Junij - Planinski Vestnik

Žarko Trušnovec
I. primorska alpinistična odprava
Aconcagua 1982
Aconcagua — Jugoslovanska smer
»Poljska smer« v SV steni Aconcague
Potovanje od Mrkoplja do Zakriža
nad Cerknim v vojnem letu 1944
Turisti na transverzali
Jeseni na Uršlji gori
Slika z gora
Planinski počitniški teden
v italijanskih Dolomitih
g e o varovanju s Polbičevim vozlom
Društvene novice
Varstvo narave
Iz planinske literature
Alpinistične novice
Razgled po svetu
Na kratko . . .
Peter Podgornik
Tamara Likar
dr. Lev Svetek
Sonja Lojen
Stanko Sreš
Marjana Kemperle
Katka Smolej
Zvone Korenčan
293
296
299
306
310
314
315
317
323
326
337
337
339
346
347
Naslovna stran:
Snežnik
1796 m —
Avtor Hinko
M O T
S
Poročnik
0 (0 5
' Planinska zveza Slovenije, Ljubljana -
G l a v n i in o d g o v o r n i u r e d n i k :
Marijan
odbor:
T o m a ž
r v f h f i i i R r i p i
Banovec. Ing. Janez
D oPb 0f
e r l eTt ne
( f o0troeglr a f i j a ) , S t a n k o H r i b a r , d i p l . o e c . B o ž i d a r L a v r i č , prof
u r e d n i k ) , I z t o k O s o j n i k , dr. M i h a P o t o č n i k ,
V r tV
J a n e z
Pretnar
r f
w „ r
.n„^ A i h i f Q - °
' P ° - Janko Ravnik, Franci
S a v e n c ing. A l b e r t S u s n i k ( f o t o g r a f i j a ) , F r a n c V o g e l n i k , dr. T o n e VVraber — N a s l o v
P l a n i n s k a z v e z a S l o v e n i j e , 61001 L j u b l j a n a , D v o f a k o v a 9. p. p 214 Tekoči račun
£ i , ! ? K ,50101-678-47046, t e l e f o n 312 553. Planinski U s t n i k Izhaja praviloma vsak
m e s e c . L e t n a n a r o č n i n a 450 d i n , p l a č l j i v a tudi v d v e h o b r o k i h , z a t u j i n o 30 S
R e k l a m a c i j e upoštevamo dva m e s e c a po izidu številke. S p r e m e m b e naslova javljajte
C
g l a s i l a ; n a v e d i t e v e d n o tudi stari n a s l o v s t i s k a n i m i č r k a m i . O d p o v e d i m e d
l e t o m ne s p r e j e m a m o . U p o š t e v a m o p i s m e n e o d p o v e d i d o 1. d e c e m b r a z a p r i h o d n j e
Moškrič
v Subljani'"
" 6 V r a č a m o " ~ T i s k a i n k l i š e i e ' d e l u j e Tiskarna .Jože
& &
Bizjak
/flos
A l eV š
M»rtfp«n £niL. r - J
ttehnlčni
Spet je tu zanimiv primerek ohranjene »stare razglednice«. Poslal nam jo je Vojko
čeHgoj iz Ilirske Bistrice. Avtor razglednice je Maksim Gaspari, na hrbtni stran, pa je
moč razbrati z žiga datum - 5. 10. 1908.
p Q ||jrska B i s t r j c a
I. PRIMORSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA
ACONCAGUA 1982
ŽARKO
TRUŠNOVEC
Aconcagua leži v Cordillieri Central, v obmejnem pasu med Argentino in Čilom, gora pa
NiePnadavišin?jrsCpoma, prav tako naziv »najvišji vrh obeh Amerik«. Za višino navajajo
števTke med 5960 m in 7050 m. Podobne težave so tudi glede imena. V jeziku oyuma u
naj bi pomenilo Acon Cagua - snežna gora, v jeziku arancana Acon-ca-hue, = prihaja
z druge strani. Nekateri to ime povezujejo z zgodovino - Aconcagua - Huayna Copac
— oče Atahuolpe, zadnji vladar Inkov.
. . . .
,
....
Gora izstopa s kilometrskim grebenom nad glavnim severnim .n južnim vrhom. Videti
jo je mogoče že z obal Tihega oceana, predvsem zaradi velikih snežnih površin. Snežna
meja Te nad 4600 metri oziroma 4800 m. Do Aconcague drzi sedem edemtov. k. se
spuščajo globoko v doline, tudi do 3700 metrov. Ker je gora zelo izpostavljena je
deležna hudih in hitrih vremenskih sprememb. Znan je posebno tako imenovan, »bel,
veter« ob katerem se temperature na hribu približajo polarnim.
Za prvim vzponom na ta vrh (1897 M. Zurbriggen) po severni strani (Ruta . Nord) se je
do leta 1934 zvrstilo še šest obiskov, preden so preplezal, novo - F > o l s t o a m e r f j
vzhodnem pobočju. Južna stena s 3000 metri višine pa je čakala vse do leta 954k Tedaj
je v Argentino pripotovala osemčlanska francoska odprava. Ob mofim podpori tedanjega
predsednika Perona (pa tudi drugih) jim je šlo vse tako, kot so s, zeleh. Po daljšem
o pazo va n j u so se odločili za centralni steber, tehnično zelo zahteven, toda najbolj varen.
1
t0
njem naskoku
stih bivakj
vendarle
J l a1966
^ S sta
« ' ™prišli
? ' pod
? . 0južno
. b Z a dsteno
J i m in
J e obe
P° š esta
hŽ P
vendarle usDe?o°
uspelo. FLeta
dve odpravi
usDeli
P
pr. prvem poskusu. Tako je nastala Mednarodna in Argentinska smer
° 3 o d P r a v a s i J e l e t a 1974 zamislila ».diretissimo« in je v veliki meri tudi
uspela »popraviti« francosko smer. Izreden »podvig« pa predstavlja vzpon
Japonca
P
P
Hosegone, k. je lani februarja preplazil osrednji ozebnik
Levi del južne stene pa je doslej sameval in — izzival
br3ta Pod
šŽMetf
9°rnik- 0
9ori sta razmišljala že pred
J
M nvp/ nh i
sieklo,
ko
je
organizacijo
prevzel načelnik AO Idrija Stanko
d narja
da,l
AinTC ?
' P° <ov in dokumentov se je izoblikovala tale ekioa
Š £ SA 0l £l d n, j Ma l l aP ie tfe rr nP oSd ' r nAi k° , d r i j a ~ S l a v k 0 S v e t ' i č i č - AO Idrija - l.afko
Pori?*'
T-,
g°
. AO Nova Gorica - Pavel Podgornik AO Nova
T
S ^ S n T - T * ! ^ » kar * A ° N o v a G o r i c a ~ dr - J o ž ° Andlovic, AO Nov Gorica Bogdan
AO Postojna
- Igor
škamperle,
—
^arkoBiscak,
Trusnovec,
SAO Tolmin
(vodja
odprave)AO Postojna - van R eJj ^ s AO Tolmin
Planinski del ( s t r o š k e s o nosili sami): Felc Daniel, AO Idrija - Miro Skapin AS Sežana
- Marjan Olemk, AS Sežana - Borut Slapernik, AO Tržič - Janez Aljanč% Liubliana
S ^ P - r 1 Z e n a v a d a ' d 0 z a d n i e g a d n e nismo vedeli, ali bomo pravočasno doSm
UODI
vizume, letalske vozovnice, opremo itd.
"
Za prevoz smo se dogovorili z brazilsko letalsko družbo Varig. Pri tej izbiri smo imeli
srečno roko. Kljub veliki razliki v tečaju dinarja, je Varig ostal pr dogovorjeni cen
Pri JAT pa nam za ta denar letalskih vozovnic niso hoteli izdati še e po pos edovani i
PZS
nrmn^H i p
' P r e d s t a v n i k ° v K o m p a s a in drugih, s m o to le uredi ? - n a
SfvesSo
Š
in oa s e v e d a " n r H ^ T T n j k a , ° ' H a
' ° P ° V ° d i d V e l e t n ° P^ a d evanje c e l o l n e ekipe
in pa seveda tudi dosti denarja, da o razpoloženju ob tem ne govorimo
a
Kako je oprava potekala:
2. januarja smo poleteli iz Zagreba do Ziiricha in Ria de Janeira v Buenos Aires
Tretji dan v novem letu smo preživeli v slovenskem domu Triglav - pri izseljencih
Le-t, so nas prisrčno sprejeli in nam pomagali pri transportu
izseljencih,
oetrtega januarja pa smo že poleteli v Mendoso.
fnarm!?niLdaA " T
9
je
n C
™ŠnU
PoskrLel oa^ h?di " '2Lf.
močnejša od prava sezone«
V Mendosi
Alberto
V
.
-
ko
Parra
smo kupovali manjkajočo opremo in urejali
i e Popravil že vso hrano, Šotore. avtobus
Sm
° n a m r e Č ' a h k ° p r e b r a l i ' d a s m o » na i"
Aconcagua j u ž n a s t e n a . J u g o s l o v a n s k a in f r a n c o s k a s m e r . ( J u g o s l o v a n s k a
levo — 8 bivakov) — (Francoska smer desno 3 bivaki)
9°s,ovansKa
-
Foto Žarko Trusnovec
S.a ascMisiiin de este toniir.gente
en plaza Franeia, a 4.200
• fiw n^lkUn yugos!ava coro- bien por la pared sur v. por la no oomenzd
de attur«, zona situada debaVenčen el pu-»ta
por
grupos de «walado- rr.cn!.-> difleil ruto de "los franceses", roelras
de la pai-ed sur. realBando In tran - realizč la haiafla de vene« al s-eflalindosela corno la brecha clasi- jO
vesia aparer.iemenle in4dna hacla la
MENDOZA iDonuestra agencla)
El segumto grupo ascendid lam-
Acoricagua
por la ruta
masdificil
v
u>to>0 dr Amfriea por tre« rulas rfi-<ti de la pared » iravds de la cu»l « itma de deseargue del Gteciar de los
evilsn en grsn medlda los aludes.
ferentes y en form:-. «rauitžnea
para fornpletar la ssceraifin
Estf- contiheentefiiedirigido por Pošscos
Vno de los jjrupos asceodi* pot
l«r la t iimbrf- n<,rle y pot la pellgroOiimeia ve? en )a hisioria de hac« Igor Skamprrle e integrado por sa ru'a de 16 ' ara oriemal del coloso.
i.raa en el Aconeas(uarealizandola Bodjan Bl«ak, Slavko S>etictd y
ESte notable trabajo de la delegatliii. il iravesla de la pared sur, mc- Milan OrulioRrtn. quienes hicieion ci6n
vugoslava. tpie coiofld con e\iu.
diante la <H»e«M*iro» df-notmnada cumbrc por e! lado norle, luogo de stis prapfoitos,
ser* admirido en e!
< uatto dlas de cseaiamienio
mundoeonao
una hazafia popa*
Flnalrrtent*, el lereero y ulilnio v ista en el montantfrtK),
Los eutargados d«- realizar e«ta grupo
ro.'.ximetecorenO con čxitu su misifinnftndo er. cui-nta que hace
proeai mtegraron un grupo com- despuesque
S afto* no
dr una semana de irabajo pu<lo Uf*var a cabo suroisi6n
puestb por cuatro escaladores ai sobi e bielo
el rtaesiuvo
eornpuesto
por
mando de Peter Podgornlfc, su her- Tamar« Lik*r (limea mujer de 13 liano Reinhold MWMwr, eatalogado
rnano Pavel lambos vencedores hace mision). Borut Slaprrulk, Marjan como el mSs grande escslador trnp. ao de la lemida cara sui del Uolse, Olrnik, Danijel i>h y Miroslav Sfca- temporaneo, cuando inient6 asrend-> 8 511 meltos. en los HimaJaye delpio.
der !>or la direllisima sur-sur".
Nepal), Vlado Gantar e Ivan Rejo.
Eno izmed poročil o uspehu J u g o s l o v a n s k e odprave na A c o n c a g u o v a r g e n t i n s k e m d n e v n e m č a s o p i s j u
Šestega januarja smo se z avtobusom odpeljali do čilske meje, do Cruz de Cana
(180 km) Zvečer pa smo pripravljali tovore za prenos z mulami.
Sedmeaa januarja smo se s kamionetom odpeljali v Puente de Incos m do jezera Horcones Naprej smo šli peš prek Confluenca na Plažo Francio (4200 m), Janez pa je
odšel sam naprej na Plažo de Mullas, pod severno steno gore.
. .
Naslednjega dne smo urejali bazo, potem pa smo do 18. januarja iskali P o h o d e na
Plažo Argentino, pod Poljsko smerjo, opravljali aklimatizacijske vzpone na Mirador in
na Ibanez.
,. , ,
,
,•
19 1 do 28 1 si sledijo vzponi po Poljski, Francoski in Jugoslovanski smeri.
29 1 smo bili pripravljeni za sestop v dolino, naslednji dan smo se odpeljali z avtobusom v Mendoso in poleteli v Buenos Aires, kjer so nas spet prejeli naši slovenski izseljenci v domu Triglav.
1. februarja smo poleteli v Rio de Janeiro, dva dni smo bili prosti, nato pa smo se
odpeljali domov.
Vzponi
in
pristopi:
- Jugoslovanska smer v južni steni južnega vrha (6930 m), 20.-28. 1 1982_ Plezali
Peter in Pavel Podgornik, Zlatko Gantar in Ivan Rejc. Ocena: 85—90°, VI A 3 45 — 75u,
—^Francoska smer, južna stena, S vrh (6960 m), 19.-22. 1. 1982. Plezali: Bogdan Biščak,
Igor Škamperle, Slavko Svetičič, Milan Črnilogar. (V spodnjem delu 400 m nove variante
(iz Jap. kuloarja), zgoraj Messnerjeva varianta).
.
- Poljska smer, vzhodna stena, 16.-23. 1. 1982. Plezali: Tamara Likar, Dani Felc, Miro
Skapin, Marjan Olenik, Borut Slapernik.
— Severna smer (Ruta Norte), 21,—15. 1. 1982, Janez Aljancic.
Za aklimatizacijo smo odpravili več vzponov:
_ 11 —13 1. 1982 Mirador (ca. 5700 m), 9 članov odprave.
_ 15—16 1 1982 Ibanez (ca. 5400 m), 9 članov odprave.
— Poiskali smo prehod na Plažo Argentino — čez sedlo med Aconcaguo in Ibanezom
(ca. 5000 m).
Pismo Rudyja Parre, znanega argentinskega alpinista, andinista in smučarja:
Mendosa,
februarja 1982
Vzajemno 19.
slovensko-jugoslovansko
društvo »»Triglav«, gospodu predsedniku Rudolfu Stekarju, Buenos Aires.
.
. .
Potrjujem prejem Vašega cenjenega pisma, ki ste mi ga pisali 11. februarja in se Vam
za izrečene misli iskreno zahvaljujem. Kot športnik in vodja planinstva ter smučanja
v Argentini naj k vsemu temu dodam naslednje:
Organizacija: Izvrstno organizirana skupina, saj so imeli dobrega vodjo kar. zn a no je
da utegnejo postati stvari zelo kočljive, če številna skupina nima enotnega cilja, pa tudi
zavoljo tehničnih razlogov.
.
.
Dopolnilo: Na tihem želimo posnemati tudi mi Argentine! ta primer saj smo imel, prložnost spremljati odpravo, ki je delovala v popolnem soglasju med mladim, m s a r e širni udeleženci. Na eni strani se je izkazovala izkušnja, ki naj b. pomagala doseči cilj,
na drugV pa je bila skupina mladih, ki se je povsem prilagodila osnovnemu poslanstvu
Tehnika': Tehnika igra pomembno vlogo pri takem podjetju čeprav dostikrat pomaga
tudi sreča Poleg tega je pomemben tudi klimatski faktor. To, kar je doseg a ta odprava,
ne bi mogli op?aviti b J velikega tehničnega znanja. Ne da bi podcenjeval prejšnje
295
naveze, ne morem mimo bratov Podgornikov, ki sta vodila vzpon z velikimi osebnimi
'zkusnjami. Osebno menim, da je jugoslovanski vzpon na Aconcaouo po
!fi!i d i ?
