnic (Plansammlung der ehemahligen Generaldirektion der Staatsbahnen), Priloge načrtov skupine listin (Planbeilagen der Urkundengruppe), Zbirka projektov (Projektensammlung), Priročna zbirka skupine načrtov (Handsammlung der Plangruppe), Drugi načrti (Andere Pläne) in Zgodovinski arhiv načrtov (Historisches Planarchiv). Gradivo je bilo prevzeto na podlagi čl. VI Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 in to večkrat. Izročeno je bilo AS 10. 7. 1985 (6. predaja, 14. 10. 1983, seznam 8 Zbirka projektov, seznam 9 - Drugi načrti; 7. predaja 22. 4. 1985, seznam 5 - Arhiv načrtov Generalne inšpekcije in vsakokratnih prometnih ministrstev), 8. 3. 1988 (9. predaja, 11. 12. 1987, seznam 4 - Zbirka projektov; seznam 5 - Drugi načrti, Skupina listin; seznam 6 - Priloge načrtov skupine listin, Zbirka načrtov nekdanje Generalne direkcije avstrijskih državnih železnic, Priročna zbirka skupine načrtov), 15. 5. 1989 (10. predaja, 18. 4. 1989, seznam 5 - Zbirka projektov) in 7. 12. 1990 (11. predaja, 17. 10. 1990, seznam 4 - Zgodovinski arhiv načrtov). Zahteve so bile postavljene za gradivo za ozemlje Slovenije, predano je bilo gradivo za ozemlje, ki je bilo 1923. leta v Kraljevini SHS in to v originalih, fotokopijah in mikrofilmih. Del gradiva, ki se je nanašal na gorenjske in štajerske proge in ga je Republika Avstrija izročila že pred letom 1923 Kraljevini SHS za potrebe poslovanja, so 22. 7. 1942 ponovno odpeljali Nemci iz Direkcije jugoslovanskih železnic v Ljubljani na Dunaj. To gradivo (Arhiv načrtov Generalne inšpekcije in vsakokratnih prometnih ministrstev) je bilo delno vrnjeno na podlagi zahtev restitucije in ga je prevzel AS istočasno z zahtevanim gradivom na podlagi čl. VI. Ostalo gradivo je v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju (Österreichisches Staatsarchiv, Wien) v navedenih zbirkah. Gradivo je urejeno enako, kakor je bilo v Avstrijskem državnem arhivu: Skupina listin po zaporednih številkah, Arhiv načrtov Generalne inšpekcije in vsakokratnih prometnih ministrstev po registraturnem načrtu in številkah načrtov; po registraturnem načrtu je 431 urejena tudi Zbirka projektov, ostalo po kasneje postavljenih klasifikacijskih načrtih. Gradivo je v zbirki ločeno na prvotne zbirke, kakor so v Avstrijskem državnem arhivu. - Inventar des Verkehrsarchivs Wien, Wien 1959, str. 101 - 120 - A.-G. Bernard, Guide des Archives Nationales Autrichiennes a l'usage du lecteur francophone, MÖStA, Inventare 1, Wien 1995, str. 131, 151 - Skupina listin 1859-1904 (škatla 1-2): Južna železnica: pogodbe o nakupu, zakupu nepremičnin, pogodbe za gradbena dela/ zapisnik o prevzemu po izvedbi del/ dovoljenja in zapisniki ogleda za gradnjo v požarnem rajonu/ bančna jamstva/ načrti/ - Arhiv načrtov Generalne inšpekcije in vsakokratnih prometnih ministrstev 1869-1918 (škatla 3-69): načrti: predprojekti, generalni projekti, detajlni projekti, kolavdacije, postaje, mostovi, prehodi čez progo/ KRB 16 program prestolonaslednika Rudolfa Ljubljana - Trbiž 1891-1916/ StB 23 Dravograd - Mislinja 1877-1880/ SB 30 Južna železnica Dunaj Trst 1874-1879, 1882-1918/ Lb C4 lokalna železnica Celje - Dravograd 1891-1918/ Lb E 4 Z 11 električna železnica Ljubljana 1898, 1900, 1905/ Lb E Z 54 lokalna električna železnica Lesce - Bled 1904/ Lb E 4 Z 78 lokalna električna železnica Maribor 1911/ 42 Lb B 32 lokalna železnica Škofja Loka - Železniki 1903/ 42 Lb F 1 lokalna železnica Ormož - Ljutomer 1897/ 42 Lb K 14 lokalna železnica Karavanke Kranj - Tržič 1904-1915/ 42 Lb K 22 lokalna železnica Celovec - Ljubelj - Kranj 1892/ 42 Lb L 1 lokalna železnica Ljubljana - Novo mesto - Črnomelj, Ljubljana - Kočevje, Novo mesto Metlika - Deželna meja - Bubnjarci 1893-1910/ 42 Lb L 2 lokalna železnica Ljubljana Kamnik 1907/ 42 Lb L 18 lokalna železnica Ljubljana - Vrhnika 1911/ 42 Lb M 14 lokalna železnica Maribor - Wies 1903-1909/ 42 Lb P 3 lokalna železnica Poljčane - Slovenske Konjice 1892-1918/ 42 Lb R 12 lokalna železnica Gornja Radgona - Ljutomer Ormož 1889-1917/ 42 Lb S 28 lokalna železnica Grobelno - Rogatec - deželna meja 1900-1918/ 42 Lb T 24 lokalna železnica Trebnje - Šentjanž 1907-1909/ lokalna železnica Trst - Poreč/ postaja Lazaret pri Kopru/ 42 Lb W 37 lokalna železnica Slovenska Bistrica 1908-1913/ 42 Lb T 19 lokalna železnica Koroška Bela - Gorica 1895-1917/ razne proge: B 3 rudniška proga Mirna na Dolenjskem 1913, M: Dravograd - Škofja Loka - Dravograd - Velenje - Gomilsko 1889, Ljubljana - Karlovac 1870, 1872, Škofja Loka - Gorica 1869, Ljubljana - Trbiž 1869/ Gradivo je tudi v mikrofilmu št. 1013. - Zbirka načrtov nekdanje Generalne direkcije državnih železnic 1890, 1894, 1897, 1899, 1900, 1903-1917 (škatla 70): obračuni gradbenih del, postaje (poslopja, skladišča, dozidave) za južno železnico in lokalno železnico Gornja Radgona - Ljutomer/ - Priloga načrtov skupine listine 1902-1907 (škatla 71-81): obračuni, pogoji za izvedbo del, opis del, detajlne situacije, podolžni profili, gradbene knjige za bohinjsko železnico, proga Hrušica - Jesenice - Bohinjska Bistrica, bohinjski predor, predor pri Hrušici/ - Zbirka projektov 1857, 1858, 1861-1864, 1869-1915 (škatla 82-150): železniške proge Celovec - Gorica (bohinjska in karavanska železnica), tudi mikrofilm št. 1008/ Škofja Loka - Zidani most/ Celje - Šoštanj - Velenje/ Šentjanž - Trebnje/ Škofja Loka - Trst/ Kranj - Tržič/ Celovec - Trst (tudi mikrofilm št. 1009)/ Ljubljana - Vrhnika/ Launsdorf - Jezersko - Škofja Loka (tudi mikrofilm št. 1009)/ Velikovec - Sinča vas/ Ljubljana - Trbiž (tudi mikrofilm št. 1009)/ Zidani most - Brestanica - Obrežje/ Ljublja432 na, tramvaj/ Ljubljana - Novo mesto - Metlika - Karlovac/ Poljčane - Slovenske Konjice - Radanja vas/ Poljčane - Rogaška Slatina - Rogatec/ Nabrežina - Krmin (Cormons)/ Dravograd - Wolfsberg (tudi mikrofilm št. 1010)/ Grosuplje - Kočevje/ Zagreb - Novo mesto/ Rakek - Razdrto - Gorica/ Dravograd - Velenje/ Južna železnica Dunaj - Trst/ Pragersko - Strnišče pri Ptuju/ Trst - Škofja Loka - Launsdorf (mikrofilm št. 1009)/ Celovec - Celje - Gorica (mikrofilm št. 1008)/ Ptuj - Moškanjci/ Velika Nedelja - Ormož Središče ob Dravi/ Pragersko - Lipoglava/ Ocestova - Zadar (mikrofilm št. 1009)/ Zadar - Benkovac - Drniš (mikrofilm št. 1008)/ Gradivo zbirke vsebuje tudi mikrofilm št. 1016. - Priročna zbirka skupine načrtov 1890-1892, 1899, 1901, 1904, 1905, 1908, 1914 (škatla 151): podolžni profili in operati, situacije, postaje za Južno železnico, lokalne železnice Trebnje - Šentjanž, Kranj - Tržič, Vrhnika - Ljubljana, Gornja Radgona - Ljutomer in cestna železnica v Ljubljani/ - Drugi načrti 1852, 1865-1918 (škatla 152-206): Južna železnica Dunaj - Trst: kolavdacijski načrti, podolžni in prečni profili, predori, prehodi, oporni zidovi, preložitev cest, mostovi, regulacije rek in potokov, rekonstrukcije, useki, rampe, čuvajnice, stranski zidovi, odvod vode, postaje, skladišča, naprave za oskrbo lokomotiv s premogom, ograje, situacijski načrti/ železniška proga Beljak - Maribor: postaje, prehodi, mostovi, predori, podporni zidovi, regulacija poti, viadukti, preložitev poti, ograje, podolžni profili/ železniška proga Zidani most - Sisak: prehodi, situacije, podporni zidovi, tovorni prostori, mostovi, ograje, nadvozi, postaje, rampe, podolžni profili/ železniška proga Pragersko - ogrska meja: situacije, podolžni profili, podporni in stranski zidovi, prehodi, postaje, mostovi, situacije, obračun nepremičnin/ - Zgodovinski arhiv načrtov 1848-1871 (škatla 207-220): Južna železnica: predori, mostovi, podolžni profili, postaje/ železniška proga Zidani most - hrvaška meja: mostovi, viadukti, postaje/ železniška proga Karlovac - Sisak: mostovi/ železniška proga Ljubljana - Jesenice: postaje, situacije, podolžni profili/ arhivski popis 1996, 1997/ MB Tematske zbirke arhivskega gradiva ______________________________________________________________________ 1689 AS 1838 ZBIRKA BENEŠKI PROCES, 1955 - 1959 1.3 t. m./ 20 f. Zbirka je nastajala med leti 1955 - 1959, ko so v Italiji oblikovali obtožnico in sodni pregon proti partizanom italijanske narodnosti, ki so sodelovali v enotah NOV. Obravnava je bila od 23. 12. 1958 do 14. 7. 1959 v Firencah. Po amnestiji predsednika italijanske republike, izdani 1. 7. 1959, se je obravnava zaključila. Gradivo je arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja oziroma Inštitutu za novejšo zgodovino izročil 3. 6. 1980 Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Od novembra 1992 je v AS. 433 obtožnica/ pregled tiska o procesu proti Beneški četi/ osnutek splošne obrambe/ dokazno gradivo ter pregled in analiza dokaznega gradiva/ študije: Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju, Pregled NOB v Slovenski Benečiji, dr. Tone Ferenc: Pregled sodelovanja med slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem (s fotografijami), Organizacijsko politični razvoj Slovensko-italijanskega enotnega antifašističnega gibanja v mešanih predelih (prepisal Rado Cilenšek)/ gradivo iz knjižnice Muzeja narodne osvoboditve Ljubljana/ gradivo Porcinjskega procesa 1955/ sestavki raznih avtorjev z opisi bojev in enot, ki so delovale na področju Beneške Slovenije in Rezije/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 1690 AS 1178 ZBIRKA JESUITICA KRANJSKE, 1572 - 1759 0.2 t. m./ 2 š. Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1979 (3. predaja). gradivo rezidence v Pleterjah 1587-1701/ korespondenca rektorjev ljubljanskega jezuitskega kolegija/ procesni spisi grofje Paradeiser proti jezuitskemu kolegiju v Ljubljani 1633-1695, 1666-1675, 1632-1687/ urbarjalni davčni register samostana Pleterje 1591/ pleterski urbar 1591, Inventar oecon. 1588/ protireformacija na Kranjskem in Štajerskem 1572-1616/ spori s podložniki/ vizitacijske "rešitve" 1598-1759/ ______________________________________________________________________ 1691 AS 1758 ZBIRKA KOLODVORSKI MISIJON V LJUBLJANI, 1941 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Gradivo je junija 1971 in decembra 1972 izročila Arhivu IZDG Franja Škufca, ki je bila v času druge svetovne vojne sestra Kolodvorskega misijona v Ljubljani in je organizirala pomoč Slovencem, izgnanim v Srbijo in na Hrvaško. Od novembra 1992 je zbirka v AS. poročila o potovanjih v Srbijo in na Hrvaško/ popisi pomoči v obleki, obutvi, hrani in denarju/ potrdila/ dopisi, pisma/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1692 AS 1083 ZBIRKA KOROŠKI PLEBISCIT, 1919 - 1919 0.1 t. m./ 1 ks. 434 Zbirka obsega album s plakati, letaki, volilnimi listki, brošurami in drugim gradivom, ki se nanaša na koroški plebiscit. Album je uredil koroški borec Škof. Gradivo je bilo odkupljeno leta 1961. plakati/ letaki/ volilni listki/ brošure/ ______________________________________________________________________ 1693 AS 1768 ZBIRKA KRŠČANSKI SOCIALISTI, 1920 - 1939 1 f. Gradivo je zbral dr. Janko Prunk in ga izročil leta 1968 in 1976 Arhivu IZDG. Zbrano gradivo je poimenoval "Zbirka Krščanski socialisti" in ga je pod tem naslovom navajal v svoji knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana 1977. Poleg originalnih dokumentov so v zbirki tudi kopije. V zbirki je dokumentacija treh krščanskih socialistov: Srečka Žumra, Ernesta Vilfana in Mira Jeršiča. Gradivu so dodani tudi komentarji oziroma opombe. Od novembra 1992 je zbirka v AS. - zapuščina Ernesta Vilfana: korespondenca 1927-1928/ fotografija Krekove mladine 1930/ Službeni list vrhovnega stana borcev in stražark v Ljubljani, leto I, št. 1-4/ - zapuščina Mira Jeršiča: korespondenca 1920-1921/ bilten Slovenska politika, št. 1/1939/ članki/ seznam članov Slovenskega društva in društveni program/ - kopije iz osebne zbirke Srečka Žumra (pisma, članki, zapisniki...)/ prevzemni seznam 1968, 1976/ 435 ______________________________________________________________________ 1694 AS 1080 ZBIRKA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA KRANJSKO, MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO IN HISTORIČNEGA DRUŠTVA ZA KRANJSKO, 12. stol. - 19. stol. 3.8 t. m./ 30 f. Zbirko je uredil ravnatelj Narodnega muzeja Josip Mal z upokojenim finančnim uradnikom Josipom Staretom. Gradivo je AS izročil Narodni muzej 14. 12. 1945. Zbirka je bila dopolnjena s posameznimi nakupi leta 1956 in 1957. Gradivo iz Polčeve zapuščine sta prodali AS Marija Polec in Anka Polec Fajfar. rokopisni fragmenti/ orientalica/ listine/ pogodbe - izročilne, kupne, kupoprodajne, menjalne, obligacijske, poravnalne in pisma - odkupna, odpovedna, odstopna, odvezna in izvršilna, pobotnice/ prejemna, priporočilna, rubežna pisma, zadolžnice, zakupne pogodbe, zapuščinske pogodbe, zaščitna pisma, ženitne pogodbe/ učna pisma/ dekreti, diplome in odlikovanja/ dovolilnice za plovbo/ izkaznice o imatrikulaciji v knjigo pri fužinah v Kamni Gorici/ odpustnice iz vojske/ odpustnice iz podložništva/ potni listi/ spričevala/ izkazi obrtnikov/ izkazi o vojaški službi/ domovnice/ rojstni in krstni listi/ mrliški listi/ poročni listi/ instrukcije upraviteljem in oskrbnikom/ testamenti/ zapuščinski inventarji/ normalije/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1695 AS 1770 ZBIRKA PREPORODOVCI, 1914 - 1934 0.5 t. m./ 4 š. Februarja 1967 je del gradiva takoimenovanega preporodovskega arhiva izročil Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja dr. Jože Šorn, ki ga je prejel od štajerskega deželnega glavarja s pogojem, da se gradivo uporablja izključno v znanstveno-raziskovalne namene. Gradivo je bilo pred izročitvijo v Gradcu fotokopirano. To gradivo (predvsem gre za privatno korespondenco preporodovcev) je bilo priključeno preporodovskemu arhivu, ki ga je Arhiv IZDG že hranil (kdaj in od koga ga je prejel ni ugotovljeno). Oktobra 1969 je dr. Rudi Kiovsky izročil Arhivu IZDG del gradiva o procesu proti Johannu - Ivanu Endlicherju in 31 sotovarišem v depozit. Od novembra 1992 je zbirka v AS. gradivo o procesu proti preporodovcem v Gradcu in Ljubljani - Ivanu Endlicherju, Ivanu Novaku, Evgenu Lovšini, Ivanu in Avgustu Omahnu, Antonu Štefančiču, Adolfu Ponikvarju, Milanu Zajcu, Aleksandru Knezu in soobtoženim/ prevzemni seznam 1968, 1970/ ______________________________________________________________________ 436 1696 AS 1078 ZBIRKA PREŠERNIANA, 1820 - 1849 1.0 t. m./ 10 f. Zbirka obsega gradivo, ki je bilo izločeno iz gubernijskega arhiva in se nanaša na dr. Franceta Prešerna in njegov krog, ter 1 fascikel deželnega predsedstva (kovolut št. 590). Zbirka je nastala že v Deželnem muzeju, vendar pa spisi še niso dokončno urejeni. dr. France Prešeren - varuh/ Prešernova ustanova, Andrej Smole 1818-1820 in drugo/ Matija Čop, Benedičič, dr. Miha Tušek/ Matija Čop, Miha Kastelic, licejska knjižnica/ šolske knjige, Carniolia, Jožef Schmidburg, dr. Miha Tušek, Emil Korytko, Janez Cigler, dr. France Prešeren/ knjižna revizija, cenzura, Jurij Pavšek, Anton Stelzich/ Jakob Zupan v preiskavi/ Faustus Gradišek/ dr. Blaž Krobath, dr. Pascali/ Helena Smole - Valentin/ konvolut 590 (Čbelica, dr. France Prešeren, Jakob Zupan, licejska knjižnica)/ ______________________________________________________________________ 1697 AS 1461 ZBIRKA SLOVENSKEGA KRIZNEGA CENTRA V LONDONU, 1988 - 1994 0.7 t. m./ 7 š. Slovenski krizni center London, 1991 - 1994 Slovenski krizni center v Londonu je bil ustanovljen 28.6.1991 kot akcijska skupina posameznikov, Slovencev in Britancev, ki jih je združeval skupni cilj, da ob dogodkih v Sloveniji (vojna 1991) aktivno delujejo in si prizadevajo za priznanje slovenske samostojnosti. Glasilo The Slovenian Newsletter, ustanovljeno 29. 6. 1991, je nastalo kot odgovor na britansko javno mnenje, nenaklonjeno samostojni Sloveniji. Delovanje skupine je obsegalo stik z mediji, parlamentarno lobiranje, organizacijo demonstracij in povezovanje slovenske skupnosti. S priznanjem Slovenije so dejavnosti na političnem področju nadomestili različni kulturni dogodki, ki so britansko javnost seznanjali s Slovenijo. - The Slovenian Newsletter, posebna izdaja ob razstavi Delovanje Slovencev v Londonu 1991-1994, junij 1996, str. 2 peticije/ plakati za razstave/ glasilo The Slovenian Newsletter 1991-1994/ časopisni izrezki o Sloveniji oziroma Jugoslaviji 1988-1992/ časopisni izrezki o krizi v Jugoslaviji 1991/ gradivo o ustanovitni Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo 1991 v Londonu/ gradivo o delu The British - Slovene Society v Londonu 1989-1991/ fotokopije o delovanju Franka Devlina 1991/ gradivo o delu Slovenskega informacijskega centra v Londonu 1991-1994/ gradivo o delu Jožeta Pogačnika 1991-1994/ gradivo o delovanju Anice Wilkinson/ korespondenca/ prevzemni seznam 1995, 1996/ 437 ______________________________________________________________________ 1698 AS 1287 ZBIRKA STARA LJUBLJANA, 1941 - 1990 0.6 t. m./ 6 š. Gradivo je zbral Jaka Rozman iz Ljubljane in ga 11. 