, ' f f d najpomembnejših, seveda pa s tem ne podcenjujem opravljenega
dela Poljakov leta 934, Francozov 1954 in Argentincev leta 1978. Nikdar še nisem imel
priložnosti videti tako popolne odprave, kot je bila ta.
Koordinacija: Moram omeniti tudi koordinacijo v vodstvu štirih navez. Brez take koordinacije bi ne dosegli takega uspeha, kot so ga, saj je v skupinah prevladovalo »alpiniK
stično« vzdušje.
Naj omenim tudi, da se v načrtu, po katerem je odprava delala, ni pojavila nobena
težava, niti ne med prevozom iz Mendoze ne pri nabavi dovoljenj niti ne pri transportu
opreme m hrane z mulami do baze na Plaza Francia in nazaj.
Res sem hvaležen da sem sodeloval pri tem podjetju in želim, da bi mi poslali izvod
Planinskega Vestnika, v katerem bo objavljeno poročilo o tej odpravi
m
ACONCAGUA - JUGOSLOVANSKA SMER
PETER
PODGORNIK
16. 1. 1982
S Pavlom sva že zgodaj odrinila iz baze pod steno; ko se je zdanilo, sva bila že skoraj
pod stebrom V načrtu imava, da napneva vrvi v vstopnem slapu v osrednjem ozebniku
Ko prideva do slapa, je že tekla voda po njem; za izvedbo načrta torej prenevarno.
Isceva prehod v desnem delu, kjer bi bilo možno plezati tudi po skali, nazadnje pa
se odločiva za slap levo od ozebnika. Ura je bila že blizu devet, slap pa je bil poln
vode, zato sva pustila večino opreme na velikem mostu pod serakom in se vrnila v bazo
Vreme je lepo, toplo, v spodnjem delu pa s stene teče voda.
17. 1. 1982
Zjutraj odidejo v steno Škamprle, Biščak, Černilogar in Svetličič. S seboj so vzeli hrano
in jo bodo nosili, do koder jo bodo pač mogli. Vstopijo v novo varianto levo od
Messnerjeve po lednih višinah desno od ozebnika. Popoldne se vrnejo v bazo potem
pa skupaj opazujemo Baska (Španca), ki sta bivakirala nad skalno stopnjo v Messnerievi
varianti. Danes sta že šesti dan v steni.
18. 1. 1982
Ponoči je bilo toplo, v steni pa je neprestano grmelo. Trgali so se seraki in polnili
dolino z drobci ledu in skal. Zjutraj se nismo mogli odločiti, ali naj gremo ali ne
ker je bilo pretoplo in se je lomil led. Odločili smo se, da bomo še en dan počakali!
19. 1. 1982
Ob treh zjutraj že gremo pod steno in med razpokami iščemo prehode. Ob svitu smo že
na stožčastem plazišču pod centralnim ozebnikom. Prijatelji v »francoski« hitro napredujejo po novi varianti v vstopni strmini. Midva s Pavlom pa zaman iščeva najino opremo
pod serakom. Pomagata nama še Žarko in Rejc. Snežni most prekopljemo, Pavel pa
se spusti v razpoko dvajset metrov, toda opreme ni. Pobral jo je bil zelo močan plaz
Bivak vreči z opremo je odpihnil v široko razpoko brez dna. Kmalu smo spoznali da je
iskanje zaman. Ob devetih smo iskanje opustili, medtem pa je Pavel zlomil še cepin
Gnil. Gantar in Rejc se bosta preskusila v vstopnem delu, s Pavlom pa sva se vrnila
v bazo, kjer so že vedeli kaj se je z opremo zgodilo. Pred šotori je čakala že vsa
rezervna oprema, pač tista, kar je je še ostalo. Janez Aljančič — na vrh se je bil že
povzpel po normalni poti — nam je odstopil precej opreme, nekaj pa tudi dr. Jože
Andlovec, drugo Žare, pa je še vedno ni dovolj.
Pavel je že kmalu po prihodu odkril dve vreči z opremo in hrano. Pobrali smo vse kar
je bilo se uporabno. Prijatelji so iz »francoske« sporočili, da so nekaj opreme od
prejšnjih odprav našli kakih 300 m visoko v steni. Gantar in Rejc se vračata v bazo
midva s Pavlom pa sva se popoldne odpravila spet pod steno; vstopila sva v »varianto«'
Povsod je dosti mokrega snega in vode, lahko bi celo plavala. V dobri uri sva pri
opremi. Našla sva tri vrvi, cepin, kladivo, bajlo za ekstremno plezanje v ledu, pa skalne
in ledne kline. Vesela sva nove opreme. Vrneva se pod steno in si urediva nahrbtnik
za naslednji dan. Bivak pod steno sva zaradi nevarnosti morala opustiti, pozno ponoči
sva se vrnila v bazo.
20. 1. 1982
Spet smo zgodaj na nogah, tokrat že ob treh, ob petih pa smo že pod steno. S Pavletom
gremo takoj pod levi slap. Gantar in Rejc pa bosta pobrala opremo in vrv, ki sta jo
napeljala na desni strani ozebnika.
.
Ob štirih sva že v novi smeri, z zoprnim težkim nahrbtnikom seveda. Prvi raztezaj
predstavlja zelo krušljiva skala pete stopnje. Pod slapom pa je slabo varovališče. Pavel
začne plezati po slapu. Po dveh urah napornega dela ugotovi, da je dolg 50 m, naklonina pa 85—90°. Fiksira vrvi, drugi pa se potem vzpenjajo za nama. Gantar je pustil
za seboj zahteven raztežaj v krušljivi skali, potem pa smo izbrali še tri lažje in smo tako
prišli v položnejši svet. Pot naprej nam je kazal ozek žleb, pod katerim tece voda. Cez
zadnji skok se pretaka voda tako, da ne moremo vstopiti, povsod okrog pa je izredno
krušljiva skala. Poldan je, ko se odločimo, da počakamo noč. Nahrbtniki so bili se
zmerom pretežki. Kar smo mogli, smo pojedli, vse konzerve pa smo zavrgli.
Prijatelji v »francoski« dobro napredujejo. Včeraj so zlezli najtežji del v skali, danes
pa so že pod serakom. S kolegi v »poljski« pa nimamo zveze.
Tik pred nočjo smo vstopili v ozek žleb, po katerem smo potem plezali vse udo polnoči,
ko smo prišli v snežišče s penitentesi.* Strmina žleba se giblje med 50—60 , na nekaterih mestih pa 65°. Na penitentesih si uredimo prostor in počakamo na jutro.
21. 1. 1982
Že zgodaj prečimo snežišče s penitentesi, spustili smo se čez krušljiv skalni raz na
drugo večje snežišče, prav tako iz penitentesov. Ob njem mimo dveh raztežajev in
že smo pod drugim strmim slapom. Pavel začne plezati, toda kmalu se vrne; spusti
se desno pod skale. Po slapu se začne pretakati voda, pa tudi kamenje je vmes; morali
smo zbežati Poskusili smo desno po kaminu, pa se je tudi ta kmalu spremenil v potok.
Zapadno kamenje nas je prisililo, da smo odnehali. Gantar je dobil velik kamen v glavo.
Počila mu je čelada, na glavi pa mu je zrasla velika buška. Sklenili smo, da počakamo
do sedmih zvečer. Bilo je toplo, vsepovsod pa je bila voda in je padalo kamenje.
V »francoski« se zruši velik serak in drvi v ozebnik, udari čez in nas zasuje s hladnimi
drobci Po nekaj minutah, ko se je vse to poleglo, imamo puhasto opremo, kar že tudi
od zunaj mokro. Dobro, da smo pripeti na kline. Zvečer je že vse suho in ob sedmih
odrinemo naprej. Pavel pleza slap, po katerem še vedno teče voda. Slap je ogabno crn.
Zgoraj ga sestavljajo sveče, dolg pa je 40 m in je skoro navpičen.
Preden pridemo do slapa, se povsem stemni. Pred nami je še en slap. Pavel pritrdi vrv.
Ta slap je podoben spodnjemu. Tudi tu teče voda po vrveh, tako da zmrzujejo in je
vzpenjanje po njih zahtevno. Sledil je žleb, za njim je spet slap. Preplezal ga je Pavel.
Na vrhu ni ledu, svetilke slabo svetijo, ura pa je pet zjutraj. Zedinili smo se, da bomo
do šestih bivakirali.
22. 1. 1982
Gantar spleza čez poledenelo skalo in pritrdi vrv. Ko spleza zadnji v navezi, je že toliko
toplo da teče spet voda. Veseli smo, da smo uspeli. Sprejelo nas je veliko snezisce
penitentesov Ker podnevi ni bilo mogoče napredovati, smo si pod skalno steno
poiskai zavetišče in potem ves dan opazovali, kako mimo nas letijo velike skale in kako
se pretaka voda.
.
Proti večeru smo se odpravili ob penitentih do lažjega slapa z naklomno med 60—75«,
led v njem je bil črn in umazan. Porabili smo še dva raztežaja, ko smo prišli na snezisce
pod skalno pregrado na višini nekako 5000 m. Tu smo se oddahnili, saj smo se rešili
»mišnice« Našli smo dober prostor za bivak in prvič v treh dneh spet mirno sedimo,
postavili smo si celo šotorček. Prijatelji v »francoski« so že na vrhu, štiri dni, torej
kar v rekordnem času.
23. 1. 1982
Noč smo dobro prespali. Še v temi smo se prebudili, saj želimo čim prej prečiti pod
seraki. Hitimo po penitentesih, kmalu pa nas ustavi trd led in naklona do 65°. Teren
smo prečili pod seraki in sicer na mestu, kjer je bilo najbolj položno, do 45° in v dolžini 150 m. Na desno od serakov smo se povzpeli navzgor; naklonina se je povečala
na 55° oziroma 65°. Popoldne se je vreme poslabšalo, pričelo je snežiti, zatem pa se
takoj začno pršni plazovi; ti nas zasipavajo vse do noči. Ko se ustavimo pod skalno
stopnjo na višini približno 6000 m, si v metežu uredimo v led stopnico za bivak. Ponoči
piha veter, nosi sneg in nas zasipa; spali nismo.
• Penitentes =
snežni
stolpiči —
»spokovniki«.
24. 1. 1982
Puhasta obleka je mokra, sušili smo jo kar precej časa, potem pa smo poskusili desno
nato levo v ozkem poledenelem kaminu; prišli smo na polico V + , po kateri potem
prečimo 150 m do snežišča. Plezanje je zelo izpostavljeno. Krušljiva skala za V. stopnio
sneg pa mehak in varovanja skoraj ni. S snežišča moramo še raztežaj po strmem
kaminu, da smo prišli na drugo večjo strmino do 55°. Bivakiramo na majhni stopnički
v ledu pod ozkim slapom, ki prihaja v poledenelo skalo. Med zabijanjem lednih klinov
se mi je zlomil cepin — kladivo; počil je ročaj. Rejca in Gantarja bolijo zobje; to se
ponavlja vsak dan.
'
25. 1. 1982
Raztežaj nad bivakom; na slabem varovališču varujem Pavla, ko pleza slap, strmo in
poledenelo do 80°. Po dobri uri grem za njim in v trdem, črnem ledu zlomim še sprednji
zob na derezi. Sledijo štirje raztezaji plezanja v snežni strmini do 50°. Ustavim se pred
rdečo skalno zaporo, zmorem jo po ozkem žlebu 60°. Tudi tokrat se vreme poslabšaprične snežiti. Pred seboj imamo zadnji skalni problem, previsni pas, krušljivo skalo'
višina 20 m — nad njim pa je še strm led 10 m. Plezamo v snežnem metežu Prostor
za bivak smo si uredili kar med zasipavanjem plazov. Zmanjkuje nam plina za kuhanie
tudi hrane imamo malo.
' '
26. 1. 1982
Pavel in Gantar sta ob desetih pod skalno stopnjo. Gantar se potem ukvarja z dvajset
metri te krušljive skalne stopnje kar osem ur. Klini prijemajo zelo slabo. Tudi vreme
se je poslabšalo; sneg in pršni plazovi ju pri napredovanju močno ovirajo, ocena skale
VI A 3. Z Rejcem sva si skuhala čaj v šotoru. Ko prideta Pavel in Gantar postane šotor
— dvojček kar premajhen. Vseeno pa v njem prebijemo noč, medtem pa nas neprestano
zasipavajo plazovi.
27. 1. 1982
Zjutraj je šotor precej zasut. Vemo, da ga ne bomo več tovoriii, ker je pretežak, zato
smo ga prerezali. Kmalu smo se pripravili za napredovanje. Pavle se prvi vzpne po vrvi
za njim gre še Gantar; prevzel je varovanje. Varuje Pavleta, ko pleza v navpičnem ledu!
Kmalu doseže vrh, tam pa fiksira vrv. Potem vlečemo nahrbtnike in se tudi mi začnemo
vzpenjati po vrvi. Ob dveh popoldne smo vsi čez to zapreko. Pred nama je snežna
strmina z naklonino do 60°; plezamo vse do noči. S Pavlom napnemo vrv še čez
skal no stopnjo v upanju, da prideva na vršni greben, tam pa sva
ko je bilo vrvi
konec — videla, da ni prostora za bivak. Vrnila sva se in ponoči uredila majhno poličko,
toliko da sva na njej lahko le sedela. Prijatelja pa sta imela več sreče levo od naju.
Noč je bila kar mrzla. Termometer je pokazal —20° C. Plina za kuhanje počasi primanjkuje; pomagamo si s špiritnimi kockami.
298
28. 1. 1982
Že zgodaj smo se povzpeli do tam, kjer se vrv konča. Napnemo še dve. Napredujemo
bolj počasi; bili smo že utrujeni pa tudi višina je dodala svoje. To se pozna posebno
Rejcu, ki ga še močno boli zob. Fiksirava vrvi skoraj do grebena, prijatelji v bazi pa
so nam sporočili, koliko metrov nam manjka še do vrha. Pet metrov pod grebenom
varujem Favla in potem ob dveh popoldne stopiva na greben. Pavel mi je zaupal, da
vseskozi čaka samo na to, kdaj bo videl Tibet. Ni še pozabil Himalaje, ko je bil dobrih
250 metrov pod vrhom Lotseja.
Za nama pride še Gantar. Spustim se še enkrat v steno do Rejca — 80 m globoko.
Zdelo se mi je, da dolgo plezam navzgor. Imamo zvezo z bazo, pa z Jožetom in Zaretom pa Igorjem, ki gredo v dolino po mule. Veseli smo, saj smo končno le izpolnili
svoje načrte.
Po grebenu hodmo, kot da bi bili pijani. Tako smo utrujeni, da nas včasih res kar
zanaša. Ob štirih pridemo na J vrh 6935 m; tu se fotografiramo in nadaljujemo vzpon
na sedlo. Na S vrhu, ki je za 25 višji, vidimo ljudi. Sami pa nimamo časa niti moči in
volje, da bi splezali nanj. S sedla imamo še zadnjič zvezo s prijatelji v bazi in že se
spuščamo po krušljivem svetu na severno pobočje. Prečimo krušljiv raz in sestopamo
na snežišče. Potem gremo po normalni poti mimo zadnje postojanke na višini 6700 m,
ko pridemo do treh bivakov na višini 6100 m. Tu so šotori argentinskih vojakov-planincev'.
Pogostili so nas s sirom, kruhom in limonado. Namestili smo se v zavetišču; tam smo
s i u r e d i i z a s an
P Je. Vojaki so nam posodili plinski kuhalnik. V leseni baraki smo
se počutili kar domače.
29. 1. 1982
Prebudil smo se šele ob pol dvanajstih. Hitro smo odšli v dolino. Tri ure smo že na
arušču in si dopovedujemo, kako je Janez zbral toliko volje, da je rinil tu gori. Na
Plaza de Mulos nas je pričakal Jože s krošnjo hrane in pijače. Hitro smo jo izpraznili.
Srečali smo še žepno špansko odpravo in ne morejo nam verjeti, da smo res preplezan
steno v prvem poskusu brez »»himalajskega sloga« in s tako skromno aklimatizacijo.