7. 1991 izročil AS. gradivo o NOB v Stari Ljubljani (kronike, seznami, spomini, uradni dokumenti, knjige in članki različnih avtorjev, življenjepisi različnih oseb)/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 1699 AS 1766 ZBIRKA VOJSKA DANILA O ŠTUDENTSKEM GIBANJU V LJUBLJANI, 1920 - 1940 0.1 t. m./ 1 f. Zbirko dokumentov o študentovskem gibanju na ljubljanski univerzi je ustvaril univerzitetni profesor Danilo Vojska, ki je kot član Zveze strokovnih klubov Tehnične fakultete v Ljubljani v tridesetih letih aktivno sodeloval v študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Zbirko je leta 1959 Zgodovinski arhiv CK ZKS izročil Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (pozneje Inštitut za novejšo zgodovino). Od novembra 1992 je v AS. letaki, dopisi, časopisni izrezki, prepisi dokumentov, resolucije... o študentskem gibanju in študentskih organizacijah na ljubljanski univerzi 1920-1940/ prevzemni seznam 1960/ ______________________________________________________________________ 1700 AS 1514 ZBIRKA DOKUMENTOV O DELAVSKEM GIBANJU DO LETA 1941, 1914 - 1941 0.1 t. m./ 1 š. Dokumente so izročili Zgodovinskemu arhivu CK ZKS posamezniki ali pa so bili kupljeni v antikvariatu. dokumenti, ki se nanašajo na začetke delavskega gibanja, na delovanje Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, Komunistične partije in delavskih organizacij, Ljudske fronte, Zveze delovnega ljudstva (letaki, članki, resolucije, pisma, statistike, prepovedi 438 tiska, širjenja letakov in demonstracij, kolektivne pogodbe itd.)/ pismo Maksa Strmeckega Vladu Kozaku 1939/ drugi dokumenti/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1701 AS 1515 ZBIRKA DOKUMENTOV O NASPROTNIKIH PARTIZANSTVA, 1941 - 1947 0.5 t. m./ 4 š. Zbirka je sestavljena iz posameznih dokumentov različne provenience in sicer: Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino (AS 1788, zap. št. 146); Komanda XI. armadnega korpusa (AS 1775, zap. št. 540); Komanda 2. armade; Komanda kraljevih karabinjerjev XI. armadnega korpusa, 14. bataljona (AS 1784, zap. št. 543); Četniško poveljstvo jugoslovanske kraljeve vojske v Sloveniji (AS 1914, zap. št. 545); Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet (AS 1481, zap. št. 549 in AS 1851, zap. št. 548); Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev (AS 220, zap. št. 214 in AS 1827, zap. št. 215); Škofija Ljubljana; Fašistična stranka Italije; Sodišče narodne časti; Prostovoljna protikomunistična milica (AS 1895, zap. št. 600); Okrajno glavarstvo Ljubljana; Področno vojaško sodišče v Kočevju; Slovenska legija; Slovensko domobranstvo (AS 1669, zap. št. 191 in AS 1877, zap. št. 547); Pucelj Ivan (AS 1388, zap. št. 1439); Dolinar Karl. Osebno gradivo Ivana Puclja je Frančku Sajetu leta 1952 izročil Pucljev sin. Za ostalo gradivo ni podatkov. gradivo o začetkih ustanavljanj skupin Prostovoljne protikomunistične milice (MVAC)/ navodila italijanskih vojaških oblasti o delovanju MVAC in njihovem nadzoru/ poročila o delovanju MVAC/ seznami enot MVAC 1943/ personalne mape članov MVAC 1942-1943/ intervencije za izpustitve iz italijanske internacije/ korespondenca škofa dr. Gregorija Rožmana z generalom Mariom Robottijem 1942-1943/ dopisi škofije v Ljubljani, tudi prošnje za izpustitev internirancev/ podatki OZNA o škofu G. Rožmanu 1945/ seznam članov GUF na ljubljanski univerzi 1942/ gradivo Sokolske legije/ gradivo Slovenske legije/ poročila italijanskih vojaških enot o partizanskih akcijah/ gradivo uredništev časopisov Jutro, Slovenec, Slovenski dom, Domoljub, Slovenski narod/ razne prošnje, naslovljene na italijanske oblasti/ obtožnica in sodba sodelavcev Ljudske tiskarne, knjigarne in Ljudske posojilnice 1945 /elaborat o delovanju katoliške duhovščine v času okupacije 1945-1947/ Ivan Pucelj, pokrajinski svetnik, osebno gradivo 1941/ memorandum o razdoru v OF 1942/ propustnice za člane MVAC 1943/ letaki PNF/ rokopisne zabeležke Frančka Sajeta/ Karel Dolinar, vodja Koroške domovinske zveze, osebno gradivo/ domobranski arhiv (drobci - premestitve, zaslišanja, naredbe, spisek oficirjev)/ domobranski in MVAC tisk in letaki 1943-1945/ nemški letaki o streljanju talcev 1943-1945/ gradivo področnega vojaškega sodišča v Kočevju 1943/ okrožnice in naredbe Jugoslovanske vojske, Glavnega stana za Slovenijo 1943/ dokumenti vrhovnega poveljstva Slovenske vojske 1943/ dnevniški zapiski Ratka Šušteršiča, četniškega in domobranskega častnika 1942-1943/ 439 arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 1702 AS 1871 ZBIRKA DOPOLNILNEGA GRADIVA O DELAVSKEM GIBANJU IN NARODNOOSVOBODILNEM BOJU, 1918 - 1945 20.0 t. m./ Zbrani so prispevki, pričevanja in izjave o delavskem gibanju, o političnih strankah, o ženskem gibanju, o mladinskem gibanju, o kuturno-prosvetnih društvih, o zaporih in taboriščih, šolske kronike ter prispevki o narodnoosvobodilnem boju. diplomske naloge/ magistrske naloge/ doktorske disertacije/ gradivo za zbornike, razprave in članke/ imenska in stvarna kartoteka/ ______________________________________________________________________ 1703 AS 1163 ZBIRKA GRADIVA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV, 1936 - 1984 179.0 t. m./ 1039 f., 6 š. Zbirko sestavljajo publikacije in propagandni materiali Organizacije združenih narodov, ki jih ta redno pošilja državam članicam. V vsaki državi je najmanj ena ustanova, ki to gradivo sprejema. V Sloveniji je to od leta 1936 Inštitut za mednarodno pravo in mednarodne odnose pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je bil takrat tudi ustanovljen. V letih 1986 in 1993 nam je predal del tega gradiva. zapisniki sej skupščine/ sprejete resolucije/ zapisniki posameznih organov, komisij/ poročila/ statistika 1936-1984/ arhivski popis 1986, 1993/ 440 ______________________________________________________________________ 1704 AS 1484 ZBIRKA GRADIVA IZ ARHIVA UNIVERZE V LJUBLJANI O ŠTUDENTIH KOMUNISTIH IN LEVIČARSKIH GIBANJIH, 1932 - 1941 0.1 t. m./ 1 š. Glej AS 361, zap. št. 717. Gradivo o študentih komunistih in levičarskih gibanjih pred 2. svetovno vojno sta iz arhiva Univerze v Ljubljani izbrala Boris Trampuž in Emil Jager leta 1954. obsodbe študentov komunistov/ dopisi med rektoratom univerze in ministrstvi, policijo ter univerzitetnim disciplinskim sodiščem o aktivnosti komunistov na univerzi/ dopisi levičarskih študentskih organizacij in posameznikov rektoratu/ demonstracije 1932-1933/ stavka na univerzi 1936/ izrezki iz časopisov/ sestavki/ prevzemni seznam 1954/ ______________________________________________________________________ 1705 AS 676 ZBIRKA GRADIVA O MEJNI PROBLEMATIKI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO, 1992 - 1994 0.7 t. m./ 7 š. Ekspertna skupina za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, 1992 - 1994 Zbirka je nastajala od 1992 do 1994. Gradivo je zbiral Lojz Tršan ob svojem delu v ekspertni skupini, ki je zbirala in proučevala gradivo o mejni problematiki s Hrvaško. Tovrstno gradivo od konca druge svetovne vojne do 1994 je še na Ministrstva za pravosodje, Geodetski upravi in na Ministrstvu za zunanje zadeve. vprašanja etnične meje v Istri/ regulacija Dragonje/ upravna razdelitev/ statistika prebivalstva Istre/ katastrski načrti/ indikacijske skice/ literatura/ časopisni članki/ pregledne karte/ kopije gradiva o delovanju ekspertne skupine/ zapisi razgovorov s hrvaško stranjo/. arhivski popis 1994/ 441 ______________________________________________________________________ 1706 AS 1840 ZBIRKA GRADIVA O ŽRTVAH ITALIJANSKIH OKUPACIJSKIH OBLASTI, 1941 - 1945 18.3 t. m./ 141 š. Zbirka je nastala zaradi evidenc o žrtvah italijanskih okupacijskih oblasti še pred letom 1959, ko je gradivo prevzel od Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljubljani Inštitut za zgodovino delavskega gibanja oziroma Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Od novembra 1992 v AS. - Vodnik 1965, str. 432 seznami internirancev italijanskih taborišč 1941-1943/ osebni listi internirancev 1941-1943/ seznami izpuščenih iz italijanskih taborišč 1942-1943/ prošnje za izpustitev 1942-1943/ propustnice, dovolilnice 1942-1943/ arhivski popis 1965, 1996/ imenske kartoteke, računalniško obdelana imenska kazala/ ______________________________________________________________________ 1707 AS 1769 ZBIRKA OKUPATORJEVI ZAPORI IN TABORIŠČA, 1941 - 1946 1.8 t. m./ 16 š. Zbirka je nastajala tekom let z zbiranjem gradiva o bivših zapornikih, internirancih in izgnancih, ki so ga izročali posamezniki in ustanove najprej Muzeju narodne osvoboditve, oziroma ljudske revolucije v Ljubljani. Najbolj načrtno ga je zbiral muzej ob pripravi razstave o okupatorjevih zaporih in taboriščih leta 1960 in ga nato izročil Arhivu IZDG. V Inštitutu se je zbirka dopolnjevala. V zbirko je bilo leta 1972 in 1973 vključeno gradivo o okupatorjevih taboriščih in zaporih, ki ga je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve. Od novembra 1992 je zbirka v AS. Zbirka vsebuje osebne dokumente, pisma, potrdila, dnevnike, pesmi, spomine internirancev in zapornikov v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih ter zaporih, posamezne sezname internirancev, zapornikov in izgnancev 1941-1945, nekaj potrdil nemških taborišč o prevzemu internirancev oziroma njihovem odpustu (Allach, Auschwitz, Buchenwald, Flossenbürg, Dachau, Mauthausen, Natzweiler, Ravensbrück, Sachsenhausen, Neuengamme, Strnišče pri Ptuju, zapor grad Borl), gradivo Sodnih zaporov Celje (poročila, organizacijske zadeve, personalne zadeve), taboriščna glasila (Dachauski poročevalec, Naš glas), kartoteko (anketne liste) taboriščnikov KL Dachau april 1945. arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 442 1708 AS 1730 ZBIRKA ORGANIZACIJA JAVNIH USLUŽBENCEV IN UPOKOJENCEV V LJUBLJANI, 1941 - 1941 0.1 t. m./ 1 š. Organizacija javnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani Zbirko je leta 1963 izročil Arhivu IZDG Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani. Zbirka vsebuje dokumente v zvezi z urejanjem razmer javnih uslužbencev beguncev iz nemškega zasedbenega ozemlja v Ljubljano 1941. Od novembra 1992 je v AS. poročila, dopisi, zapisniki, statistični pregledi beguncev po strokah, delni seznami beguncev/ prevzemni seznam 1963/ ______________________________________________________________________ 1709 AS 1210 ZBIRKA PLEBISCIT 1990, 1990 - 1990 3.5 t. m./ 27 š., 14 f. Republiška volilna komisija, 1990 Na podlagi Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 44/90) se je 23. 12. 1990 izvedel v Republiki Sloveniji plebiscit za odločitev, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Izvedbo plebiscita so vodile pristojne volilne komisije. Izide glasovanja pa je ugotovila in objavila Republiška volilna komisija. Gradivo je 30. 7. 1996 predala Republiška volilna komisija. Pri popisu arhivskega gradiva je bilo ugotovljeno, da so bile predmet izročitve tudi zapečatene kuverte z glasovnicami. zapisniki volilnih odborov slovenskih občin 1990/ rezultati plebiscita 1990/ poročilo Republiške volilne komisije 1990/ glasovnice po domovih za ostarele in bolnicah Slovenije 1990/ arhivski popis 1996/ 443 ______________________________________________________________________ 1710 AS 1819 ZBIRKA PODPISOV ZA PRIKLJUČITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN TRSTA K JUGOSLAVIJI, 1945 - 1945 4.0 t. m./ 45 š. Zbrani podpisi so bili predstavljeni na zasedanju Sveta ministrov zunanjih zadev v Londonu (september - oktober 1945). Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. podpisi prebivalcev Slovenskega primorja, Trsta, Istre za priključitev k Jugoslaviji 1945/ arhivski popis 1988/ ______________________________________________________________________ 1711 AS 1473 ZBIRKA POLICIJSKIH, KAZENSKIH IN VOJAŠKIH SPISOV, 1918 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Zbirka je nastala leta 1995 z združitvijo nekaterih delčkov fondov, ki so se prej vodili kot samostojni fondi, predvsem Uprave policije v Ljubljani, Kraljevega policijskega komisariata Maribor, Policijske direkcije Maribor in Komande mariborskega vojnega okrožja. - Uprava policije v Ljubljani: policijski dnevnik 1938/ - Kraljevi policijski komisariat v Mariboru: evidenčne in razvidne pole s slikami 1928-1941/ - Policijska direkcija v Mariboru: razvidne pole 1941-1945/ obtožnica proti dr. Emilu Brezigarju, Francu Majcnu, Cirilu Mraku 1918/ - Komanda mariborskega vojnega okrožja: spisek rezervnih oficirjev, razrešenih dolžnosti zaradi politične nezanesljivosti 1940/ ______________________________________________________________________ 1712 AS 1920 ZBIRKA PRIJAVNIH LISTOV OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV KRALJEVE JUGOSLOVANSKE VOJSKE V LJUBLJANI, 1941 - 1942 0.4 t. m./ 4 š. 444 Zbirko je leta 1972 izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja oziroma Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. prijavni listi oficirjev in podoficirjev v Ljubljani s fotografijami (A-Ž) pri vojaškem uradu Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino/ ______________________________________________________________________ 1713 AS 1696 ZBIRKA PRIMORSKI SLOVENCI - IZSELJENCI V JUŽNI AMERIKI, 1926 - 1961 0.3 t. m./ 3 š. Zbirko, ki jo je zbral s pomočjo izseljeniške skupine iz Argentine Franc Štoka, je leta 1962 od njega odkupil Arhiv IZDG. Od novembra 1992 je v AS. fotografije/ izkaznice Delavskega kulturnega društva Ljudski oder/ delavske sindikalne in druge izkaznice/ izseljeniška glasila/ brošure/ izrezki iz časopisov/ plakete za pomoč Jugoslaviji 1946/ pisma in spomini iz Argentine poslani Francu Štoki/ prevzemni seznam 1962/ ______________________________________________________________________ 1714 AS 1820 ZBIRKA RESOLUCIJ ZA PRIKLJUČITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA IN TRSTA K JUGOSLAVIJI, 1945 - 1947 1.6 t. m./ 16 f. V času pripravljalnih sestankov za podpis mirovne pogodbe z Italijo v letih 1945 in 1946 so po vsej Julijski krajini in v Sloveniji zbirali resolucije s podpisi z zahtevo po priključitvi Slovenskega primorja in Trsta k Jugoslaviji. Resolucije so pošiljali državam in njihovim diplomatom, ki so sodelovali pri pripravi mirovne pogodbe z Italijo. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. resolucije, pozdravi, brzojavke za priključitev Slovenskega primorja in Trsta k Jugoslaviji/ arhivski popis 1989/ 445 ______________________________________________________________________ 1715 AS 1900 ZBIRKA SODNIH SPISOV O ČRNI ROKI, 1944 - 1945 0.5 t. m./ 1 f. Ohranjeni so nekateri spisi Okrožnega sodišča Ljubljana o tajni teroristični organizaciji Črna roka, ki je pobijala pristaše OF. Leta 1970 je Republiški sekretariat za notranje zadeve izročil gradivo Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, leta 1992 je prešlo v AS. - Jože Vidic, Po sledovih Črne roke, Ljubljana 1975 sodni akti zoper neznane storilce zaradi umora oseb, katerih identiteta je bila ugotovljena/ sodni akti zoper neznane storilce zaradi umora oseb, katerih identiteta ni bila ugotovljena/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1716 AS 1477 ZBIRKA SODNIH SPISOV O KOMUNISTIH IN DELAVSKEM GIBANJU, 1918 - 1941 5.5 t. m./ 55 š. Z okrožnico Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS z dne 23. 12. 1954 je bilo predsednikom sodišč naročeno, da pooblaščencem CK ZKS dovolijo pregled in prevzem političnih sodnih spisov, ki bi bili važni za zgodovino komunistične partije in delavskega gibanja, zlasti sodne spise proti komunistom. Pooblaščenci CK ZKS so več let pregledovali sodne spise. Z okrožnico istega sekretariata z dne 13. 12. 1958 je bilo naročeno vsem predsednikom okrožnih in okrajnih sodišč, da se spisi izročajo CK ZKS samo začasno. Večina gradiva je bila prevzetega leta 1958. Zbirka obsega posamezne sodbe naslednjih sodišč: Državnega sodišča za zaščito države v Beogradu, Deželnega sodišča v Ljubljani, okrožnih sodišč Ljubljana, Celje, Maribor in Novo mesto, okrajnih sodišč Brdo, Celje, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Laško, Litija, Ljubljana, Logatec, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk. sodni spisi proti komunistom/ knjiga jetnikov Okrožnega sodišča Ljubljana 3. 2. 1939 31. 8. 