Popoldne preživimo na soncu za karavlo in pijemo čaj mate, ponujajo nam ga vojaki.
Zvečer je večerja, jemo skoraj do polnoči. Nato pa poležemo kar po tleh.
30. 1. 1982
Že zaodai ko so še vojaki spali, smo odrinili po dolini navzdol. Hodili smo dobre štiri ure
po grušču in čez potoček do Confluenca. Tam smo srečali prijatelje, ki so nas čakali
z mulami. Ena je bila tudi za nas; radi smo ji zaupali svoje nahrbtnike.
»POLJSKA SMER«
V SV STENI ACONCAGUE
TAMARA
LIKAR
Štirinajstega januarja se dokončno formirajo skupine za posamezne smeri. Za nas
»»Poljake« je to dan počitka, drugi pa gredo še na eno grebensko prečenje; se eno noc
bodo prebili na višini 5000 m. Mi pa že tretjič prekladamo hrano. Izločimo težke konsenze in stvari, ki jih nismo vajeni jesti. Še ves naslednji dan se bašemo z dobrotami,
in se ne zmenimo za kalorije; nad 6000 m bo vsaka rezerva prav prišla.
Jože nam še zadnjič izmeri pulz in pritisk. Vsi smo nekoliko nestrpni, smo pa že solidno
prilagojeni višini do 5500 m, višje gori se bo vsak sam izkazal. Pet dni ne bomo imeli
z bazo nobene zveze, niti radijske. Poljska smer poteka skoraj v celoti po SV strani
gore, tehnično ni zahtevna, je pa dolga, še daljši je dostop do nje. Od peterice Felc,
Škapin Likar, Slapernik in Olenik imata dva že težave, eden z zobmi, drugi z želodcem.
Zadnji je pil vodo sredi ledenika in ga je posledica te nepremišljenosti — tako zdelala,
da se komaj privleče čez sedlo v drugo dolino, ki je na prvi pogled kot puščava
Kalahari Namesto da bi šotorili že na 4700 m, kjer je že nekaj opreme, se trije utaborimo ob vodi na koncu te ravne puščave. Veter nam pod večer skoraj odnese šotor
z Marjanom vred, ko je v njem kuhal čaj. Močan sunek je dobesedno postavil lahkokrili
»»metka« šotorček na glavo, Marjan se je pri tem prijetno oprhal s čajem in prezgal —
spalno vrečo. Sploh je bilo zaradi te scene, kljub škodi, precej smeha, posebno, ko
vidiš kako šotor s kolegom stoji na gavi. Prav ta nezgoda pa je pomagala, da smo
ceno šotorom zvišali. Prestal je test! Res je neprepusten, saj je ves caj ostal v šotoru na
dnu Sicer pa za take višine taka lupina ni najbolj posrečena. Do noci smo z Borutom
navalili okoli šotora pravo goro kamenja, da nas veter ne bi odnesel v spanju, ko smo
vsi trije spali kot na čarobni preprogi iz pravljice »»Tisoč in ena noc«. Nemogoč veter
divja po grebenu, tu pa tam potegne tudi po dolini in prinese s seboj droben prah
in ti qa nasuje v oči. »II viento del Aconcagua«. Res, to je pravi veter te mogočne gore.
Morda se bo gora unesla v nekaj dneh ali pa bo še bolj podivjala, saj je ženska — vsaj
ime ima tako — čeprav Aconcagua v prevodu pomeni »Oče Andov«. Ko se vse srečno
konča, je treba dan začeti »z nasmeškom«, za to poskrbi Borut.
»Zakaj je fižol tako drag?« me vpraša Borut. Odgovora seveda ne vem, se pa od srca
nasmejim, ko mi vprašanje razloži: »Ker je to strateška surovina, ki ji je v ceno vračunana tudi melodija.«
Dolgo ne zaspim, kriva je utrujenost. Pomislim, petnajst dni sem že od doma, kaj delajo
moji doma? Spomnim se maminih besed, ko mi je pred odhodom skoraj zabičala:
»Glejte, da boste držali skupaj, da ne bo razlik in nasprotovanj med kolegi! Prepiri ne
rodijo uspehov!« Pomislila sem še na prijatelje, na znance širom po domovini, ki so
mi tudi želeli srečo na vsakem koraku. Prikradle so se mi tudi slike fantov, ki se pet
ur hoda od tod pravkar pripravljajo k počitku: zdravnik Jože, Žarko, najmlajši Igor, trije
Idrijci naša neločljiva brata-dvojčka. Skrbi me, kako so se oblikovale naveze? Tisti
večer' preden se je naša ekipa ločila od njih, je bila kar ostra debata na ta račun.
Zadnji dan v bazi,
4200 m , pod J s t e n o
Aconcague
Foto Tamara Likar
Nestrpni in živčno prenapeti od neprestanega grmenja plazov smo »frekvenco glasu«
vsi nekoliko zvišali. Ni izzvenelo kot prepir, le tu pa tam je padla kakšna krepka...
Milan se ni čutil sposobnega za Francosko smer in je to tudi odkrito povedal. Podvomil
je v svojo psihično sposobnost, da bi bil kos smeri, ki je bila te dni pravi »beli
pekel«. Francoski steber ni bil nič kaj mikaven. Le nova smer v J vrhu je skrivnostno
vabila. Tudi v »Mednarodni« je precej grmelo. Prav ti jalovi pogovori so pripomogli, da
so fantje naslednje dni izkoristili za ponovni vzpon na desno sedlo in po grebenu prečili še nekaj vrhov — pettisočakov.
Danes, pred odhodom, sem jim v šotoru pustila droben listek: »Veliko sreče na gori!
Pazite na prste! Vrnite se mi zdravi in celi, vsi!« Sama niti malo ne dvomim, da ne bi
uspeli. Še bi sanjarila dolgo v noč, ko ne bi sunek vetra v bok šotora odpihnil vse
skrbi...
16. januar. Še preden je sonce pozlatilo peščeno dolino, sem pokukala iz šotora. Nobenega mraza. Na desni je »Mangrt« — tako smo krstili goro, katere prelaz smo prečili
sinoči. Pred nami je dolga nepregledna puščava, na levi v ozadju pa komaj zaznavni
J vrh Aconcague. Kako je to še daleč! V breg zagrizemo zelo zgodaj. Mimo baznega
tabora Špancev, Baskov in Američanov. Kar pestra druščina se nam obeta. Skupinica
Špancev nas kmalu dohiti. Izmenjamo nekaj besed. Nobenega tujega jezika ne obvladajo, odgovarjajo nam le v svojem narečju. Poskušam francosko, angleško, italijansko,
nič. Prizanesljivo se nasmihamo drug drugemu. Šest jih je, mlada grupa so. Kolikor
jih razumem, imajo iste namene kot mi. Poskušali bodo preplezati »Poljsko« v štirih
dneh in po njej sestopiti v bazni tabor. Le v zadnjem delu smeri se bodo naše poti
ločile. Naša skupina bo raje sestopala po severnih pobočjih gore. Marjan spet zaostaja.
Ima težave z želodcem. Z Borutom se domeniva, da bova pospešila z najinim bremenom do konca morene, nato se vrneva po Marjana in po njegov tovor. Na eni izmed
številnih serpentin prehitim Špance. Neznana sila me žene više in više. Odkod naenkrat
tolikšna energija? Želim, da bi čimprej jasno videla vzhodno steno. Vendar, gora ostane
skrivnostna. Ne dovoli mi, da bi jo spoznala na samem začetku. Ljubosumno skriva
svojo lepoto. Lepoto in veselje deli le s tistim, ki jo s srcem in srčnostjo oblega.
Sorazmerno zgodaj prisopihava z Borutom do malega oranžnega šotora na višini
4700 m. Mir in tišina ga obdaja, v njem pa najina kolega mirno spita. Sonce je že visoko
nad obzorjem, lahko bi se že prebudila. Sicer pa, kaj bi se jezila nanju, ko jim pa spanje
tako dobro de, Pričnem pripravljati kosilo. Juho, čaj, pire krompir in neke vrste »polpete«
v omaki. Same dobrote, ki si jih na tej višini še lahko privoščimo. Medtem je Marjan
kar pogumno prisopihal do nas. Kmalu popoldne odrinemo naprej: Miro, Dani in jaz
na višino 5500 m; tu postavimo šotor »modro metko« ob velikem peščenem balvanu.
Pred vetrom je šotor kar dobro zaščiten. Naslednji kandidat, ki ga gora kaznuje, je
Dani. Toži zaradi zobobola. Proti večeru opazim, da je že precej zatečen. Takim
nevšečnostim botrujejo slabo popravljeni zobje. Verjetno je imel hudo noč. Zjutraj je
še bolj klavrn, ko ga vprašam: »Kako se počutiš, Felčk?« Nakremži se, podzavestno
seže z roko na obraz in v mehkem idrijskem narečju potoži: »Ja, viiiš, ciila čelust me
bali? A sm hadu atikuu?« Zasmilil se mi je v srce, zato ga z Mirom pustiva ležati
v šotoru in sama sestopiva po hrano in opremo. Danes nameravamo preseliti tabor
na višino 5500 m.
Po neskončnih peskih, med »penitentesi«, ki nastanejo tedaj, ko je sonce navpično
nad snežiščem in nad živimi melišči, pod katerimi neprestano klokota ledeniški potoček, sestopava še kar hitro. Na polovici najine poti srečava pet Američanov, ki se vračajo v bazo. Danes so uspeli v eni sami etapi priti na višino 5500 m. Zaupajo nam, da
trenirajo za Everest, kamor bodo odšli na jesen. Vitko dekle imajo s seboj, je pa
utrujena, saj komaj stoji. Pogovor steče tudi o naših namerah. Čudijo se, da smo tako
razmetani po vsej Aconcagui. Slovenci pač! Za vsako neumnost, ob vsakem času . . .
Po melišču navzdol je šlo hitro, saj sva pri oranžnem šotoru že zgodaj. Marjan in
Borut sta se komaj prebudila. Borut je slabe volje, njegovo obnašanje je čudno,
zakaj pa nihče ne ve. Spogledujemo se in skomigamo z rameni. Ne silimo vanj z vprašanji, se bo že unesel in nam zaupal.
Rada bi čimprej nazaj v prvi tabor. Ne vem, kaj bodo rekli drugi, vendar danes se počutim sposobno, da bi prenesla vse na 5500 m, obenem pa bi še postavila osnutek tabora
na višini 6000 m. Želim si, da bi se ostali strinjali, žal pa slabo kaže...
Kmalu popoldan smo na hrbte naložili velike bisage. Počutim se kot »mula za 100 dolarjev«, kot so me pred nekaj dnevi krstili fantje. Motiv je bil nahrbtnik, ki je vedno višji
od mene. Naložen pa tudi, kot se za tako »drago« mulo spodobi (osebna in tehnična
oprema, hrana, pijača, šotor, fotoaparati...)
Prvi peščeni greben prehodiva z Borutom v 15 minutah, medtem ko smo včeraj za isto
pot potrebovali skoraj pol ure. Izmeriva si pulz. Meni srce utripa 144-krat na minuto.
Skrajna meja je 180 + 20%' »Kmalu se bom stegnila,« dodam smeje. Ko na kratko
počivamo, opazujemo nad morjem penitentesov, kako razpenjena mlečna voda dolbe prehod med peščenimi hrbti. Z dna poriva lažji material na površje ledenika, klokota
Na sredini
»poljskega ledenika«
(22. 1. 82). N a s l i k i :
sopiezaiec
Borut S l a p e r n i k .
Foto Tamara Likar
v notranjosti, se peni in hrumi po dolini navzdol. Jutri, morda pa že z mrakom,
bo vsa mirna in mrzla leno curljala pod ledom, kot pred toliko leti, ko nas še ni bilo ...
Pohitela sem do malega modrega šotora za balvanom. Dani je še bolj otekel kot
zjutraj. Pri njem je bil španski zdravnik. Priporočil mu je neke antibiotike, ime je celo
zapisal na škatlo od sirčkov, a ga nihče ne zna prebrati. Zdravnik Jože nam je dal
s seboj le ospen za take »hece«; pomagali si bomo pač s tem, kar imamo. »Kako sta
se pa sporazumela s Špancem?« ga vpraša Miro. Dani pa resen: »Vse sva se pomenila,«
in pokaže nemo na roke . . .
Z Mirom sva znana že kot »gradbena ekipa«. Ko prideva na načrtovano višino zravnava
in pripraviva prostor za šotor, sezidava obrambni zid pred vetrom in kar se da hitro
postaviva šotor. Tudi jutri bo tako in morda še vse dni do vrha, če ne pride kaj
vmes!
18. januar. Spala sem tako slabo kot še nikoli doslej. Nizek pritisk pred nevihto, veter
in nepopisna vročina minulega popoldneva pa morda še kakšna malenkostna nevšečnost
več, so prispevali, da se počutim klavrno. Miro, Marjan in Borut znosijo polovico
na 5900 metrov, jaz pa do desetih ostanem pri Daniju, potem pa ne zdržim več. Mahnem jo po desnem pobočju na malo sedelce pogledat zelene slapove, ki iz doline tako
vabijo. Zdrav, kot »šipa« gladek led, motno zelene barve, bode v oči, je mikaven. Uf,
ko bil še kdo z menoj, bi tole rahlo previsno stvarco splezala! Na levi opazim živo
rumeno jezerce, od katerega zaudarja po žveplu, ko veter potegne v mojo smer. Cerro
Moncho, vrh, ki ga gledam vsak dan iz šotora, ni več deviški, kot smo v začetku mislili.
Baska sta mi pojasnila, da je bila na njem pred leti že četrta ekspedicija. Kmalu po
14. uri se prijatelji vrnejo. Navdušeno pripovedujejo, kako zanimivi vrhovi so na desni
strani, verjetno že na čilenskem ozemlju. Marjan je ob dogovorjeni uri (poldan) vzpostavil prvi stik z bazo, z malim radijskim oddajnikom. Tega smo vsi nadvse veseli.
Slišalo se je precej slabo, a Jože in Žarko v glavnem vesta, da smo nekje na višini
5900 m in da bomo predvidoma v štirih dneh prišli na vrh. Dnevi so na teh višinah
neverjetno dolgi. Večer »zabijemo« z nepomembnimi pogovori, z »nakladanjem«, kot
se temu reče bolj moderno. Petero v malem modrem šotoru za dva! Jasno, da je začel
Borut, ki ga vsi poznamo pod psevdonimom »pretepač«, s svojim priljubljenim junakom
iz risanke o malem modrem dirkaču: »Tovarišice in tovariši, otvarjam sestanek malih
modrih kač. Ker smo ravno v modrem šotoru, je to pravi ambient za male modre
plazilce. Jaz sem mala modra kača izpod Aconcague . . . Zzummm ...« Pri tako ljubkem
govoru, katerega glavna tema je bila svetovna politika, smo se vsi tako nasmejali
kot že dolgo ne.
302
Že v mraku sva s skupnimi močmi zabeležila pesmico o gori in njenih oblegovalcih.
Osemnajsti dan smo že od doma in četrti zunaj baze. Daniju gre na bolje, ognojena
oteklina nad zobmi se mu je predrla, zato se mi z Borutom pridruži. Bremena so spet
zajetna in težka kot svinec. Gazimo po neskončnih peščenih zaplatah, vmes pa je še
mehka pepelnata usedlina. Zoprno! Kako smrdi po žveplu. Borut je tu že drugič, zato
kar dobro napreduje. Štor postavimo na majhnem sedlu zraven Baskov. Zvečer imamo
pravi kulturni program. Dobre volje z Borutom zapojeva nekaj naših priljubljenih. Španca
nama pritegneta po svoje. Lepo jih je poslušati pa še prijazna fanta sta zraven.
20. januar. S sončnim vzhodom ubivara korake po sledeh Baskov. Razgledala bi se rada
nekoliko po ledeniku in napravila nekaj barvnih posnetkov, pa naju gora zvabi više,
skoraj do »bandere« (ime skalnega otočka sredi druge tretjine stene) na višini 6000 m.