1939/ arhivski popis1958/ imenska kartoteka obtožencev/ kronološka kartoteka sodnih procesov/ 446 ______________________________________________________________________ 1717 AS 1077 ZBIRKA SPISOV IZ FRANCOSKE DOBE, 1797 - 1813 2.0 t. m./ 11 f., 11 k. Zbirka je nastala z izločanjem spisov iz merijskih, graščinskih, okrajnoglavarskih in kresijskih arhivov. - knjige: 1 register javnih aktov 1811-1814/ 2-4 seznam osebnega davka občine Kostanjevica 1812-1813/ 5 inštrukcija za vodenje delovodnikov in knjige prejemkov arrondissementa/ 6 administracija domen za občino Vodice/ 7-10 konskripcije 1810-1811 za distrikte Novo mesto, Kranj, Ljubljana in Postojna/ 11 seznam zemljiškega davka za občine Šentjernej, Stara vas, Grablje, Čadreže in Gradišče 1811/ - fascikli: 1 francoska okupacija 1797, 1805-1806, 1809-1813, avstrijske vojne priprave - vojna bramba, črna vojska 1808, tirolska vstaja 1809, Napoleonovo vojno poročilo iz Rusije 1812/ 1a francoska okupacija, upravne zadeve/ 2 francoska politična, sodna in cerkvena uprava, uprava mesta Ljubljane v času tretje francoske okupacije, Jarguesova korespondenca/ 3 francoska finančna uprava/ 4 vojaške odredbe, raznoterosti in redkosti iz časa francoske revolucije/ 5 francoski patenti o realnih in personalnih davkih, obrtnini in kolkih/ 6 vojaški popisni imeniki/ 7 stanovski registri in vojaški popisni imeniki/ 8 proklamacije, manifesti, vojna poročila in druge tiskovine iz časa tretje francoske okupacije 1809-1814, podlistki o Marmontu/ 9 civilne stanovske matrike/ 10 posamezne številke časopisov: Corriére illirico-trieste (2 številki iz leta 1810 v ne.,it.), Télégraphe Officiel (8 številk iz let 1811-1812 v fr., 4 številke iz let 1812-1813 v ne.), Gazzette national (13 številk iz leta 1805 v fr.), Journal de l'Empire (76 številk iz let 1805, 1812-1813 v fr.), Le télégraphe (2 številki iz leta 1812 v fr., 8 številk iz leta 1813 v fr., ne., it.)/ ______________________________________________________________________ 1718 AS 1872 ZBIRKA SPOMINSKEGA GRADIVA O DELAVSKEM GIBANJU IN O NARODNOOSVOBODILNEM BOJU OD 1918 DO 1945, 1950 - 1980 9.0 t. m./ Zbrani so spomini o delavskem gibanju, o političnih strankah, o mladinskem in ženskem gibanju, o delu prosvetno-kulturnih društev in šolskem vprašanju, o zaporih in taboriščih ter spomini o narodnoosvobodilnem boju. spomini/ imenski katalog/ 447 ______________________________________________________________________ 1719 AS 1550 ZBIRKA SPOMINSKEGA GRADIVA O DELAVSKEM GIBANJU, SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI IN NARODNOOSVOBODILNI BORBI DO 1945, 1948 - 1985 5.5 t. m./ 56 š. Spomine so pisali posamezniki deloma na lastno pobudo, deloma pa na pobudo ZA CK ZKS oziroma zgodovinske komisije CK ZKS. Tako je bil npr. leta 1958 razpisan natečaj za pisanje spominov na predvojno politično delo. partija pred vojno/ partija med NOB/ partijske šole/ Ljudska pravica/ partijski tisk/ mladina, SKOJ/ univerza/ Tito in mladina/ pionirji/ ženske/ sindikati/ železničarji/ društva pred drugo svetovno vojno/ zapori/ tehnike/ Kričač/ Dolenjska in Bela krajina/ Gorenjska/ Koroška/ Ljubljana/ Notranjska/ Primorska/ Prekmurje/ partizanska topografija - Kras/ Istra/ Trst/ Koprski zapori/ Maribor/ Trbovlje-Revirji/ Celje/ Štajerska/ narodno osvobodilna borba - splošno/ narodno osvobodilna borba - vojska/ poštarji v OF/ NOB - Teh naših petdeset let/ oktobrska revolucija/ španska državljanska vojna/ spominska obeležja/ razstave o KP/ razstava o ljudski odborih/ borci za severno mejo/ prepisi člankov o predvojnem delavskem gibanju/ meščanske stranke v Kraljevini Jugoslaviji/ revolucionarna delavska gibanja izven Slovenije/ Tito v Sloveniji/ bibliografije/ VOS/ narodna zaščita/ taborišča/ informbiro/ partizanske bolnice/ ukradeni otroci/ raziskovalni načrti/ obletnice, proslave/ referati/ kartotečni popis v okviru tem po avtorjih/ ______________________________________________________________________ 1720 AS 1677 ZBIRKA UREDNIŠTVA PROLETARCA V CHICAGU, 1929 - 1937 0.1 t. m./ 1 š. Gradivo je 5. 7. 1982 Arhivu IZDG izročil dr. Bratko Kreft s Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Poslal mu ga je Slovene National Benefit Society, Burr Ridge, Illinois. Od novembra 1992 je zbirka v AS. prispevki in pisma Toneta Čufarja, Mileta Klopčiča, Etbina Kristana, Ivana Vuka/ arhivski popis/ 448 MC Arhivske zbirke zasebnih zbirateljev ______________________________________________________________________ 1721 AS 1261 ZBIRKA ČAMPA MARJETE, 1869 - 1988 1 m. Gradivo je 14. 6. 1988, leta 1990 in 14. 5. 1991 arhivu podarila Marjeta Čampa iz Ljubljane. razglednice/ fotografije/ plakati/ letaki/ ______________________________________________________________________ 1722 AS 1081 ZBIRKA ČOPA JOŽETA, 1850 - 1989 0.6 t. m./ 5 š. Joža Čop iz Radovljice je gradivo izročil AS v letih 1982, 1985, 1986, 1988 in 1989. razglednice/ skice raznih objektov v Sloveniji/ fotografije in gradivo družine Bizjak iz vasi Brod v Bohinju (računi, pobotnice, sporočila)/ ______________________________________________________________________ 1723 AS 1762 ZBIRKA ČRNUGLJA FRANCA-ZORKA, 1943 - 1949 0.1 t. m./ 1 š. V letih 1977 in 1985 je general Franc Črnugelj-Zorko izročil arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja dokumente raznih partizanskih vojaških enot v Slovenskem primorju, ki jih je zbral kot avtor monografije o Briško-beneškem odredu in 3. Soški (20.) brigadi (Na zahodnih mejah, Ljubljana 1986). Od novembra 1992 je zbirka v AS. gradivo obsega dokumente Briško-beneškega odreda, 17. Slovenske narodnoosvobodilne brigade Simona Gregorčiča, Soške brigade, Komande mesta Kobarid, obveščevalnega centra Kobariškega vojnega področja 1943-1945, študijsko in propagandno gradivo ter zapisnike sej Krajevnega odbora OF Bukovica-Utik 1944-1949/ prevzemni seznam 1977, 1985/ 449 ______________________________________________________________________ 1724 AS 1262 ZBIRKA DRAKSLERJA ZVONKA, 1908 - 1920 1 m. Gradivo je 25. 10. 1988 AS izročil Zvonko Draksler iz Ljubljane. zbirka delnic in obveznic/ ______________________________________________________________________ 1725 AS 672 ZBIRKA GOSTIŠE BORISA, 1983 - 1984 0.5 t. m./ 5 š. Gradivo je AS 8, zap. št. 45. 4. 1994 podaril Boris Gostiša iz Ljubljane. študije o ponovnem odpiranju premogovnikov v Sloveniji/ študije o možnostih izkoriščanja slovenskih premogovnikov/ prevzemni seznam 1994/ ______________________________________________________________________ 1726 AS 805 ZBIRKA HAFNER IN ROŽIČ, 1919 - 1920 1 f. Zbirka vsebuje propagandno gradivo za koroški plebiscit 1920. slovenski in nemški letaki/ brošure/ časopisi/ razglednice/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 1727 AS 1339 ZBIRKA HAUPTMANNA LJUDMILA, 1260 - 1828 0.4 t. m./ 4 š. Hauptmann Ljudmil, 1884 - 1968 Hauptmann Ljudmil (Gradec, Graz, 5. 2. 1884 - Zagreb, 19. 4. 1968), zgodovinar. Zgodovino in zemljepis je študiral v Gradcu in tam 1907 doktoriral. Bil je gimnazijski pro450 fesor v Gradcu, Fürstenfeldu, na Dunaju in od 1918 v Ljubljani. Od 1920 do 1926 je bil redni profesor obče zgodovine srednjega veka in starejše slovenske zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1926 do 1948 pa obče zgodovine srednjega veka v Zagrebu. Ukvarjal se je predvsem s slovensko zgodnjesrednjeveško zgodovino od naselitve do 12. stol. Odkril je karantansko plemstvo v kosezih. V publicističnih delih je večkrat obravnaval problem srednje Evrope, politično strukturo Jugoslavije, politični razvoj zadnjega obdobja Avstro-Ogrske. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 9 Gradivo je leta 1953 izročil dr. Ljudmil Hauptmann. gradivo za Historični atlas slovenskih dežel (originalne listine in prepisi z mejami graščinskih ozemelj)/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1728 AS 1763 ZBIRKA HRIBOVŠKA IVANA, 1922 - 1948 0.2 t. m./ 2 š. Zbirko je Arhiv IZDG odkupil 15. 3. 1976 v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani, kateremu so gradivo ponudili v odkup dediči Ivana Hribovška, dentista iz Zagorja ob Savi. krajevna skupina Štajerske domovinske zveze Zagorje (poročila, okrožnice, navodila, dopisi, proglasi, seznami članstva, propagandni letaki) 1941-1944/ objave in dopisi župana občine Zagorje 1943-1945/ fotografije 1941-1944/ plakati nemških in italijanskih okupacijskih oblasti 1941, 1944/ Uradni obveščevalec Mestnega ljudskega odbora Zagorje 1945-1946/ časopisi in časopisni izrezki 1922-1948/ arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 1729 AS 1764 ZBIRKA JURČECA IVANA CELJE, 1931 - 1945 0.3 t. m./ 2 š. Gradivo je zbral Ivan Jurčec iz Celja in ga v letih 1972 - 1973 in 1990 - 1992 izročil Arhivu IZDG. Zbrani dokumenti se nanašajo predvsem na zgodovino Celja, zato je zbirka na njegovo željo poimenovana Zbirka Ivana Jurčeca: Celje. K posameznim dokumentom ali skupinam dokumentov so priložena tudi njegova pojasnila. Od novembra 1992 je zbirka v AS. 451 gradivo o Švabsko-nemško kulturni zvezi v Celju 1931-1932, 1940, o E. Paidaschu, W. Stiegerju, S. Jelenzu in drugih sodelavcih okupatorja v Celju 1941-1945/ osebni in družinski dokumenti Maxa Westna, tovarnarja iz Celja/ sestavek dr. Gerharda Maya "Cilli"/ razni dokumenti/ tiskani seznam preseljenih oseb iz Spodnje Štajerske 1941/ prevzemni seznam 1972/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1730 AS 1196 ZBIRKA KOŠMRLJA DRAGA, 1951 - 1955 0.1 t. m./ 1 š. Košmrlj Drago, 1911 Košmrlj Drago (Travnik, 13. 10. 1911 -), novinar, zunanjepolitični komentator in publicist. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1942 so ga Italijani odpeljali v Gonars, 1943 se je priključil partizanom na Primorskem. Po vojni je bil profesor slovenščine, svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Albaniji, urednik Radia Jugoslavija v Beogradu. Od 1977 je delal pri RTV Ljubljana. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 332 Gradivo je 10. 4. 1985 in 10. 4. 1986 AS izročil Drago Košmrlj. prevod obtožnice državljanov Italije, ki so si prizadevali za priključitev k Jugoslaviji 1955/ Bela knjiga o agresivnih postopkih vlad ZSSR, Poljske, ČSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije proti Jugoslaviji 1951/ ______________________________________________________________________ 1731 AS 1322 ZBIRKA KRIVICA VLADIMIRJA, 1930 - 1988 1.1 t. m./ 7 š. Krivic Vladimir, 1914 Krivic Vladimir-Matevž ali Justin (Idrijski Log, 26. 4. 1914 -), pravnik. Leta 1937 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je član KPJ od 1936. Kot ilegalec je deloval v Ljubljani od 1941, postal je organizator radijskega sektorja Centralne tehnike KPS, bil je član OO OF. Od 1942 je bil v partizanih. Po vojni je bil med drugim pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ, javni tožilec LRS, predsednik kontrolne komisije LRS, predsednik Vrhovnega sodišča LRS, predsednik Ustavnega sodišča SRS in sodnik Ustavnega sodišča SFRJ. 452 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 18 gradivo o NOB v Ljubljani, ki ga je zbral Vladimir Krivic pri pisanju knjig Ljubljana v ilegali in Junaška Ljubljana/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 1732 AS 1923 ZBIRKA KUKCA MARKA, 1944 - 1946 1 m. Gradivo, ki ga je hranil Marko Kukec-Rok, politični komisar Kamniško-zasavskega odreda NOV in PO Slovenije, je leta 1972 izročil Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja Franci Sterle. Od novembra 1992 je zbirka v AS. dokumenti Kamniško-zasavskega odreda/ študijsko in propagandno gradivo/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 1733 AS 1263 ZBIRKA ŠVAJNCERJA JANEZA, 1918 - 1920 1 m. Švajncer Janez, 1920 Švajncer Janez (Zgornja Kungota, 27. 11. 1920 -), pisatelj in publicist. Slavistiko je študiral na ljubljanski univerzi. Od 1950 je bil dopisnik RTV Ljubljana, podružnica v Mariboru. Pisal je romane, mladinske povesti, pravljice, slikanice, odrske igre, črtice, humoreske, poročila in ocene, mladinske zgodbice. Ukvarjal se je tudi s prevajalstvom in raziskovanjem slovenske vojaške zgodovine. Gradivo je 15. 10. 1988 AS izročil Janez Švajncer iz Maribora. fotografije/ fotokopija članka Zgodovina 39. pešpolka v Celju/ 453 ______________________________________________________________________ 1734 AS 1260 ZBIRKA ŠVARE ERNESTA, 1904 - 1981 0.1 t. m./ 1 š. Gradivo je 5. 5. 1988 AS odkupil od Ernesta Švare. Spomini na Ricmanje pri Trstu: časopisni izrezki, fotografije/ izrezki iz časopisja/ fotokopije časopisov/ tipkopis pripovedke Naceta Mihevca Pota in ovire/ ______________________________________________________________________ 1735 AS 1208 ZBIRKA TUŠKA MIRKA, 1935 - 1982 0.5 t. m./ 5 š. Gradivo je 7. 12. 1988 AS izročil Mirko Tušek, urednik publikacije o študentskih in dijaških narodnoobrambnih taborih, ki je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru leta 1987. gradivo o študentskih narodnoobrambnih taborih/ fotografije iz taborov/ zbornik Študentski in dijaški delovni narodnoobrambni tabori v Sloveniji 1935-1940, Maribor 1987/ gradivo o Pavlu Žaucerju/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1736 AS 147 ZBIRKA UČAKARJA JANEZA, 1914 - 1990 0.2 t. m./ 2 š., 111 ks. Učakar Janez, 1918 Učakar Janez (Pristava pri Moravčah, 18. 4. 1918 -), narodni heroj, polkovnik JLA. Kot krojač je delal do leta 1941, ko je odšel v partizane. Bil je soustanovitelj Šiške čete, 1942 je bil interniran v Gonars. Od tam je pobegnil in se pridružil partizanskim enotam na Primorskem, med drugim kot komandant III. bataljona Severnoprimorskega odreda. Med vojno in po vojni je delal v vojno obveščevalni in drugih obveščevalnih službah. Leta 1961 je diplomiral na Višji vojaški akademiji v Beogradu. Po upokojitvi 1966 je delal pri organiziranju teritorialne obrambe. Leta 1953 bil proglašen za narodnega heroja, je nosilec partizanske spomenice 1941 in več državnih odlikovanj. - SBL, 13. zv., Ljubljana 1982, str. 265-266 Gradivo je AS 21. 11. 1995 podarila Vida Učakar. 454 poročila in orisi političnih, vojaških in zgodovinskih razmer v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji/ gradivo za zgodovinopisje/ govori/ članki in razprave/ skice vojaških bitk v II. svetovni vojni/ geografske karte/ prevzemni seznam 1995/ ______________________________________________________________________ 1737 AS 1409 ZBIRKA VIDMAR MARTE, 1644 - 1890 1 š. Gradivo je AS 1. 10. 1992 prodala Marta Vidmar iz Ljubljane. listina 1644/ šolsko spričevalo 1889-1890/ rokopisni zvezki s.d./ barvni tiski religiozne vsebine/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 1738 AS 1767 ZBIRKA ZORZUTA LUDVIKA, 1946 - 1949 0.1 t. m./ 1 š. Zbirko poročil, elaboratov in popisov o Slovencih pod Italijo je ustvaril Ludvik Zorzut, ki je bil od maja 1945 do maja 1947 referent za arhive, knjižnice in kulturne vrednote pri Okrožnem NOO v Gorici in od maja 1947 do 1949 poverjenik za narodni kataster na slovenskem območju v Italiji pri Znanstvenem inštitutu v Ljubljani in poverjenik za evidenco spomenikov in drugih vrednot na istem območju pri Inštitutu za varstvo kulturnih spomenikov in za zaščito naravnih znamenitosti v Ljubljani. Gradivo je leta 1959 prevzel Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (Inštitut za novejšo zgodovino) iz Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. narodni (imenski) kataster slovenskih družin v Italiji/ politične, kulturne in znanstvene razprave za Goriško, Julijsko krajino, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino/ poročila o raznih zadevah v Beneški Sloveniji, Gorici in okolici (o italijanskih napadih, ilegalnih organizacijah...)/ poročila o umetnosti, arhitekturi in slikarstvu/ gradivo za Trinkov zbornik/ bibliografija publikacij/ arhivski popis/ 455 ______________________________________________________________________ 1739 AS 1412 ZBIRKA OSEBNEGA ARHIVSKEGA GRADIVA, 19 stol. - 20 stol. 0.1 t. m. Zbirko sestavlja arhivsko gradivo nekaterih oseb, ki je bilo prej uvrščeno v samostojne osebne fonde. Gre za osebe, za katere nismo mogli ugotoviti razen imena in priimka nobenih drugih podatkov, njihovo gradivo pa je neznatno tako po količini kot po pomenu. Gradivo posameznega ustvarjalca obsega od enega kosa do največ ene mape. V zbirko je uvrščeno gradivo naslednjih oseb: Bonač Vladimir, Chraiberg (Chraiger) J. N., Cimerman Terezija, Čelik Peter, Dietrich Rajmund, Eisel Adolf, Gašperati Nikolaj, Grčar Ana, Gril Silva, Hafner Anton, Haidiger Viljem, Hočevar Janko, Jager Marjan, Kanduč Gašper, Karolnik Janez, Korelc Jakob, Koželj Vida, Köler Rudolf, Kramaršič Alojzij, Krauth, Krener Vincenc, Krofta Hanuš, Marn Ela, Martinc F., Mašič Pavel, Mauko Santa, Meterc Marta, Nostiz grof Sigmund, Paschali Rihard, Pavlin Alojzij, Pišler Edvard, Pograjc Ciril, Pograjc Vlado, Sellan Primož, Sitar Alojz, Staudacher Ferdinand, Stockhammer Sebastijan, Styblova Božka, Valjavec J., Vidic Franc, Wurner Franz, Zajc Drago, Završnik Franc, Zescho Emilie, Ziherl Franc. zasebna in uradna korespondenca/ zapiski, pesmi, spomini, dnevniki, članki/ gradivo v zvezi s posestjo/ osebni dokumenti/ razno/ arhivski popisi po posameznih osebah/ 456 N ZBIRKE REPRODUKCIJ (KOPIJ) ARHIVSKEGA GRADIVA NA Zbirke dopolnilnih reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ______________________________________________________________________ 1740 AS 1245 ŠTERK, RODBINA, 1871 - 1940 1 m. Šterk, rodbina Gradivo je 26. 