Sonce tone v Pacifik za čiienskimi vrhovi. Treba se bo vrniti! Tudi to je pravilo, zakon
aklimatizacije. Ko se vračava, naju noge ne ubogajo več. Utrujenost zasvoji telo, ki
danes ni dobilo, kar mu pripada, prepotrebne kalorije in tekočino. Ob nekaj krekerjih
in litru čaja nama je minil dan, kot bi mignil. Okolica je tako pestra, da pozabiva na
vse. Na hrano se Borut spomni šele v taboru, pri prijateljih, ki naju oštejejo zaradi
»celodnevnega izleta«. Morda je bilo teh 400 višinskih metrov danes, pa včerajšnjih
500, res preveč. Tega ne bom nikoli priznala niti sebi niti komu drugemu. Miro se boji,
verjetno, nekoliko zaradi vremena, sicer pa nam doslej ni nagajalo. Malo meglic proti
večeru, veter, tu pa tam drobna snežinka, sicer pa kristalno jasna mrzla jutra. Dani,
Marjan, ki danes slavi svoj 32. rojstni dan, in Miro že napredujejo mimo razpok Poljskega ledenika. Z Borutom jih opazujeva kar iz šotora. Izposlovala sva si dan počitka.
Marljivo nabirava kalorije s tem, kar nam je še ostalo. Baska, ki sta se sinoči vrnila
z vrha, nama pri jedi pomagata. Zavzeto razlagata o smeri, sestopu in o samem vrhu.
Razveseli naju predvsem novica, da sta v vpisni knjigi na vrhu zasledila ime enega naših.
Torej, mu je uspelo! Janez Aljančič je prišel sam na vrh po normalni poti s severa.
Koliko trme in volje je v tem možaku! Prvič se je vrnil domov brez vrha, ker mu vojska
ni dovolila vzpona, drugič je obrnil tik pod vrhom zaradi viharja. Končno mu je uspelo
pred petimi dnevi. Borut postane spet židane voje. Šale stresa kot iz rokava, vsaka mu
pride prav. V smeh me je spravil z zgodbico o olivnem kompotu. Miro je pritovoril čez
sedlo veliko kilsko konservo. Špansko ni znal prebrati, na etiketi je bilo nekaj slivam
podobnega. Ko je bila suša v grlu že prehuda, jo je na višini 4000 m odprl. Fej! Kar
oči je zavijal ob tako slastni slanici, v kateri so plavale olive. Baska sprašujeta, s čim se
V r h A c o n c a g u e , 7035 a l i
6950 m. N a s l i k i :
član »poljske skupine«
Marjan Olenik (Sežana).
Foto T a m a r a L i k a r
tako zabavava. Zgodbico jim povem po francosko. Starejši Inaki (28 let) prične pripovedovati smešne dogodivščine z odprav v perujske Ande, Karakorum, na Kangčendzongo
(Himalaia). Fantastična igra žarkov zahajajočega sonca me prežene iz šotora. Sedim na
prodnati terasi nekaj minut nad taborom. Samoten kotiček je to. Skalni rob za hrbtom
odbija ves šum ledeniških potokov. Terasa je sijajno razgledišče za velik del naše
smeri, ki je iz spodnjih taborov zaradi peščenih obronkov ni videti. Kot na platnu se
riše tanka črta čez ledenik naravnost k skalni pregraji, tam pa ostro zavije na desno
v strmo višino. Ne vem ne kdaj, ne kako se od zahoda prikradejo temni oblaki. Sneži!
22. januar. Sinočnje skrbi niso bile odveč. Zapadlo je več kot za ped suhega snega, ki
ga veter že raznaša naokrog. Gaz prijateljev je zametana. Namesto v taboru si pijačo
pripraviva na začetku ledenika, medtem ko Borut kuha, sama skočim malo na desno
na lov za dobrimi posnetki. Pritegne me svetlomodra pika 50 korakov više. Morda je kdo
kaj pozabil! Del šotora, pozabljena vetrovka, čim bliže sem, hitreje stopam. Ko veter
potegne čez bele poljane, da modra vetrovka zaplahuta, se zdrznem. Truplo! Moralo
bi me biti strah, pa me je višina oropala vseh takih občutkov. Kako beden človek, ko
zmrzne, zdrsne, shira, ko se njegova pot zaključi... Črn zmaličen obraz kot izoglenel,
udrte steklene oči, koža kot neustrojeno usnje, koščene izsušene roke, tanki suhi prsti
z zakrivljenimi nohti... Bog ve, zakaj ga niso prišli iskat! Že v dolini so nas obvestili,
da pogrešajo kanadska alpinista in sicer že od 1979. leta. Baje sta splezala »francosko«,
sestopiti pa sta nameravala po »poljski«. Dehidrirana, sestradana sta omagala in zamrznila. Ne gre mi v glavo. Toliko odprav je šlo v teh letih tod mimo. Se je kdo potrudil
obvestiti v dolini sorodnike tega ubogega fanta? Je tudi to Amerika, ki smo jo želeli
spoznati? Amerika brez čustev, brez humanega odnosa do sočloveka? Prizadela me je
pripomba: »Dve leti leži že tu, pa naj še dve.« Res, da je tu že krepko čez 6000 m,
a ni vrag, da se ne bi dalo tako izsušeno truplo prenesti tja, kamor spada. Z zmedenimi
mislimi nadaljujem vzpon. Pot je vse bolj strma. Z Borutom sopihava pod seraki. Tudi
možgani so že nekoliko leni v redkem zraku, še pomislim ne, da bi se navezala. Ko pa
se razdalja med nama veča, počakam Boruta pri večji razpoki. Naveževa se in celo varujeva. Pod bandero nama prideta naproti Marjan in Miro, odvzameta bremeni, da laže zadihava. Do šotora je še slaba dva raztežaja. Naklonina je precejšnja, počitki vse pogostejši, višina zahteva svoje!
21. januar zvečer: Končno imamo solidno radijsko zvezo z bazo. Pričakovala sem celo,
da bom slišala prijatelje iz J stene, a greben vmes tako moti, da se komaj kaj razume.
Žarko nam poroča: »Francoska skupina je ob 18. uri prišla na vrh. Tako hitro so napredovali, da jih je bilo kar užitek gledati. Že prvi dan so spali nad stolpom, kar ni doslej
uspelo še nobeni navezi. Precej jim je bil v pomoč material, ki so ga pustile v smeri
prejšnje odprave. Sprejem!« Ne morem verjeti, še enkrat vprašam: »Samo štiri dni?!
Kaj pa fantje, so se ujeli med sabo? Sprejem!« Ne dobim odgovora. »Halo baza, halo
baza, javi se! Vse nas zanima, kako je v J stebru? Sprejem.« Napeto prisluhnemo, med
šumi se sliši droben Žarkov glas: »Ti, solidno jim gre, kljub velikim težavam. Čaka jih
še skalna pregraja. Fantje se v redu počutijo. Računam, da bodo v petih dneh zunaj te
mišnice.« Občutek imam, da nam Žare nekaj prikriva. Teče res vse tako idealno? »Kaj
pa smer? Je res taka, kot so domnevali: Slaba skala, malo ledu, ekstremne težave?«
Pobaram vodjo po walky-talkyju. »Kar divja! Plazovi, zapadno kamenje, voda. Ves spodnji
del so plezali ponoči, ko so slapovi zamrznili. Z Jožetom naju je skrbelo, ko je Peter
javil, da je Gantarja zadela skala. A se je vse srečno izteklo. Imajo kar srečo, veš ...«
»Žarko, se je že javil Aljančič? Kaj pravi?« nas zanima. »Ti, Janez je zadovoljen Končno
se mu je izpolnilo veliko hrepenenje dolgih let. Jutri gre v Brazilijo, v Rio de Janeiro . . .
Sprejem!« »Uživač! Na Copacabani bo preganjal revmo, lepa dekleta ga bodo obletavala
ob zvokih ognjevite ,sambe'. Sprejem!« »Ne bo nič! V Rio pride tudi žena.« »Nič ne
de! Tudi zanjo se najde družba, saj je privlačna in živahna soproga. Sprejem.« Žarko
kmalu zaključi prijeten klepet: »Ob osmih in pet imam zvezo z J stebrom. Zjutraj se
ponovno slišimo. Lahko noč. Brez sprejema!« »Lahko noč! Pozdravi tudi Jožeta in vse
štiri v Južnem vrhu! Brez sprejema.« Čeprav smo z bazo zaključili, ne pretrgamo
zveze. Radovedno prisluhnemo pogovoru z J stebrom. Slišimo samo Žarka, kako sprašuje, kasneje Jožeta, kako bodri fante. Zdi se, da ni vse preprosto, kot je izzvenelo pred
nekaj minutami.
V šotoru danes ni tako živahno kot navadno. Vsak po svoje razmišljamo. V spomin si
prikličem J steno. Kakšna bo, ko se bom vrnila v bazo? Bo kopna rjavo-rdeča gmota
peska z nekaj črnimi ledišči? Bodo še plazovi hrumeli po njenem centralnem ozebniku?
Predvsem bo bogatejša za novo smer — za našo — jugoslovansko! Alpinisti smo čudni
ljudje! »Južni steber Aconcague v alpskem slogu,« sta rekla Pavel in Peter. Nemo smo
se spogledali. Vsak zase je vedel, kaj to pomeni: Vzpon brez priprave in daljše aklimatizacije, taborov in naveze, ki bi zavarovala sestop, le štirje drzni fantje, ki zapuste
bazni tabor z nahrbtniki, v katerih je za deset dni življenja, plezanja, spanja. Navezi,
ki morata priti čez steber na drugo stran gore, kajti nazaj po steni ni vrnitve v življenje. Navezi, ki morata verjeti v devet dni solidnega vremena. Za to ni dovolj nahrbtnik
z opremo, za to mora biti predvsem zadosti sreče, poguma — za to mora biti srce!
23. januar. Nisem povsem prepričana, da smo triindvajsetega. Vem le to, da bom danes
izpolnila obljubo Slovencem v Buenos Airesu, da bom stopila na teme S vrha Aconcague, čeprav ne po J steni, kot sem si želela, doma do potankosti naštudirala
Morda sem se komu zamerila, ko nisem hotela po grebenu na vrh Mirradorja, le nekaj
ur hoda od poslednjega tabora . . . Morda se mi bo to tudi kdaj maščevalo? Danes mi
nikakor ne gre v glavo, zakaj sem morala prav jaz pod vzhodni ledenik? Ko sem v bazi
poslednji dan zrla v Južno steno in skozi zobe zatrdila, da nisem tako ambiciozna, da
si želim le na vrh po katerikoli lažji smeri, mi je šlo na jok... Sama sem kriva, da
sem v Poljski smeri s tako nehomogeno ekipo, da vsi po vrsti delamo napake, ki bi'nas
lahko veliko veljale. Priznam krivdo, tudi jaz kdaj pa kdaj kako trapasto ušpičim, a se
vse veselo konča . . .
Čez strme snežne vesine napredujemo kar dobro. Kalvarija se začne tik pod grebenom.
Pri dihanju me ovirajo naramnice in pasovi nahrbtnika, noge postajajo vse težje. Vršni
greben gledan tričetrt dneva in zdi se mi, da se mi vedno bolj oddaljuje.
Strm odstavek grebena mi izsesa vse zaloge moči za ta dan. Tako nekako se počutim
in Borut daje enak videz. Na uleknjenem delu grebena dolgo sediva na nahrbtniku in
loviva sapo. Poldan je že davno mimo. Do vrha je še slabih stopetdeset metrov. Ves
dan ob nekaj požirkih čaja in grižljaju čokolade. Moja slaba lastnost, ki sem jo prinesla od doma, da zjutraj pozabim jesti. Kolikokrat se mi je to že maščevalo, a me ni
še izučilo . . .
Opletam po grebenu in drugi niso nič boljši. Še sreča, da nas kdaj pa kdaj zajame
megla in se vsega ne vidi. Miro predlaga, da izločim iz tovora najtežje stvari, ki me
ovirajo. Škoda se mi zdi vsakega koščka železa. Navsezadnje pustim celo breme. Saj
ni tako daleč, se hrabrim, če ne danes, bom pa jutri prišla ponj. Kako uro za tem smo
vsi na vrhu. Megla, križ, skrinjica, čustva. Komaj stojim! Edina želja je, da bi imela
pred seboj veliko skledo radiča s krompirčkom. Nekdo drug sanja o kruhu z lepo zlato
rumeno skorjo. Ne vem, kaj se dogaja z mano? Nekaj toplega začutim v grlu in v naslednjem trenutku sedem, prav na vrhu ob križu in skrinjici. Molčimo. Nekaj posnetkov
in že se razdelimo v dve skupini. Borut, Dani in Miro sestopajo do petsto metrov nižje
ležečega bivaka Dependencia. Z Marjanom ostaneva sama na vrhu, kar sicer ni dobro,
nekako moram priti nazaj do svoje opreme. Megle se podijo čez grebene. Topla juha
in pa zavest, da danes ni treba nikamor več, mi v plavem šotorčku počasi vračata voljo.
24. januar. Čeprav smo se sinoči tudi z bazo domenili, da bova sestopala po Poljski
smeri, jutro prinese novo pametnejšo odločitev. Marjan se raje spusti tistih 100 metrov
po mojo bisago in se kar kmalu vrne. Dehidrirana sva; malo jeva, to se nama najbolj
pozna. Z nočjo, čeprav sva jo dobro prespala, nisva pridobila ničesar. Ne kaže torej
drugega kot čimprej dol med ljudi, do topline . . .
Ob dogovorjeni uri ,na slepo' kličeva bazo. Ne posreči se nama vzpostaviti zveze.
Nihče od naju tudi nima ure.
Z vrha in po grebenu levo je neverjeten razgled na ledenik Horcones, bazo, J vrh pa
tudi na vrhove čez čilsko mejo, do Pacifika. Kar sedela bi in gledala. Ne vem, če bom
še kdaj na taki višini?! Zaman upiram oči v nekoliko nižji J vrh Aconcague, ki je zanimivejši od glavnega, kjer sva ta trenutek midva. Zaman pričakujem, da bom uzrla štiri
postave zmagovalcev J stebra. Pred tednom dni sem naivno upala, da se bomo vsaj
z eno skupino ujeli na vrhu. Lepe sanje so se razblinile...
Drug d r u g e g a na lep način priganjava. Z a v e d a v a se, da sva hudo dehridrirana. Do
prvega zavetišča se nama vleče. Pogosto počivava, noge so težke, najhuje je z želodcem, ki vztrajno zahteva svoje, a ne d o b i . . . T o p l a limonada, nekaj fig in nekaj
č o k o l a d e — to je vse z a ves dan.
T a n k e meglice se podijo po pobočju navzgor in kvarijo razgled. Vrhove na desni že
poznam, eden izmed njih je malce podoben Tupungatu. Ledeniki pa en sam penitente
— morje možičkov, ki se ob močnejši pripeki podirajo, naslanjajo drug na drugega,
padajo kot soldatje na fronti. Tudi s k a l a je tod neverjetnih oblik, kot nekje na daljnem
neznanem planetu. Buri nama fantazijo . . . Da barve sploh ne omenjam, saj se pesek
spremeni skoraj vsakih 100 metrov. Raj z a geologa!
S r e č u j e v a prve obiskovalce gore s S strani; osem Američanov, vojake na mulah, ki svoje
živalice »pririnejo« do 6800 m. To so najbolj aklimatizirana bitja v vseh A n d i h . . .
V s a k o g a r pobarava, koliko naših je že srečal. Omenjajo nam le Boruta, Danija in Mira,
ki so sinoči sestopali. Na pol poti proti P l a z a de Mulas že spet počivava in s e reživa
Američanom, kaj vse ta narod nosi s seboj v hribe (pri večjem balvanu so pustili kup
opreme, precej kaset ročk glasbe, roman K a z e n Eigerja, filme, ki z a te višine sploh ne
ustrezajo, da toalete raje ne omenjam).
Prenočiva na zgornji P l a z a de Mulas. Tudi Marjan ima z a danes dovolj. V zavetišču
stakneva nekaj hrane, da potolaživa želodce. Z vodo je povsod problem. Š e sneg ima
drobir v sebi, vode pa so že tako mlečne, nasičene z žveplovim prahom. Zdi se mi, da
mi je že obležal v želodcu.
26. januar. Misleč, da naju č a k a samo še nekaj ur do Confluencie, sva pohitela, a sva
kmalu ugotvila, da bova še eno noč prebila v tej puščavi. N a levi strani J Z p o b o č j a
Miradorja in A c o n c a g u e . O b a lepo žarita v večerni zarji. Ves č a s se z nje nekaj usipa.
Borut je imel prav, ko se je v bazi pošalil: »Boš videla, ko bodo naši vnučki prišli na
izlet pod A c o n c a g u o po sledeh dedov, bo ob kupčku p e s k a stala le tabla z napisom:
N e k o č je tu kipela v nebo A c o n c a g u a , najvišji vrh obeh Amerik!«
Vojaki male obmejne karavie naju že poznajo. Pod n a p u š č e m visijo veliki kosi slanine,
celo konjsko bedro! Major de G a r c i a naju prijazno sprejme. Marjan g a je hotel prositi,
da bi n a m a robo pretovorili do sotočja rek. Ne strinjam s e l R a j e nosim še tri dni brez
hrane in pijače, od opreme se ne ločim več. V mraku postaviva šotor z a velikim konglomeratnim balvanom tako, da ne občutiva ne vetra ne šumenja usihajoče vode, tiste
kalne brozge, ki sva jo danes neštetokrat preskakovala, brodila, klela po tihem . . .
R a v n o to brozgo, uro kasneje, že v temi, pretakava skozi trikotno ruto, robec in kaj
vem kaj š e vse. Š p a r g l j e v a juha ima okus po zemlji, a n a m a tekne, ker pač d r u g e g a ni
več. S h u j š a l a sva toliko, da nama hlače kar mahedrajo, puloverji so pa sploh ž e davno
preveliki. Na prvi pogled bi rekla, da je Marjana z a 6 kg manj, mene pa tudi! Morda tudi
kaj več . . .
Precej pozno že mora biti! To sklepam po Orionu, ki s e je že dotaknil vrha Cerro Cuerna.
Marjan zavzeto pripoveduje o svojih potepih po Afriki, po Peruju, po Toubkalu, pod
Makalujem . . . T e m a je kdaj pa kdaj čustveno obarvana — spomini na dom, na hčerko
M a r j o . . . Na vrh ne pomisliva več, o vzponu ni niti ene p r i p o m b e . . . Želiva si le
s n i d e n j a s prijatelji v bazi.
A c o n c a g u a počasi postaja zgodovina . . .
* Naveza v poljski smeri; Danijel Felc, Borut Slapernik. Miroslav Skapin, Marjan Olanik, Tamara Likar
Poljski ledenik smo plezali od 16. 1. 1982 do 23. januarja.
MIHELČIČEV D O M N A G O V E J K U
V oskrbi ga ima P D Obrtnik (od leta 1951).
Obnovo d o m a po vojni je vodil tajnik društva Ivan Mihelčič. 1978 je umrl v prometni
nesreči. Zaradi zaslug so d o m imenovali
po njem.
Izhodišče za smeri: Govejek—Osovnik—
Škofja Loka; Govejek—Osovnik—Sora—
Medvode; G o v e j e k — T o š č — G r m a d a — K a t a rina—Polhograjski Dolomiti; Govejek—Robež (kmečki turizem).
D o m je odprt vse leto; informacije: Mihelčičev d o m na Govejku, 61215 Medvode,
telefon (061) 611 429.
Avtor vinjetne risbe: H. Drofenik
305
POTOVANJE OD MRKOPLJA DO ZAKRIŽA
NAD CERKNIM V VOJNEM LETU 1944
(Zapiski
DR. LEV
iz partizanskega
dnevnika,
I. c/e/J 1
SVETEK
P o z n a j e s e n in z g o d n j a z i m a 1943-44 je ujela XVIII. divizijo N O V in P O J , v katero je
bila v k l j u č e n a tudi moja L j u b l j a n s k a brigada, v hrvatskem G o r s k e m Kotarju, kamor s e
je bila premaknila po hudih bojih na llovi gori, okrog K r i m a in v S u h i krajini. Divizija
j e operirala, potem ko je p r e k o r a č i l a Kolpo, po v s e m G o r s k e m Kotarju, ki s o g a malo
poprej zapustile hrvatske enote in s e p o m a k n i l e proti Bosni in Hercegovini. Divizija je
z a v z e l a na svojih pohodih po G o r s k e m Kotarju Ravno goro, Zlobin, Herijin in V r b o v s k o
in d o č a k a l a novo leto 1944 v S k r a d u , kjer s e je utaboril divizijski štab, njene tri b r i g a d e
pa so s e razmestile po raznih krajih G o r s k e g a Kotarja, med njimi L j u b l j a n s k a b r i g a d a
v z a s e l k u S u n g e r i pri Mrkoplju.
Prav okoli N o v e g a leta 1944 pride iz G l a v n e g a š t a b a N O V in P O S na vse področne
štabe okrožnica, naj s e s p r i č o o g r o m n e g a r a z m a h a n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a g i b a n j a na
Primorskem, posebno po kapitulaciji Italije, javijo z a delo v primorskih enotah in na
primorskem terenu strokovni kadri, inženirji, pravniki, prosvetni in kulturni delavci, ki jih
je na P r i m o r s k e m š e kako primanjkovalo. P r i m o r s k a je bila s i c e r s s k l e p o m A V N O J
p r i k l j u č e n a J u g o s l a v i j i , vendar je moral ta akt dobiti š e mednarodno priznanje, predv s e m pa bi moral biti potrjen v mirovni pogodbi med J u g o s l a v i j o in Italijo. Prav zato je
bilo potrebno utrditi tudi na P r i m o r s k e m ljudsko oblast, izvoliti redna s o d i š č a (poleg
vojaških, ki s o ž e delovala), razširiti mrežo partizanskih s l o v e n s k i h šol in ponesti slovensko misel in g o v o r i c o tja do s k r a j n i h m e j a s l o v e n s k e g a življa. S a m a P r i m o r s k a je
imela s p r i č o d o l g o l e t n e g a f a š i s t i č n e g a zatiranja premalo kadrov z a tako v a ž n e in
obširne naloge, zato je iz P o k r a j i n s k e g a o d b o r a O F z a P r i m o r s k o prišla iniciativa, d a bi
te kadre pomnožili strokovnjaki tostran stare j u g o s l o v a n s k o italijanske meje, ki so se.
posebno po kapitulaciji Italije, m n o ž i č n o vključili v v o j a š k o in terensko delo na osvobojenem ozemlju D o l e n j s k e , G o r e n j s k e , Notranjske in posebej B e l e krajine.
Meni je bila P r i m o r s k a ž e od nekdaj pri s r c u : od tam so n e k o č prišli moji predniki, tja
s e m v mladosti z a h a j a l č e z takratno mejo na o b i s k e k stricu dr. A m b r o ž i č u v Postojni
in Deklevi v Slavini pri Prestranku, tam so s e b l e š č a l i nam takrat nedosegljivi Z a h o d n i
J u l i j c i in tam je tekla pod G r e g o r č i č e v i m planinskim rajem modro z e l e n a S o č a , ki je
slovela ž e takrat kot n a j l e p š a e v r o p s k a reka. T a m s t a bili naši nacionalni bolečini Trst
in G o r i c a , na katerih osvoboditev smo prisegali v takratnih naprednih a k a d e m s k i h
klubih, in tam je bila k o n č n o tudi prelepa Trenta, o kateri s m o sanjali, ko s m o prebirali
B a u m b a c h o v Zlatorog in s e nam je smilil nesrečni trentarski lovec.
In sedaj s e mi sredi p a r t i z a n s k e g a b o j a n e n a d o m a ponudi priložnost oditi prav v te kraje,
pomagati primorskemu ljudstvu v njegovem boju z a n a c i o n a l n o in s o c i a l n o osvoboditev
pa morda s k u p a j z njim sodoživeti tisti veliki č a s , ko bodo padle krivične r a p a l s k e meje
in bo s v o b o d e n sleherni k o š č e k s l o v e n s k e zemlje! Morda bom prav v svoji pravniški
stroki lahko p o m a g a l pri graditvi nove oblasti in n o v e g a s o d s t v a n a Primorskem, saj
primorskih pravnikov — razen nekaj odvetnikov v Trstu in Gorici — praktično na
P r i m o r s k e m tedaj ni bilo. Prav pravnikov pa je ob kapitulaciji Italije odšlo predvsem
iz L j u b l j a n e kar lepo število: razporedili so s e v s o d n e m o d s e k u G l a v n e g a š t a b a N O V
in P O J , v b r i g a d n i h in divizijskih s o d i š č i h kot sodniki in tožilci, nekateri pa tudi v drugih
f u n k c i j a h in dolžnostih, kjer je bilo potrebno pravniško znanje.
T a k o s e m s e na poziv G l a v n e g a štaba N O V in P O J kar hitro odločil z a delo na Primorskem, s e poslovil od tovarišev v štabu L j u b l j a n s k e brigade, ki je bil takrat v Mrkoplju, in s e odpravil proti S k r a d u na štab O s e m n a j s t e divizije. S tem pa s e je z a č e l o moje
dvanajst dnevno potovanje od s e d e ž a štaba L j u b l j a n s k e b r i g a d e n a s e d e ž štaba Devetega k o r p u s a N O V in P O J , ki j e bil tedaj v vasici Z a k r i ž nad C e r k n i m , imenovanim
takrat tudi p r i m o r s k a p a r t i z a n s k a prestolnica. S e v e d a je bilo potrebno potovati p e š po
nemirnih krajih G o r s k e g a Kotarja, O b k o l p j a , L o š k e doline, V i p a v s k e doline, T r n o v s k e
planote, doline T r e b u š e in Idrijce, mimo okupatorjevih postojank in z a s e d , z a katere
nisi vedel, kje in kdaj te bodo presenetile.
>306
1 Vse datume, relacije in spomine posnemam iz svojega ohranjenega partizanskega dnevnika, v katerega
S p r oti beležil podatke in reportaže s te poti.
sem
Od
Mrkoplja
do
Skrada
v Gorskem
Kotarju
Moja pot iz š t a b a L j u b l j a n s k e b r i g a d e v Mrkoplju s e je, kakor p o v z e m a m iz partizans k e g a dnevnika, z a č e l a v nedeljo dne 30. j a n u a r j a 1944. Prvi dan s e m s e namenil
do m e s t e c a S k r a d a , l e ž e č e g a k a k i h 700 m nad morjem ob ž e l e z n i c i Z a g r e b — R e k a in
ob magistralni cesti, imenovani Luisiana. O b e so naši minerji na več krajih porušili
in tako je bilo tu zaenkrat relativno mirno. Do tja je bilo kakih 15 km in potovati s e m
moral s e v e d a s prepustnico brigade, kajti po v s e m G o r s k e m Kotarju so bile r a z m e š č e n e
n a š e straže, d a nas ne bi presenetil sovražnik. Kljub precejšnji n a d m o r s k i višini s e je
v G o r s k e m Kotarju, ki me je zelo s p o m i n j a l na Slovenijo, ž e čutil dih pomladi: z i m a
nam je v s a j v drugi polovici j a n u a r j a 1944 precej p r i z a n a š a l a . Hodil s e m urno po
stranskih poteh in s p o t o m a doživljal rezko razliko med p r i h a j a j o č o pomladjo in grozljivo
resničnostjo tistega č a s a , ko je v o j n a vihra divjala š e vedno z n e z m a n j š a n o silo in s e
n a c i s t i č n a zver nikakor š e ni hotela odreči svojim težnjam po svetovni nadvladi in z a s u ž njevanju malih, a svobodoljubnih narodov.
N a poti s e m se izognil Delnicam, kjer je bila n e m š k o - u s t a š k a p o s t o j a n k a in jo raje
mahnil č e z R a v n o goro, kjer smo bili najprej stacionirani takoj po prihodu v G o r s k i
Kotar. Po slabih treh urah h o d a s e m prispel v štab O s e m n a j s t e divizije v S k r a d u ;
bil je nastanjen v n e k e m majhnem hotelčku, n j e g o v a l a s t n i c a pa j e bila S l o v e n k a . T u
s o me seznanili š e z enim prostovoljcem z a delo na Primorskem, inženirjem T o m a ž e m
Štrukljem, s katerim naj bi s k u p a j potovala naprej v štab D e v e t e g a k o r p u s a na Primorsko. Najino odločitev je bilo s e v e d a potrebno primerno proslaviti in tovariši iz
štaba so n a m a priredili z v e č e r prisrčno odhodnico, ki s e je z a v l e k l a precej pozno v noč.
Iz Skrada
v Brod
na
Kolpi
Drugi dan n a j i n e g a potovanja, v ponedeljek 31. j a n u a r j a 1944, s v a s e s T o m a ž e m poslovila od tovarišev iz š t a b a O s e m n a j s t e divizije, od katerih mnogih ž e davno ni v e č in s e
z d i v i z i j s k i m a p r e p u s t n i c a m a spustila navzdol proti reki Kolpi. Ustavila s v a s e po
k a k i h 7 km hoje v v a s i c i Brod na Kolpi, na katero so me vezali ne tako davni spomini
i z z a č a s a , ko smo s e z L j u b l j a n s k o brigado v z a č e t k u m e s e c a d e c e m b r a 1944 premaknili
z D o l e n j s k e in K o č e v s k e proti Kolpi. Pri vasi O s i l n i c a smo prešli po takrat o h r a n j e n e m
mostu š i r o k o K o l p o ; tistikrat s e m imel v rokah harmoniko in ob zvokh tedaj najpopularnejše B o r o v e partizanske k o r a č n i c e »Hej, b r i g a d e « je partizanska kolona krenila
proti G o r s k e m u Kotarju; strumno, urejeno p a r t i z a n s k o b r i g a d o pa so spremljali o b č u d u j o č i pogledi v a š č a n o v .
Po n e k a j d n e v n i h bojih okoli Gerova, O r n e g a l u g a in R a v n e gore, ki jo je O s e m n a j s t a
divizija o s v o b o d i l a n e m š k o - u s t a š k e z a s e d b e , s e je L j u b l j a n s k a b r i g a d a v z a č e t k u dec e m b r a 1943 z a nekaj dni ustavila v mejni v a s i c i Brodu na Kolpi. Z v e z a med S l o v e n i j o
in Hrvatsko j e bila takrat pretrgana toliko, ker je bil most, ki je povezoval o b e deželi,
p o r u š e n in s o njegovi ostanki n e m o č n o ležali v narasli Kolpi. T a k r a t s e mi j e prvič —
p a tudi z a d n j i č — v partizanih zgodilo, d a s e m zbolel in z visoko temperaturo
o d l e ž a l nekaj dni v skrbni negi imovite trgovke J o z e f i n e S t e f a n č i č . Njej s e m imam
zahvaliti, d a s e m si po nekaj dneh o p o m o g e l in s e napotil z a brigado, ki se
je bila ž e poprej p r e m a k n i l a v notranjost G o r s k e g a Kotarja. Z njo pa j e o d š l a tudi kult u r n i š k a s k u p i n a vidnih s l o v e n s k i h umetnikov: skladatelj R a d o Simoniti, p e v e c Marjan
K r i s t a n č i č , i g r a l e c J a n e z J e r m a n in g l a s b e n i k V l a d o G o l o b ; v tej skupini s e m tudi s a m
o b č a s n o sodeloval, kajti v funkciji b r i g a d n e g a t o ž i l c a n i s e m imel kaj prida dela. Kult u r n i š k a s k u p i n a s e je n a m r e č v tem č a s u ločila od L j u b l j a n s k e b r i g a d e in o d š l a s k o z i
Hrvatsko, B o s n o in H e r c e g o v i n o na otok Vis, ki je bil v e s č a s s v o b o d e n : z a n j o je
bila p a r t i z a n š č i n a t a k o r e k o č k o n č a n a .
K o s v a s T o m a ž e m tisti p o n e d e l j e k 31. j a n u a r j a 1944 z n o v a prišla v B r o d na Kolpi, s e m
s e v e d a najprej poiskal dobrotnico S t e f a n č i č e v o ; s o p o t n i k a in mene je prisrčno sprejela.