9. 1988 izročila dr. Marija Makarovič iz Ljubljane. fotokopije hišnega arhiva Šterk: pobotnice, notarski akti/ ______________________________________________________________________ 1741 AS 1197 ZBIRKA KRAMERJA ALOJZA, 1690 - 1725 0.1 t. m./ 1 š. Gradivo je 30. 1. 1986 AS izročil Alojz Kramer. fotokopije listin iz 17. in 18. stol./ ______________________________________________________________________ 1742 AS 1203 ZBIRKA LJUDSKA ŠOLA KOSTANJE, 1879 - 1986 0.3 t. m./ 3 k. Šola je bila ustanovljena 1812 in deluje še danes. AS je prevzel gradivo leta 1988. fotokopije šolske kronike ljudske šole v Kostanju na Koroškem (danes Köstenberg v Avstriji) 1876-1986/ 457 ______________________________________________________________________ 1743 AS 1919 ZBIRKA DOPOLNILNIH MIKROFILMOV ZA ZGODOVINO SLOVENCEV 1918 - 1945, 1917 - 1945 175 zv. Zbirka je nastajala v razdobju od 1960 do 1989 predvsem v zvezi z raziskovalnim programom Inštituta za zgodovino delavskega gibanja "Zgodovina Slovencev 1918 1945", ko so posamezni raziskovalci pregledali, odbrali in kopirali arhivsko gradivo pomembno za zgodovino Slovencev v domačih in tujih arhivih in drugih inštitucijah. Od novembra 1992 je zbirka v AS. - Arhiv Jugoslavije, Beograd: Dvor Kraljevine Jugoslavije 1919-1938, Narodna skupščina Kraljevine Jugoslavije 1919-1939, Ministrstva Kraljevine Jugoslavije za notranje zadeve 1920-1939, za pravosodje 1927-1937, za trgovino in industrijo 1933-1940, za socialno politiko, za telesno kulturo 1933 - 1940, Centrala Pres-biro Beograd 1933-1940, Centrala industrijskih korporacij 1924-1940, zbirke dr. Milana Stojadinovića 1933-1939, Jovana Jovanovića-Pižona, 1935-1937, Lazice Markovića 1922-1936, dr. Save Kosanovića, Masonske lože v Jugoslaviji/ - Vojnoistorijski institut - Arhiv oružanih snaga, Beograd: Dravska divizijska oblast 1919-1921, dokumenti slovenskih narodnoosvobodilnih vojaških enot, ustanov in organizacij 1942-1945, dokumenti nemških in italijanskih vojaških in civilnih enot, organov, ustanov in organizacij 1941-1945/ - Institut za historiju radničkog pokreta Hrvatske, Zagreb: Policijski dnevnik, glasilo Uprave policije v Ljubljani 1932-1933/ - Narodna in študijska knjižnica v Trstu: dokumenti o delovanju Slovencev v Italiji 1920-1945/ - Avstrijski državni arhiv na Dunaju: dokumenti iz fonda Ministrstva za notranje zadeve 1917-1918/ - Nacionalni arhiv v Washingtonu: dokumenti iz fondov nemških in italijanskih vojaških in civilnih enot, organov in ustanov, ki so delovale na območju Slovenije 1941-1945/ - Belokranjski muzej, Metlika: arhivsko gradivo NOB 1941-1945/ - Muzej Kamnik: arhivsko gradivo NOB 1943-1945/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 1744 AS 1087 ZBIRKA DOPOLNILNIH MIKROFILMOV, 12. stol. - 1918 1700 zv. Zbirko sestavljajo mikrofilmi, na katerih je posneto arhivsko gradivo za slovensko zgodovino, nastalo od 12. stol. do leta 1918, ki se nahaja v Italiji, Avstriji in Madžarski. A: Državni arhiv v Trstu je z zapisnikom o izročitvi mikrofilmskega gradiva z dne 15. 9. 1969 št. 556/69 na podlagi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo iz septembra 1961 458 izročil 379 mikrofilmskih škatel arhivskega gradiva, ki se nanaša na slovensko ozemlje in je bilo posneto od 27. 4. 1964 do decembra 1966. B: Biblioteca provinciale di Gorizia - Archivio storico je 15. 3. 1956 na podlagi meddržavnega dogovora med Italijo in Jugoslavijo z dne 15. 3. 1950 o razdelitvi zgodovinskega gradiva izročila 507 mikrofilmskih škatel arhivskega gradiva, ki se nanaša na slovensko ozemlje. C: Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju je leta 1955, po naročilu AS, izdelal 1233 mikrofilmskih posnetkov listin in jih izročil proti plačilu. D: Avstrijski državni arhiv - Arhiv dvorne komore (Hofkammerarchiv) je na podlagi Arhivskega sporazuma med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958 dne 20. 4. 1989 (10. predaja, seznam 6) izročil 14 mikrofilmskih zvitkov Spisov domen (Domänen-Akten). AS je prevzel gradivo 15. 5. 1989. E: France Šebjanič je na podlagi pogodbe z AS in Republiško raziskovalno skupnostjo 1. 10. 1975 izročil 94 mikrofilmskih posnetkov iz Županijskega arhiva v Szombatheyu. V okviru del raziskovalne naloge "Evidentiranje in kopiranje virov in literature za slovensko zgodovino, posebej za zgodovino Prekmurja v madžarskih kulturnih institucijah", financirane od Raziskovalne skupnosti Slovenije sta dr. Ivan Zelko in dr. Vilko Novak oddala AS 31. 12. 1976 412 mikrofilmskih posnetkov. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je predložila AS odkup 1 mikrofilmske škatle (39 listin) iz Madžarskega državnega arhiva, ki ga je naročil dr. I. Zelko 26. 11. 1982. A: Urbarji in rokopisi: 10 urbarjev Urada v Gorici, dva urbarja gospodstva Devin, diplomatarij goriških listin iz 15. stol./ Glavarstvo združenih grofij Goriške in Gradiške 1754-1777: spisi o ustanovitvi kmečkih družb, vojaški popisi, popisi moških in števila hiš, seznam regrutov, privilegiji Judov, različni fevdi, zdravniki in kirurgi, uvoz tujega blaga, ki se uporablja v manufakturi, manufaktura svile/ Gubernij v Trstu 1776-1809: spisi o trgovini, o občinah v Istri, kameralne zadeve, gozdarstvo/ Gubernij v Trstu, splošni spisi 1814-1849: spisi o trgovini, upravni ureditvi gubernija, o mejah med občinami, organizaciji uprave, predpisi in organizacija šolstva, gozdne zadeve, splošne odredbe o podložnikih in njihove pritožbe, rudarstvo, desetina, poimenovanje in gradnja ulic in mostov, fevdne zadeve/ Gubernij v Trstu, predsedstveni spisi 1814-1850: spisi zlasti o pomorskem in kopenskem prometu, trgovini, pristaniščih, kmetijstvu, obrti, šolstvu, občinah na ozemlju avstrijskega Primorja in Dalmacije/ Gubernij za Primorje in Namestništvo v Trstu, predsedstveni in rezervatni spisi 1815-1918: spisi o pomorski trgovini, poročila s konzulatov, policijske zadeve, šolstvo, prepoved uvoza, prehod vojaških obveznikov preko mej, potni listi vojaških obveznikov, ravnanje s sumljivimi tujci/ Gubernij za Primorje in Namestništvo v Trstu, Deželna komisija za fevdni alodij Namestništva v Trstu: seznam goriških fevdov/ Gubernij v Trstu in Namestništvo v Trstu, Deželne komisija za oprostitev davka knežjih grofij Gorica, Gradiška, Istra in Trst 1856-1864: spisi o problemu mej med občinami/ Namestništvo za Primorsko v Trstu, predsedstveni spisi 1850-1918: spisi o slovenskih in hrvaških društvih in zvezah, šolah, političnih in narodno-kulturnih gibanjih in akcijah, organizaciji lokalne uprave, kmetijstvu, pogozdovanju Krasa, arheološki dediščini na ozemlju avstrijskega Primorja/ Namestništvo v Trstu, predsedstveni spisi 1906-1918: spisi o gospodarskih, umetnostnih, delavskih, političnih, športnih in veteranskih društvih, periodika, teater, državna policija in javna varnost, obmejna policija, konservatoriji, muzeji, spomeniki, zakonska ureditev šolstva, železnice, rudarstvo, ceste in cestna uprava, štipendije za študente/ Poli459 cijska direkcija v Trstu 1850-1918: poročila o političnih, nacionalnih, socialnih, delavskih gibanjih in akcijah na ozemlju bivše Jugoslavije/ B: Listine 1291-1798: 80 listin (240 posnetkov)/ Urbarji 1504-1810: 112 urbarjev/ Razni dokumenti (16 stol.-1854): vojaške zadeve, investiture in privilegiji, notarski in privatni akti, gospodarstvo, politične in cerkvene zadeve, fond Delmestri, zakonodaja in sistem ureditve, beneška oblast, privatni arhiv/ Akti deželnih stanov 1500-1791: indeks spisov arhiva deželnih stanov, vladarjevi sklepi, skupščina, stanovska zasedanja, obravnave, cerkvene zadeve, jurisdikcija zemljiških gospoščin, pogodba med Benetkami in Avstrijo, šole - normalke, trgovina/ C: Listine: 392 listin od leta 1309 do leta 1523/ listine ukinjenih samostanov Bistra, Pleterje, Valesovo in Mekinje od leta 1163 do leta 1622/ D: Sumariji davčne regulacije državnih gospostev (domen): Štajerska: Celjska kresija (mikrofilmi št. 995, 997, 1005), Mariborska kresija (mikrofilmi št. 994, 996, 1004)/ Kranjska: Ljubljanska kresija (mikrofilmi št. 998, 1001, 1006), Postojnska kresija (mikrofilma št. 999, 1002), Novomeška kresija (mikrofilmi št. 1000, 1003, 1007)/ E: Listine: iz arhiva rodbine Széchenyi 1683-1841, iz Madžarskega državnega arhiva 1322-1504, rodbine Batthyany 1550-1803, rodbine Esterhazy 1569-1847/ Urbarji: iz körmendskega arhiva od 1541-1686, iz Madžarske dvorne komore, urbarjalni in gospodarski spisi beltinskega gospodstva 1646-1792, urbarji gornjelendavskega gospodstva/ Spisi: inventarji gradov, župnije, spisi o zemljiški odvezi po letu 1848 po krajih, vizitacijski zapisnik Lipota Somogyja 1812-1815, župnijski arhiv v Szombathelyju, arhiv evangeličanske cerkvene občine v Sopronu/ Za večino gradiva v skupini A ter za gradivo v skupinah C in E obstajajo prevzemni seznami. Za gradivo v skupini B obstajajo kartotečna kazala. 