S e v e d a ni bilo ne k o n c a ne kraja p r i p o v e d o v a n j a o d o g o d k i h , ki smo jih doživeli in s o
s e z vrtoglavo n a g l i c o zvrstili v s l a b i h dveh m e s e c i h , o d k a r je to v a s i c o zapustila Ljub l j a n s k a b r i g a d a in s e m s e tudi j a z kot zaostali ptič napotil z a njo navzgor v G o r s k i
Kotar. S to b r i g a d o s e m obredel t a k o r e k o č v s a k kotiček v neprestanih bojih in pohodih.Od Broda
na Kolpi
čez
Osilnico
v
Plešče
D r u g o jutro, v torek, 1. februarja 1944, je bil tretji dan n a j i n e g a potovanja na s e d e ž
š t a b a IX. k o r p u s a N O V in P O J . S težkim s r c e m s v a s T o m a ž e m zapustila gostoljubno
Š t e f a n č i č e v o hišo in s e v prelepem p r e d s p o m l a d a n s k e m jutru odpravila po romantični
2
Jožefi na Stefančičeva še živi v Brodu na Kolpi in sem jo zadnja leta večkrat obiskoval, ko sem skozi
Kočevje in Delnice potoval v svoj Tusculum na otoku Krku.
Dr. Lev Svetek (črniče, junij 1944)
dolini K o l p e proti Osilnici. P o g l e d mi je uhajal vedno z n o v a proti G o r s k e m u Kotarju,
kjer smo s e spoprijateljili s številnimi domačini, kjer smo o b i s k a l i s k o r a j sleherno
g o r a n s k o vas, občudovali j e z e r c a pri L o k v a h in F u ž i n a h ter iz Hreljina prvikrat uzrli tudi
J a d r a n s k o morje. S k o r a j bi s e mi takrat izvil v z k l i k : » T h a l a s s a , t h a l a s s a « (morje, morje!),
s katerim s o pred davnimi stoletji stari Grki pozdravili neizmerno morsko ravan, do
katere s o prišli po dolgih pohodih, podobno, kot mi, le v p o v s e m d r u g a č n i h z g o d o v i n skih in z e m l j e p i s n i h o k o l i š č i n a h . Z b o g o m zdaj, moj G o r s k i Kotar, kjer s e m preživel tri
m e s e c e partizanske vojne, v kateri si mi dajal v s e s k o z i varno zavetje, kljub s o v r a ž n i m
n a p a d o m in z a s e d a m , tam, kjer s e m napisal svojo prvo p a r t i z a n s k o p e s n i š k o zbirko,
s v o j e intimne partizanske izpovedi. 3 Ne zameri mi, d a te zdaj z a p u š č a m , saj o d h a j a m
na drugo stran, na n a š e z a h o d n e meje, kjer s e naši ljudje prav tako bore z a s v o b o d o ,
kakor tvoji Gorani! Morda s e vidimo po vojni, morda prav v taki rani pomladi, vendar
svobodni, s p r o š č e n i , brez neprestanih bojev in drugih stisk, brez strahu z a s e d a n j o s t in
prihodnost. T a strah nas j e spremljal v tistih viharnih č a s i h . . .
Prehodila s v a ž e kakih 20 km poti, ki je držala zdaj po tej zdaj po oni strani s m a r a g d n o
z e l e n e Kolpe, in prišla do Osilnice, kjer je L j u b l j a n s k a b r i g a d a pred kakimi tremi m e s e c i
p r e k o r a č i l a Kolpo in p r e š l a v hrvatski G o r s k i Kotar. Z d a j s e v r a č a m spet v Slovenijo,
moji tovariši pa bodo š e nekaj m e s e c e v varovali G o r s k i Kotar pred s o v r a ž n i k i in s e
vztrajno borili z okupatorjem, ki je hotel na vsak n a č i n uničiti o s v o b o j e n o ozemlje,
č e z k a t e r e g a so držale proti morju v a ž n e ž e l e z n i š k e in c e s t n e povezave.
Š e nekaj kilometrov in pred n a m a s e je p o k a z a l a v a s i c a P l e š c e , kjer s v a s e n a m e n i i a
prenočiti. P o i s k a l a s v a terenske delavce, ki s o bili organizirani skoraj v sleherni v a s i : njihova n a l o g a je bila med drugim tudi ta, d a so sprejemali partizanske enote in p o s a m e z nike, jih oskrbeli s hrano in p r e n o č i š č e m , nato p a pospremili do n a d a l j n j e »javke«,
kakor smo takrat imenovali take točke.
Naju so p l e š č a n s k i terenci tisti d a n namestili v s l o v e n s k o družino Č o p o v i h . T u s o naju
prav tako prisrčno sprejeli kakor d a n poprej v Brodu na Kolpi pri Š t e f a n č i č e v i h . Okoli
naju s e je z b r a l a kar p r e c e j š n j a d r u ž b a in modrovali s m o o v s e m m o g o č e m pozno
v noč, ko smo ugibali, kaj nam bo prinesla nova pomlad, m o r d a ž e d o k o n č n o z m a g o
ali pa nove vojne strahote, nasilje in pomanjkanje. Z a l s e je uresničilo slednje, kajti
minila je pomlad, poletje, j e s e n in z i m a pa š e ena pomlad, d a je k o n č n o na p o s l e d njem k o š č k u n a š e z e m l j e vzklila čudovita roža svobode.
3
Nekaj teh pesmi je priobčil Mile Klopčič v partizanski zbirki >Pesml naših borcev., ki je izšla leta 1944 ob
triletnici NOB.
Od Plešec
do
Prezida
V sredo, 2. februarja 1944, s v a s e s T o m a ž e m t e ž k e g a s r c a poslovila od dobrih P l e š č a nov; š l a s v a naprej po dolini r e č i c e Č a b r a n k e proti Č a b r u in Prezidu; do tja je bilo
k a k š n i h 20 km hoje. T a dva kraja s e m videl prvič; politično-teritorialno sta večkrat prehajala z d o m e n e Slovenije v Hrvatsko in narobe. T u d i tokrat s e m ugotovil, d a vsaj jezikovno ni prav nobene razlike med prebivalci o b e h dežel, podobno, kakor tudi s l o v e n s k o
obrobje v Beli krajini skoraj n e o p a z n o prehaja v Hrvatsko. No, takrat, v č a s u N O B , pravih
m e j a sploh ni bilo in je partizanova n o g a s v o b o d n o p r e s t o p a l a n e k d a n j e meje stare J u g o slavije, najsi je bila to italijanska na z a h o d u ali a v s t r i j s k a in m a d ž a r s k a na severu.
K d o bi si bil tedaj mislil, d a bo potrebno po zmagoviti vojni bojevati š e en, prav tako
težaven diplomatski boj z a pravične meje nove J u g o s l a v i j e in d a nam c e l o ta boj ni
prinesel p o v s e m pravičnih rešitev n a š i h meja!
V Prezidu s v a s e javila komandi mesta in dobila tam hrano in tudi p r e n o č i š č e .
j e bilo bolj malo, saj s o neprestano brneli telefoni z važnimi v o j a š k i m i in
novicami, ki jih je s p r e j e m a l dežurni telefonist v s o s e d n j i sobi. Š e vedno pa
s e v e d a prijetneje nočevati v topli s o b i kot nekje v mrzlem s n e g u , kar s e
velikokrat pripetilo prav v G o r s k e m Kotarju.
Od Prezida
do
Spanja
drugimi
je bilo
nam je
Kozaršč
N a s l e d n j i dan, bilo je v četrtek 3. februarja, s v a šla, dokaj neprespana, naprej po
začrtani poti proti Notranjski in Primorski. P r e k o r a č i l a s v a takoj z a Prezidom nevidno
mejo med »Nezavisno državo Hrvatsko« in takratno po okupatorju vsiljeno L j u b l j a n s k o
pokrajino. 2 e po kakih desetih kilometrih s v a s e z n a š l a v S t a r e m trgu v L o š k i dolini,
kjer takrat ni bilo s o v r a ž n e postojanke, p a č p a j e imel tam s e d e ž štab N o t r a n j s k e g a
odreda.
»Pozdravljena, Slovenija, katere sin s e m tudi jaz,« s e m pozdravil naše, s l o v e n s k e kraje,
ki s e m s e jim bil izneveril z a c e l e tri m e s e c e partizanjenja v hrvatskem G o r s k e m
Kotarju. Pozdravljeni borovi g o z d i č k i , o katerih je sanjaril ž e S r e č k o K o s o v e l in jim
namenil vrsto svojih najlepših pesmi! P o z d r a v l j e n o z a v e d n o primorsko ljudstvo, nikdar
pokorjeno, trdno v e r u j o č e v s k o r a j š n j o osvoboditev, v boljše, lepše in p r a v i č n e j š e
življenje. T e b i velja moj pozdrav ob vrnitvi n a s l o v e n s k o zemljo, na Primorsko, kamor
s e m s e bil namenil na dolgo, dolgo, pa hkrati nevarno pot. S p r e j e l a si naju, ko s v a
bila s tovarišem premražena, l a č n a in utrujena in n a m a si d a l a več, kot si bila d o l ž n a
dati!
Iz S t a r e g a trga s v a s T o m a ž e m stopila š e do prestolnice L o š k e doline, s t a r o d a v n e g a
Loža, ki je ž e leta 1941 doživel eno prvih partizanskih z m a g ob n a p a d u Š e r c e r j e v i h
borcev na takratno italijansko postojanko. Iz L o ž a s v a se nato odpravila v kakih 4 km
o d d a l j e n e K o z a r š č e tik ob stari j u g o s l o v a n s k o i t a l i j a n s k i meji, kjer s e je n a s e l i l a
k o m a n d a mesta Stari trg. N a komandi s v a d o b i l a prepotrebno hrano in p r e n o č i š č e ;
tam s v a tudi prvič s r e č a l a nekaj z n a n c e v iz Ljubljane, ki so pravkar prispeli po kurirski
zvezi iz mesta-heroja, d a bi prevzeli razne dolžnosti na o s v o b o j e n e m ozemlju.
Od Kozaršč
do Laž
nad
Razdrtim
N a s l e d n j i dan je bil petek 4. februarja in č a k a l a naju je n a j d a l j š a etapa n a j i n e g a
potovanja na s e d e ž štaba IX. korpusa, d o l g a kar 20 ur p o s p e š e n e hoje. V K o z a r š č a h
s v a s e ž e v k l j u č i l a v relejno kurirsko linijo, ki j e p o v e z o v a l a notranjske in primorske
karavle in so jo vzdrževali hrabri partizanski kurirji. V r e m e s e je poslabšalo, dež s e je
sproti spreminjal v s n e g in š o t o r s k o krilo naju je bolj s l a b o varovalo pred vsiljivo vlago.
P o l e g tega so bili partizanski kurirji izjemno hitri in s a m o predvojno intenzivno planinarjenje n a m a je pomagalo, d a s v a z njimi lahko hodila vštric. Š l o j e z n a g l i c o
najprej iz K o z a r š č do J u r e š č pa do Trnja, mimo Pivke (takrat ž e Šentpeter na K r a s u )
č e z c e s t o in ž e l e z n i c o , ki smo ju prekoračili pri Petelinju, v s e do S l a v i n e pri Prestranku,
kjer s e m si izgovoril vsaj kratko d u š k a n j e pri stricu Deklevi, tedaj trgovcu v tej lepi!
vendar silno zavedni notranjski vasici.
Š e d a n e s mi j e živo v s p o m i n u dobri stric, h kateremu s m o s e zatekli tisto viharno
f e b r u a r s k o noč leta 1944. S n e ž i l o je ž e kot z a stavo in z a n a m a j e bila nevarna pot
č e z g l a v n o c e s t o in ž e l e z n i c o , povsem blizu m o č n i h okupatorskih postojank. Š e z d a j
vidim strica takega, kot je bil tedaj: z dolgimi sivimi brki in s hudomušnim n a s m e h o m
v dobrih očeh. T a k o j me j e s p o z n a l , kljub ne preveč ugledni vojaški obleki, ki s e m jo ob
kapitulaciji Italije zaplenil n e k e m u italijanskemu sergenteju. Bil naju j e v resnici vesei,
postregel n a m a je z vsem, kar je takrat š e p r e m o g l a n j e g o v a hiša, ki je s i c e r izdatno
z a l a g a l a partizane z v s e m m o g o č i m iz stričeve trgovine. In š e n a m a je — mislil je,
d a na skrivaj — strpal v popotni torbi dobrot, d a bi v s a k e m u partizanu v tistih č a s i h
309
z a v r i s k a l o srce. Morda ni vedel, stari dobri stric, koliko mi je takrat pomenil ta kratki,
enourni bežni stik s sorodniki v tisti hiši, v kateri s e m prebil nešteto lepih mladostnih
dni, stik po takrat ž e polletnem partizovanju po Dolenjski, K o č e v s k i in G o r s k e m Kotarju.
T o s r e č a n j e je bilo z a m e v tistih č a s i h eno izmed takih doživetij, ki jih č l o v e k ne pozabi
do k o n c a svojih dni.
Po kratkem postanku v S l a v i n i naju j e odpeljal kurir naprej v t e m a č n o s n e ž e n o n o č
mimo R a k u l j a in S a j o v č do L a z nad Razdrtim, kjer s v a v kurirski karavli z a s p a l a , ne d a
bi vedela, k a k š n o p r e s e n e č e n j e naju je č a k a l o ž e naslednji d a n n a v s e z g o d a j .
Dogodek
v
karavli
Drugi dan, to je v soboto 5. februarja 1944, naju je n a v s e z g o d a j zbudil iz s n a rezek
klic: »Pokonci, vidva belogardista!« P o m a n e v a si o č i in z a g l e d a v a v naju uperjene puškine cevi. K a j z a v r a g a s e je č e z noč zgodilo, da z n a m a tako ravnajo š e včeraj n a d v s e
prijazni kurirji, s e vprašava. Naslednji trenutek nama je vse j a s n o : vrlim primorskim
kurirjem s v a s e očitno z a z d e l a sumljiva, ko s v a tako s a m a potovala na s a m štab
IX. korpusa, n j i h o v e g a p r i m o r s k e g a k o r p u s a in to po vročih primorskih tleh! Zato s o
n a m a ponoči, ko s v a trdno spala, pregledali najino prtljago do z a d n j e g a d r o b n e g a lističa.
P r e i s k a v a s e jim je izplačala, saj s o v moji listnici, le k a k o s e m m o g e l biti tako nepreviden! našli nič v e č in nič manj kot legitimacijo p o d p o r o č n i k a bivše j u g o s l o v a n s k e
vojske. V ta v o j a š k i čin s e m bil p o m a k n j e n tik pred prihodom okupatorja, legitimacijo p a
s e m vzel s seboj v partizane kot d o k a z svoje v o j a š k e usposobljenosti, č e bi mi dodelili
k a k š n o v o j a š k o funkcijo. Vestni primorski kurirji s e v e d a niso mogli poznati o z n a k bivš e j u g o s l o v a n s k e v o j s k e in s o jih g l a d k o zamenjali z a b e l o g a r d i s t i č n e o z n a k e , ki s e —
resnici n a ljubo — niso dosti razlikovale od o z n a k bivše j u g o s l o v a n s k e v o j s k e . Prav
v tistem č a s u so belogardisti s k u š a l i vriniti s v o j e v o j a š k e enote tudi na Primorsko, kjer
je bilo primorsko ljudstvo v celoti z a osvobodilno g i b a n j e in tamkaj nisi našel i z d a j a l c a ,
zato so imeli primorski kurirji v svoji vnemi tudi naju z a t a k š n a vrinjenca, ki naj bi p o s k u s i l a prenesti b e l o g a r d i z e m na p r i m o r s k a tla.