460 ______________________________________________________________________ 1745 AS 1088 ZBIRKA FOTOKOPIJ 1.2 t. m./ 7 š., 1 o. Kopije so arhivu izročali posamezniki in ustanove doma in v tujini. V zbirki so tudi kopije gradiva, ki se hrani v AS. Zbirka je bila urejena in popisana leta 1994. Popisu so dodana kazala oseb, krajev, pravnih oseb in gesel. Zbranih je 50 arhivskih enot. Med njimi so kopije listin, rokopisov, urbarjev, pisem, zapisnikov, drugih pisnih dokumentov in tiskovin. arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 1746 AS 1408 ZBIRKA GRADIVA SLOVENCEV V KANADI, 1970 - 1996 0.3 t. m./ 3 š. Gradivo je 3. 4. 1991, 28. 6. 1995 in 29. 8. 1995 AS izročila Milica Trebše Štolfa iz Izole. fotokopije zapisnikov sestankov odbora za Festival kanadsko slovenskih ansamblov 1977-1980/ fotokopije dokumentov Button Bax Accordian Cluba Lipa-Park 1985-86/ fotokopije gradiva Zveze slovenskih društev v Kanadi 1985-1991 (zapisniki sestankov, korespondenca, dopisi Slovenske izseljenske matice društvom v Kanadi)/ fotokopije gradiva Odbora za pomoč onkološkemu inštitutu v Ljubljani 1985-1987 (zapisniki sestankov Odbora, korespondenca)/ fotokopije radijskega kluba Slovenski večer Toronto, 1977-1993 (predlog pravilnika, dopisi, korespondenca, zapisniki sej radijskega kluba, reklamni oglasi)/ fotokopije gradiva Slovenskega društva Ottawa 1975-1996 (zapisniki rednih in izrednih sej odborov in občnih zborov, vabila, obvestila o prireditvah, reklamno gradivo, okrožnice, društveno glasilo Med nami 1979-1983/ prevzemni seznam 1995, 1997/ 461 ______________________________________________________________________ 1747 AS 1551 ZBIRKA KOPIJ DOKUMENTOV O KOMUNISTIČNEM IN DELAVSKEM GIBANJU, 1869 - 1990 9.0 t. m./ 74 š., 11 f., 5 m. Del gradiva je Zgodovinski arhiv CK ZKS zbral z načrtnim zbiranjem v raznih inštitucijah, del pa so ga posodili za kopiranje posamezniki oziroma izročili kopije. - dokumenti iz Arhiva CK ZKJ: Kominterna 1920-1941, Kaznilnica Maribor 1930-1932, Rdeča pomoč (iz arhiva Kominterne) 1923-1935, III. komunistična internacionala in Mladinska KI 1919-1935, regesti dokumentov o Sloveniji 1919-1945, razni dokumenti 1917-1934/ - dokumenti iz AS: okrajna glavarstva - preganjanje komunistov, seznami komunistov 1919-1940, Kraljeva banska uprava - oddelek II 1929-1939/ - dokumenti iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor: Županstvo Maribor 1918-1945, Vojaško sodišče SHS Maribor 1919, vojaški upor v Mariboru 1919/ - dokumenti iz Arhiva Jugoslavije: razni dokumenti o delovanju komunistov v Sloveniji 1920-1941, tisk (zaplembe, nadzorovanje, spremembe, članki itd) 1922-1939/ - dokumenti iz arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja Dalmacije v Splitu: sodni in policijski spisi 1929-1939/ - dokumenti iz drugih inštitucij: kongresi, konference, plenumi KPS in KPJ 1919-1940/ SKOJ, mladina, univerza 1919-1941/ KPJ in KPS (dopisi, letaki, referati, članki itd. iz raznih inštitucij) 1918-1941/ razni sodni spisi 1924-1941/ kaznilnice v Jugoslaviji (prošnje za izpustitev, poročila o razmerah, premestitve, pisma, stavke itd.) 1930-1938/ razvidne pole komunistov/ Višje državno pravdništvo v Ljubljani (kazenski spisi A-Ž) 1919-1940/ Jugoslovanska socialdemokratska stranka (prepisi člankov, pravil itd.) 1889-1919/ Neodvisna delavska stranka Jugoslavije 1920-1925/ dokumenti o socialističnem gibanju v Sloveniji 1869-1920/ zbirka dokumentov do leta 1941/ dokumenti 1941-1945 iz Arhiva CK ZKJ in raznih inštitucij (KPS, KPJ, okrožni komiteji KPS, IO OF, razni odbori OF, partizanske enote)/ dachavski procesi 1948-1990/ Ljubljanska provala 1944/ - dokumenti posameznikov in o posameznikih: Šnuderl Maks (dnevnik) 1941-1945, Drašček Jože 1935-1940, Jenko Peter 1921, Perko Vencelj 1940, Kermauner Dušan 1939-1955, Osolnik Bogdan 1952-1956, Kopitar Jože 1937-1975, Smolej Franc (Kranjska industrijska družba) 1901-1937, Ščuka Cvetko 1916-1919, Šlander Slavko 1934-1938, Kardelj Pepca 1939-1940/ - literarna dela: Bratko Ivan (Vroči asfalt Evrope), Rožanc Marjan (Topla greda), Kreft Bratko (Prešeren - scenarij), Bor Matej (Bele vode), Bevk France (filmski scenarij)/ Tekstilna zadruga Otoče (zapisniki sej upravnega odbora) 1937-1946/ Za gradivo Kominterne je izdelan kartotečni kronološki popis vseh dokumentov, za gradivo o posameznikih so za večino narejeni arhivski popisi, drugo gradivo v glavnem ni popisano. 462 NB Zbirke uporabniških reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ______________________________________________________________________ 1748 AS 596 ZBIRKA FOTOKOPIJ IN FOTOGRAFIJ LISTIN 490 ks. Del fotokopij in fotografij je nastal v AS kot dvojnik na željo uporabnikov, del fotokopij so prinesli raziskovalci (Zelko, Mlinarič ...) iz tujih arhivov, del fotokopij listin je prevzel AS na podlagi Arhivskega sporazuma med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS iz leta 1923 in Protokola med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1958. V zbirki je 350 fotokopij in 140 fotografij listin izdanih med leti 1278 in 1688: 149 fotokopij listin grofov Celjskih/ 129 fotografij in 86 fotokopij listin Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju/ 54 fotokopij in 11 fotografij iz Državnega arhiva v Budimpešti/ 43 fotokopij listin kronološke serije zbirke listin Arhiva Republike Slovenije/ 18 fotokopij listin objavljenih v Gradivu za zgodovino Maribora/ arhivski popis 1996, 1997/ ______________________________________________________________________ 1749 AS 40 ZBIRKA REGESTOV IN PREPISOV LISTIN 1.1 t. m./ 11 š. Zbirka je po nastanku zelo heterogena in je delo različnih avtorjev. Historično društvo za Kranjsko je sproti objavljalo regeste pridobljenih listin, listine pa izdajalo v Klunovem Diplomatarium carniolicum. Regeste za listine Deželnega muzeja je izdal muzejski kustos Karel Dežman. Po združitvi zbirk listin Deželnega muzeja in Historičnega društva so z izdelovanjem regestov nadaljevali Anton Koblar, Josip Mal in Jože Maček. Velik del zbirke regestov je zbral ljubljanski slaščičar Franc Schumi (1848 Tomačevo 1916 Zürich), ki je leta 1879, po smrti zgodovinarja Jurija Kozine, odkupil njegovo zbirko regestov listin iz Kranjskega deželnega muzeja. To zbirko je nato kot navdušen domoznanec ljubiteljsko dopolnjeval s prepisi listin iz knjižnic in arhivov v Celovcu, Gradcu, na Dunaju, v Vidmu in Čedadu. Iz te zbirke je izdal v tisku: Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, 1. zvezek 777 - 1200, Ljubljana 1882 - 1883; 2. zvezek 1200 - 1269, Ljubljana 1884 - 1887. Njegovo delo je nadaljeval zgodovinar Franc Komatar (1875 Ljubljana - 1922 Kranj), ki je preiskal pomembnejše domače arhive ter izdal vrsto dragocenih listin, med drugim tudi 551 listin turjaškega grajskega arhiva (MHK 1905, 1906, 1907; Carniola, 1910). V rokopisu pa je ostala tako imenovana Schumi-Komatarjeva zbirka (prepisi 250 listin za obdobje 1261 - 1400). Pomembnejši sklopi v zbirki regestov in prepisov listin so: Schumijevi prepisi in regesti 777-1200 in 1200-1269, objavljeni v Urkunden- und Regestbuch des Herzogthums Krain 1. in 2. zvezek/ Schumi - Komatarjeva zbirka prepisov listin 1261-1400/ Koroški regesti 816-1225 (Collectanea Schumi)/ Kozinovi stiški regesti/ Komatarjevi prepisi listin iz 15. stol./ regesti listin o uskokih 1539-1652 iz Thai463 gesti/ Komatarjevi prepisi listin iz 15. stol./ regesti listin o uskokih 1539-1652 iz Thainerjeve knjige Vetera Monumenta Slavorum meridionalium Historiam illustrantia, I. in II./ regesti listin 1500-1899, ki jih je hranilo Historično društvo za Kranjsko/ Schumijevi in Komatarjevi zgodovinski zapiski in delovno gradivo/ popis Schumi - Komatarjeve zbirke prepisov listin 1998/ 464
Podobne dokumenty
Kranj še nima novega župana
Kranjski glas je priloga Gorenjskega glasa
IZDAJATELJ
Gorenjski glas, d. o. o., Kranj,
Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj
ODGOVORNA UREDNICA
Marija Volčjak
UREDNICA
Vilma Stanovnik
NOVINARJI
Igor Kavč...