R e č i moram, d a š e n i s e m bil v partizanih tako blizu smrti k a k o r v tistem trenutku svete
jeze primorskih partizanov, č e i z v z a m e m s e v e d a silovito bitko na llovi gori in j e s e n s k o
okupatorjevo ofenzivo leta 1943. L e s težavo s v a p o j a s n i l a s p o m o č j o prepustnice O s e m najste divizije, ki s v a jo imela zašito v svojih uniformah, d a s v a »prava« partizana in d a
s v a celo p r o s t o v o l j c a z a p o m o č primorskemu partizanskemu g i b a n j u . Pri tem s v a
morala kurirjem zelo n a t a n č n o opisati, po katerih primorskih karavlah s v a ž e prenočevala, k a k š n i predmeti so v teh karavlah in končno, k a k š n a ura visi na steni z a d n j e
karavle, v kateri s v a bila pred prihodom v Laže. Š e l e nato so n a m a p o v s e m verjeli
in naju popeljali naprej po svoji relejni liniji po primorskih tleh.
( K o n e c I. dela)
TURISTI NA TRANSVERZALI
( T r a g i k o m i č n a z g o d b a v x nadaljevanjih.)
SONJA
1. del:
310
LOJEN
UVOD
Kriva je s e v e d a mama. S p l o h je v s e g a pri naši hiši kriva mama. Po dolgoletnih s k u š njavah s e je n a m r e č prijavila z a takrat š e itedejev pohod stotih b a b n i c na T r i g l a v . Z a
kaj t a k e g a je s e v e d a potrebovala dosti p o g u m a in nove čevlje.
v
Prvo soboto po tem, ko je vrgla prijavnico v poštni nabiralnik, je v z g o j n o d v i g n i l a g l a s
in nam razložila, d a je to nevarna pot itd., itd., itd. Zato potrebuje m n o g o k o n d i c i j e
itd., itd., itd. D o b i š jo p a tako, d a d a n z a d n e m laziš po hribih itd., itd., itd. In š e
preden smo se, u b o g e d o l i n s k e dušice, zavedeli, z a kaj gre, je ž e prišlo do k o m a n d e :
»Jutri g r e m o n a Uršljo goro!«
K o je napočil »jutri«, j e m a m a ž e n a v s e z g o d a j tekala po hiši v posebej z a T r i g l a v sešitih
pumparicah, b l e š č e č i h s e g o j z e r i c a h , čudoviti novi flanelasti s r a j c i in z l a g a l a popotnico
v, s e razume, nov nahrbtnik.
»Vstanite!«
Edini jo je ubogal ati. J e ž e vedel, z a k a j . . . Z G o r a z d o m s v a s e p a š e naprej z v i j a l a
pod o d e j o in si mislila svoje.
»Alo, z a s p a n c i , gremo!«
Z a s p a n c i , ali bolje, z a s p a n c a , s t a (sva) s e m u k o m a izvila izpod pernic in o d h l a č a l a
v kopalnico. V m e s sta (sva) imela toliko povedati č e z Uršljo in v s e d r u g e gore, d a to ne
sodi v Planinski vestnik.
Č e z , recimo, tri ure smo ž e sopihali v prvi breg nad Ledinami. Ž e res, da s e m takrat lezla
na Uršljo m e n d a s e d m i č ali o s m i č (zopet z a r a d i m a m e in njenih p o g a č i c — s r e č a ,
da cvetijo s a m o enkrat na leto!), a m p a k zato mi ni bilo prav nič laže. T r d n o s e m si
n a m r e č vbila v glavo, da g o r a ni nora, temveč je nor tisti, ki g r e gor.
K o s m o prišli na vrh, p a . . .
»Triglav! Vidim Triglav!«
»Ah, ne!«
» P a ja! Primojduš, d a je!«
»A res?«
» R e s ! T r i g l a v vidim!«
» Č e je tisto Triglav, s e m j a z papež. S p l o h pa ne pozabi, da si kratkovidna!«
Mami s e v e d a n i s e m verjela, d a je tisto Triglav. In tudi s e m ji tisti dan vsaj desetkrat
povedala, k a k o z e l o trpim, ker moram z a r a d i n j e laziti po hribih, vroče mi je, težko
diham, čevlji me žulijo in s p l o h . . .
Z a r a d i nje!!!
T o l e p a s a m o z a informacijo: N a s l e d n j i dan s e m s e n a veliko ustila po razredu:
kjer s e m bila:
»Ne boste mi verjele, punce. Na Uršlji! N a š i najprej s e v e d a niso hoteli iti, p a s e m
jih le pregovorila. T R I G L A V S M O V I D E L I , J A ! «
D a bi bila n e s r e č a š e večja, so mamo izžrebali z a tisto s t o g l a v o čredo.
V z e l a si je dopust, zložila s r a j c e in perilo in pelerino in dežnik v nahrbtnik in rekla
z g l a s o m , kot bi o d h a j a l a z a zmeraj:
»Tako, z d a j pa grem. Č e boste imeli v nedeljo čas, p a pridite pome na Pokljuko.«
S e v e d a smo v nedeljo imeli čas. Ati in G o r a z d in j a z s m o s e z b a s a l i v takrat š e (skoraj)
brezhibno stoenko in oddrdrali na P o k l j u k o iskat mamo. Lilo je kot iz š k a f a in s a m a z a s e
s e m menila, d a s e bodo v takem vremenu mami hribi uprli z a v s e v e č n e č a s e . Moj
drobni p l a m e n č e k u p a n j a je z a g o r e l intenzivneje, ko je rekla:
»Hudo j e bilo!«
P a je bilo moje upanje jalovo. F e b r u a r j a n a s l e d n j e g a leta je moral ati prostovoljno na
K r a i g h e r j e v o 2 in od tam je prinesel štiri drobne z e l e n e knjižice. E n o z a mamo, eno zase,
eno z a G o r a z d a in eno zame.
» K a j pa j e to?« me je zanimalo.
»No, le poglej,« je prizanesljivo odvrnil, kot bi s e šel d e d k a Mraza.
»Dnevnik s s l o v e n s k e p l a n i n s k e poti,« s e m prebrala. » Z a k a j , z a božjo voljo, pa bomo to
potrebovali?«
» Z a transverzalo,« je p o n o s n o stresel z glavo. »Prehodili jo bomo. Ml V S I ! «
In kaj bi naj jaz, niti š e ne enajstletno bitje, o d g o v o r i l a ?
G o r a z d je s e v e d a rekel, d a jo bo prehodil. Z e zato, ker s e m bila j a z proti. V svoji stiski
s e m s e obrnila na J a n j o , sestrično, pa mi je š e o n a obrnila hrbet: Č e z teden si je
tudi s a m a p r e s k r b e l a tak Dnevnik. Ne, na s o r o d n i k e s e č l o v e k ne s m e zanašati.
G o r a z d pa s e je takoj izkazal z a rojenega p o s l o v n e ž a ; z mamo in atijem j e sklenil
p o g o d b o . B i l a j e to s i j a j n a pogodba, biser v s l o v e n s k e m poslovnem svetu:
G o r a z d L o j e n , Maribor, C e s t a z m a g e 32, v nadaljnjem besedilu G o r a z d
na eni strani in
J a n k o in V i d a L o j e n , v nadaljnjem besedilu J a n k o in V i d a
na drugi strani
s k l e n e j o naslednji
D O G O V O R
I. Predmet
dogovora
1. O b e stranki s e bosta v letu 1976 odpravili na pot po s l o v e n s k i planinski transverzali
od Maribora do Kopra.
2. Č a s , v katerem morata prehoditi pot, ni omejen.
II.
Obveznosti
obeh
strank
Gorazd s e zaveže, da bo izpolnjeval n a s l e d n j e p o g o j e :
— d a s e bo primerno o b n a š a l in s svojim o b n a š a n j e m ne bo spravljal v z a d r e g o
d r u g e p o g o d b e n e stranke;
— d a ne bo izzival S o n j e in jo namerno spravljal v s l a b o voljo;
— da bo vedno p o m a g a l vsakomur, kjerkoli in kadarkoli bo potrebno;
— da bo nosil svoj nahrbtnik;
— d a s e bo prilagajal ž e l j a m večine.
Janko in Vida s e z a v e ž a t a , d a bosta:
— organizirala in f i n a n c i r a l a pot po transverzali;
— poskrbela, d a bodo vsi t r a n s v e r z a l c i v skupini imeli primerno opremo;
— poskrbela, d a bo vedno dovolj dobre hrane in pijače, predvsem m l e k a ;
— v v s a k i koči kupila G o r a z d u z n a č k o ;
— z a v s a k žig s t r a n s v e r z a l e d a l a G o r a z d u 50 g lešnikove č o k o l a d e ;
— poskrbela, d a bodo v nahrbtniku vedno karte z a remi oziroma z a tarok;
— poskrbela, d a bo vedno na r a z p o l a g o ž e p n a svetilka in dva rezervna v l o ž k a ;
— poskrbela, d a bo v s a k a pot vedno primerna s p o s o b n o s t i m v s e h u d e l e ž e n c e v .
III.
Arbitraža
Č e pride do n e s p o r a z u m o v , ki jih stranki ne moreta razčistiti sami, je pristojno z a
rešitev sporov s o d i š č e K r a j n č e v i h (teta) pod vodstvom D r a g i c e K r a j n c in s č l a n o m a
J a n e z o m in J a n j o K r a j n c . O d l o č i t v e tega s o d i š č a s o veljavne z a o b e stranki in jih
morata b r e z p o g o j n o upoštevati.
IV.
Veljavnost
pogodbe
P o g o d b a z a č n e veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki in velja do k o n c a poti po
transverzali. P o g o d b a s e lahko prekliče le zaradi objektivnih vzrokov, ne p a zaradi
samovolje ali lenobe kateregakoli partnerja.
V. Končne
določbe
P o g o d b a je n a p i s a n a v štirih izvodih, od katerih prejmejo po e n e g a : G o r a z d , J a n k o in
Vida, četrtega pa glavni arbiter.
V Mariboru, dne 8. februarja 1976.
P o g o d b a je bila torej s k l e n j e n a in sploh je bilo v s e nared z a start. S a j s e m imela
m n o g o pripomb, a m p a k mene ni nihče nič vprašal. Kot vedno. S e m bila p a č š e presmrkava, č e p r a v s e m hodila »že« v peti razred. In čutila s e m s e v dno d u š e užaljeno.
2. del:
312
START
NA
NANOS
D n e v n i k e smo torej imeli, voljo tudi (vsaj večina), p o g o d b a je bila s k l e n j e n a in lahko
s m o šli na pot. Z a izbiro c i i j a s e je z a d o l ž i l a mama, z a o r g a n i z a c i j o tudi, f i n a n c e p a je
prepustila atiju.
O d p o n e d e l j k a do četrtka je m a m a vse popoldneve preživela leže na trebuhu v dnevni
sobi, s petami s e je bila v z a d n j o plat in u č e n o listala po vodiču, p r e u č e v a l a z e m l j e v i d e
in si nekaj izpisovala.
V četrtek z v e č e r je s k l i c a l a družinski svet in razložila s v o j e načrte. Na izbiro nam je
d a l a tri ali štiri ture, vendar s e je ona očitno ž e vnaprej o d l o č i l a z a Nanos.
»Saj je daleč, to j e res, a m p a k . . . Enkrat je treba začeti. In N a n o s bo z a nas idealen.
Prvi dan slabih pet ur hoje, drugi dan tri. Torej s m o s e odločili z a N a n o s , kajne?«
Po naši ustaljeni p r a k s i s m o vsi prikimali in dvignili roke, s a m o d a s m o s e lahko čimprej zapodili na v e č e r j o in je bilo s e s t a n k a konec. J e ž e t a k o . . .
Naslednji dan so s e pričele velepriprave. Mama je ugotovila, d a potrebujem novo s r a j c o
in zato s e m morala z njo v mesto. S r a j c a , ki mi jo je kupila, je bila k r a s n a : zelenorumeno-rjavo karirasta. Potem s e m dobila š e čudovite rdeče d o k o l e n k e iz d o m n e v n e
volne in ko s e m s e d o m a v svoji opravi postavila pred zrcalo, s e m s e s a m a sebi
z d e l a p o d o b n a afriškemu p a p a g a j u , le š e nekaj v i j o l i č a s t e g a bi m o r a l a navleči nase.
V g l a s b e n i šoli (takrat s e m s e š e v potu s v o j e g a o b r a z a u č i l a trkati po klavirju) s e m
natvezila nekaj o š a h o v s k e m tekmovanju ali nečem podobnem, ne vem v e č natančno in
v soboto s e m bila prosta.
Najhuje je bilo s e v e d a vstati sredi noči. O b štirih! Ljubi bog, kdo je š e videl kaj t a k e g a ?
No, j a z s e m takrat videla . . .
Približno ob devetih s m o s e znašli v Postojni. Mama, ati, J a n j a , G o r a z d in jaz. Z r a v e n
j e bil š e stric J a n e z , ki nam je bi! z a taksista. Vdrli s m o v prvo s a m o p o s t r e ž n o in
uprizorili opustošenje, k a k r š n e g a p r o d a j a l k e ne pomnijo. S e razume: Na tako naporni
poti potrebuješ dosti energije, ki je n a k o p i č e n a v k l o b a s a h in v č o k o l a d i in viterginu.
Potem nas je stric J a n e z po etapah zvozil v g o z d , ki s e mu baje pravi F a r m a n c e ( m o g o č e
s e pravi F a r m a n c e tudi bajti, ki stoji sredi g o z d a ; bolj p r i m e r n e g a objekta, ki bi utegnil
nositi tako ime, n a m r e č nismo našli). Prvo etapo smo predstavljali »otroci«. No, mene
bi takrat š e lahko šteli med otroke, vendar je m a m a v to skupino štela tudi J a n j o , ki ji
ni v e č dosti m a n j k a l o do n a z i v a dipl. ing. P a G o r a z d a tudi, č e p r a v je pri štirinajstih
požrl ž e v s o pamet tega sveta.
Otroci s m o s e torej pretegovali po hlodih n a F a r m a n c a h , stric J a n e z pa je prevažal
atija in mamo, ki sta našo stoenko z a š i b a l a v P r e d j a m o pod E r a z m o v o lipo. N a š e s r e č a n j e
je bilo veličastno. Najprej je bilo v s e narobe, ker s e m s e spomnila, d a so mi čevlji preveliki. N a k o m a n d o s e m morala obuti š e dvojne n o g a v i c e — potem s o me čevlji tiščali.
G r o z a . Z G o r a z d o m s v a s e skoraj stepla zaradi k o š č k a klobase, m a m a je bila na robu
ž i v č n e g a zloma, ati pa je modro molčal.
Ko smo k o n č n o hoteli odjadrati proti Abramu, s e j e nekdo spomnil:
Naredili s m o torej z g o d o v i n s k i posnetek. V s i š e z a g o r e l i , m l a d i . . .
» N a k o n c u transverzale s e bomo spet slikali!«
»Ja, s e v e d a . S a m o takrat s e bomo vozili ž e v invalidskih v o z i č k i h in brade bomo imeli
do tal.«
T o s e m bila, s e razume, jaz.
»Ti že,« je rekel G o r a z d , »mi pa ne. V treh letih jo bomo naredili, brez problemov!«
V opravičilo naj navedem, d a j e bil fant š e mlad in neumen in poln i d e a l o v . . .
Mama je bila ž e spet rahlo ž i v č n a . S p l o h je vedno ž i v č n a , k a d a r pripravlja k a k o veliko
stvar. D a n e s , na primer, jo je s k r b e l a v r e m e n s k a napoved. B i l a j e namreč čudovita.
In to j e bilo slabo. Kajti, č e bi bila slaba, bi lahko š e vedno upali na boljše. T a k o pa,
ker je bila v s a E v r o p a pod vplivom anticiklona, z r a č n i pritisk tisočtrideset milibarov —
ustaljen, jasno, d n e v n a temperatura od triindvajset do osemindvajset stopinj C e l z i j a , je
s e v e d a o b s t a j a l a nevarnost, d a s e vreme pokvari in d a n a s bodo n a vrhu zajeli s n e ž n i
viharji. Z a t o s m o kot mule tovorili s s e b o j v s a k svojo jopo, pulover, vetrovko, bundo
kapo, rokavice, pelerino in dežnik.
In k o n č n o — start! Stric J a n e z nam je š e z a d n j i č p o m a h a l v slovo, potem p a je izginil
z a ovinkom. Mi smo pa pričeli našo o d i s e j a d o .
Tistih n a p o v e d a n i h o s e m i n d v a j s e t stopinj v s e n c i nam je ž e pošteno teklo č e z č e l o in
kapljalo od nosov. Z d a j bi lahko s e v e d a z a č e l a na dolgo in široko razpredati o s m o trnosti hoje po cesti, č e ti prijazno m a j s k o s o n c e ž g e v hrbet in imaš usta s u h a kot
S a h a r a , č e z čelo s e ti c e d i j o š e z a d n j e k a p l j i c e vode, ki jo premoreš, in s p l o h
P a s m o prej prišli do Abrama.
Zvalili s m o s e v s e n c o in razložili z a k l a d e iz nahrbtnikov po mizah. Bili smo hud boj
s kurami, ki so nam hotele odžreti težko p r i g a r a n o kosilo, in poslušali k a n a r č k a , ki je
visel (oziroma n j e g o v a kletka je visela) n a drevesu. T u k a j smo dobili tudi prvi ž i g
v transverzalne knjižice in G o r a z d u je po p o g o d b i pripadlo pet dek č o k o l a d e , ki mu jo
j e ati odkrhnil od bogate z a l o g e (iz varnostnih r a z l o g o v jo je nosil s a m v nahrbtniku).
S e v e d a je bratec svoj d e l e ž pri priči z m a š i l v usta, kar p a ni bila nobena požrešnost,
temveč varnostni ukrep: lahko bi mu jo pogoltnil kdo od n e p o k l i c a n i h (jaz na primer).
T a k o j n a d A b r a m o m s m o prvič zašli. Usekali s m o jo naravnost v hrib, namesto okrog po
cesti. K r i v c a z a to s e v e d a nismo našli, zato j e m a m a v z e l a vajeti v svoje roke in nas
n a p o d i l a iskat pravo pot, s a m a pa s e je z a t o p i l a v z e m l j e v i d in rožice.
K o s m o potem sopihali č e z trate, s e j e m a m a ustavljala ob v s a k e m encijanu in panons k e m s v i š č u in s p l o h ob v s a k i rastlinici.
»Kot bikec Ferdinand,« je pripomnil neki z l o b n e ž (ali n e k a z l o b n i c a ) iz n a š e družbe.
Mama je bila s e v e d a užaljena, zato je prestavila v četrto in oddivjala v breq, d a s m o
jo komaj dohajali.
J a z o s e b n o s e m imela velike probleme z vročino — svojo in zunanjo, sončno, pa ni
bile sile. O b pol petih s m o kot s n o p i popadali na klopi v Vojkovi koči.
Poleg r a z g l e d a ( m a m a je m e n d a spet videla T r i g l a v ) smo doživeli š e eno a t r a k c i j o :
potres. Mi, otroci, s m o g a s e v e d a prespali, m a m a p a je trdila, d a je bilo grozljivo. Č e bi
bil s a m o malo, čisto malo močnejši, bi n a s p o m e t a l a iz postelj in teči bi morali na
piano. Bilo je to n a m r e č o s m e g a m a j a in prespali s m o n a j m o č n e j š i s u n e k po tistem
izpred dveh dni. A m p a k preživeli s m o g a brez hujših p s i h i č n i h pretresov.
Zjutraj smo pobirali o s t a n k e kruha, ki smo g a odkupili od o s k r b n i k a prejšnji v e č e r
Bil je krasen, čudovit, perfekten, najboljši kruh, kar s e m g a do zdaj jedla.
Torej, namakali s m o ostanke kruha v m l e k o in kovali načrte z a d a n a š n j i dan. Č a k a l e
s o n a s s l a b e tri ure hoje, ura pa j e bila komaj pet. N a z a d n j e smo s e zmenili, d a s e
bomo odločili potem, ko bomo prišli v Predjamo.
Dol je šlo m n o g o lažje kot gor. Malo po g o z d u , malo č e z travnike in ž e s m o bili v
S t r a n a h ; v maminem v o d i č u piše, d a slovijo po dobri pitni vodi. T a k e prilike s e v e d a nismo
hoteli izpustiti in izlili s m o v travo č a j , ki smo g a imeli v čuturah, in jih napolnili z vodo.
» Z d a j p a res ni treba počivati,« s e j e o g l a s l a J a n j a , »bomo raje v Šmihelu!«
P o č i v a l i s m o torej sredi travnika pred Š m i h e l o m . Č a s a s m o imeli dovolj in vode tudi —
kaj s m o p a š e hoteli d r u g e g a ?
G o r a z d je prvi pogumno nagnil čutaro in trenutek z a tem je v o d a iz njegovih ust v eleg a n t n e m c u r k u kot z vodometa pred S t o l n i c o o d p o t o v a l a v travo.
»Ja, kaj p a j e ? «
»Smrdi.«
»Ti tudi smrdiš. Daj sem!« s e m mu domišljavo potegnila čutaro iz rok in si p r i v o š č i l a
dolg požirek. Imela s e m občutek, d a s e m požrla pol milijona bakterij in prav toliko bacilov pa drugih p o d o b n i h živalic.
» P a res smrdi,« s e m s e nakremžila. » S a m o kako je to m o g o č e ? «
Potem j e vzel čutaro v roke ati kot strokovnjak, si v s o z a d e v o najprej ogledal, jo ovohal,
p o s k u s i l in postavil k o n č n o d i a g n o z o :
» T e k l a je pod hlevom. Z a t o ima o k u s po kravjekih.«
N i h č e ni protestiral. L e to mi ni šlo v glavo, od kod ati p o z n a o k u s
kravjekov.
Hm! Hm!
Potem s m o šli naprej. V Predjami smo s e ozirali nazaj na N a n o s in ni nam šlo v glave,
kako s m o v treh urah lahko prišli tako daleč. S m o bili p a č š e popolni z e l e n c i .
Menda edino, kar s e m j a z o d n e s l a s te ture, je bilo, poleg treh ž i g o v in s p o z n a n j a , da
s e po s o n c u ne hodi brez klobuka, pet žuljev. Prav n a k o n c u pa s e m s a m a sebi le
priznala, d a niti ni bilo tako strahotno slabo. Res, bila s e m š e otrok . . .
(Nadalj. v št. 7)
JESENI NA URŠLJI GORI
STANKO
314
SREŠ
»Simon, nič s e ne boj, b o v a ž e prišla na Uršljo goro,« tolažim sina, ko ž e d o l g o č a s a
hodiva kar po s v o j e po g o z d u .
» Š e nekaj č a s a bova hodila tako brez markacij, potem p a prideva pri križu na o z n a č e n o
pot, ki naju bo pripeljaa do P o š t a r s k e g a d o m a in na vrh.«
S i m o n s e kislo nasmehne. L e p d a n k o n e c oktobra je. Zjutraj s v a odrinila iz Prežihovih
Kotelj. Nekaj č a s a s v a hodila po o z n a č e n i poti, potem so m a r k a c i j e izginile ali p a s v a
jih zgrešila.
»No pa p o s k u š a j v a d a n e s kar po s v o j e priti na cilj, saj i m a v a dosti č a s a . L e p dan s e
n a m a obeta,« s e m prigovarjal S i m o n u .
In potem s v a hodila po cestah, po s t e z a h in po brezpotju. V e s č a s p a s v a p o g l e d o v a l a
proti vrhu, kjer s e je v s o n c u svetil R T V stolp. Š l a s v a tudi mimo l o v s k e k o č e nad
s m u č a r s k o vlečnico. Nato s v a spet dolgo hodila po g o z d n i cesti proti vzhodu.
»Zdaj pa morava zaviti na d e s n o v gozd, č e h o č e v a priti na o z n a č e n o pot, ki naju bo
pripeljala na vrh,« s e m dejal, ko s e mi je zazdelo, d a s v a ž e zadosti d a l e č .
»Ati, rajši bi hodil po markirani poti.«
»Ja, S i m o n , a tudi tako je lepo, č e s a m najdeš pot na cilj. Z a t o s e m d a n e s vesel, d a
hodiva tako s v o b o d n o po gozdu.«
»Zanimivo je že, le d a bi bil rad ž e v koči, ne pa d a blodiva po g o z d u . «
S i m o n s e je naveličal te prave svobode, zato je bil boljše volje, ko s e m mu zagotovil,
d a bova kaj kmalu n a o z n a č e n i poti. S r e č a v a š e g o b a r i c o in nato pri križu v g o z d u
prideva na z a ž e l e n o pot.
»Simon, zdaj pa kar naprej in pazi, d a ne i z g u b i š markacij.« S i n p o g u m n o vodi; hitro s e
vzpenjava, najprej po stezi, potem pa po g o z d n i cesti v s e više in više. In ko c e s t a zavije
ostro na levo n a d a l j u j e v a po bližnjici med lepimi j e s e n s k i m i barvami m a c e s n o v . J a ,
m a c e s n i j e s e n i — k a k o ž e pravi K m e c l — v p o m a r a n č a s t i o b l e k i . . . V s e manj je drevja
in ž e s v a na široki poti, ki se vije proti cerkvi in koči.
»Glej, S l o v e n j G r a d e c in z a njim Pohorje,« opozorim S i m o n a . Kar poletno toplo je in
v porumeneli travi ob stezi s e greje v e č planincev. S o kot martinčki na toplem jesens k e m s o n c u . K o n č n o je tu c e r k e v in zraven koča.
O g l a s i v a s e v koči, d a n a m a ne bi zamerili, potem pa g r e v a mimo o g r a j e n e g a in z a v a r o v a n e g a T V pretvornika proti križu na robu vrha. Malo niže, na zavetni planotici, s e
predava s o n c u in razgledu.
Da, r a z g l e d v j a s n e m j e s e n s k e m dnevu! In to z Uršlje, »z Uršule« kot s o pisali starejši
rodovi, »s Plešivca«, kot h o č e j o nekateri, »z Gore«, kot jo imenujejo d o m a č i n i , »z Urške«
po ž a r g o n u med planinci. G l e d a v a proti severu in zahodu. P e c a je najbližja, potem
zeleni valovi S m r e k o v c a , R a d u h a in z a njo bele S a v i n j s k e , š e naprej J u l i j s k e s Triglavom, š k r b i n a Stola, avstrijski s n e ž n i k i in tako naprej. Pri r a z p o z n a v a n j u vrhov nama
p o m a g a prijazni o s k r b n i k , ki s e n a m a je pridružil, ko s v a uživala na toplem s o n c u .
Nebo nad n a m a pa parajo in g a črtajo z belimi črtami letala. Ni miru zaradi njih. Kdo
ve, k a m v s e s o namenjeni ti veliki srebrni ptiči.
P o l a g o m a pa s o n c e i z g u b l j a svojo moč in m o r a v a v kočo. S t o p i v a tudi v starodavno
cerkev, hladno je v njeni notranjščini. Potem pa v k o č o — p a ne z a dolgo č a s a .
»Zarja, lepa v e č e r n a z a r j a bo,« s l i š i v a d r u g e p l a n i n c e in potem gremo vsi občudovat
s o n č n i z a h o d v j a s n e m j e s e n s k e m večeru.
»Simon, t e g a p a ne bova z n a l a opisati doma, tako čudovito je,« š e p e t a m sinu, ki ves
prevzet strmi v r d e č e nebo. D o l g o ostaneva zunaj. T u d i drugi vztrajajo in vsi molčimo.
O s t a n e m o tako, dokler ne izgine z a d n j a s l e d s o n c a d a l e č z a avstrijskimi gorami.
» K a k o lepo je bilo,« je ves n a v d u š e n Simon, ko s e v r a č a v a v kočo. N i č ne govorim, v e s
prevzet s e m od tega, kar s e m videl. Da, kaj t a k e g a š e nisem doživel. S r c e je srečno,
delil bi s r e č o in to luč z vsemi svojimi, z vsemi, ki jih poznam, z vsemi ljudmi dobre
volje n a svetu. S o š e doživetja, ki te spet okrepe, d a lažje p r e n a š a š težo v s a k d a n j e g a
dne.
S p a t s v a s e s p r a v i l a molče in sklenil sem, d a zjutraj ne s m e v a zamuditi s o n č n e g a
vzhoda.
»Simon, vstanil« budim sina, ko je zunaj komaj, komaj malo svetleje. Hitro s e izmotava
iz k o č e in č a k a v a , g l e d a v a proti Pohorju. P o č a s i s e z a č e n j a svetlikati, potem s e z a č n e
izza P o h o r j a dvigati v e l i k a n s k a r d e č a krogla, ki b a r v a v s e v rdeče. Hitiva spet mimo
c e r k v e in g l e d a v a proti z a h o d u , kako s e barvajo in prebujajo g o r e in s e pripravljajo na
nov dan. S o n c e s e d v i g a v s e višje in višje in potem zasveti z v s o močjo in r d e č e g a
č a r a j e k o n e c ; potem p a z a s l i š i m P r e ž i h o v e g a o č e t a :
»Voranc, vstanil S o n c e je ž e nad Pohorjem.« Da, ta P r e ž i h l Moral je tako pisati, ko p a je
živel v tako lepi pokrajini! S o l z i c e , S a m o r a s t n i k i in v s e drugo, v s e mi prihaja na misel
v tem prelestnem jutru. D o l g o tako u ž i v a v a na vrhu in šele toplota j e s e n s k e g a s o n c a
naju prebudi v resničnost. Morava spet dol, domov. Jutri bo treba na delo in v šolo.
P o č a s i s e s p u š č a v a v prelepem j e s e n s k e m jutru s k o z i g o z d proti P o š t a r s k e m u domu
in naprej s k o z i M e š k o v e S e l e . Ustaviva s e na n j e g o v e m grobu. Dosti l e p e g a je tudi
Meško napisal, vendar mi j e Prežih d a n e s dosti bliže. Kot otrok s e m vedno z n o v a prebiral S o l z i c e . Prizor ob s o n č n e m v z h o d u mi j e z a vedno ostal v s r c u — V o r a n c s š m a r nicami v rokah, mati pa Ivsa s r e č n a na pragu, o b s i j a n a s prvimi s o n č n i m i žarki. O z i r a v a
s e n a Uršljo, kjer s e le da. K o z a v i j e v a č e z asfaltno cesto v zgornji z a s e l e k S t a r e g a trga,
s e z a s l i š i z Uršlje teman g l a s zvona.
O p o m i n j a naju ta zvon, naj ne p o z a b i v a d a n a š n j e g a dne. O z r e v a s e š e enkrat tja gor,
potem pa g r e v a naprej. Uršlja g o r a naju je o č a r a l a . Š e s e bova vrnila, saj ni m o g o č e
pozabiti takih doživetij v lepem j e s e n s k e m vremenu.
SLIKA Z GORA
MARJANA
KEMPERLE
Drobne, bele s n e ž i n k e p o p l e s a v a j o v zraku. V s e je ž e belo in hribček pred našim
b l o k o m je poln v e s e l e g a živžava. Na mizi pred menoj j e s k l a d o v n i c a knjig, toda moje
misli v s e p o g o s t e j e uhajajo s k o z i s n e ž i n k e tja, kjer so s e v belo ogrinjalo zavile gore.
K a d a r s e m utrujena, s e odpočijem, č e si p r i k l i č e m v s p o m i n v s e čudovite poti in stezice,
ki s e m jih prehodila s prijatelji.
L e p dan s e je obetal, saj je bilo jutro čisto kot solza. K o m a j smo čakali, d a n a s je
avtobus odložil pri Zlatorogu, ko s m o lahko s v o b o d n o z a d i h a l i in čim hitreje pustili
dolino z a seboj. Misli s o bile hitrejše kot č a s , potem p a s e je p o č a s i vse s k u p a j uskladilo, ko s m o s e z a s o p i h a l i v vijugah č e z K o m a r č o . Nekajkrat je bilo p a č treba počivati
in pogledati nazaj, kako vidno s e v e č a g l o b i n a doline.
Prvo j e z e r o nas je sprejelo z z a m o l k l i m bobnenjem. Mraz je opravil svoje; ledeni s k l a d i
ob robovih, z r c a l n a ledena p l o s k e v in zamolkli zvoki, ko p o k a led — v s e to n a s s p o minja, kot d a s m o v m o g o č n i katedrali. V o b č u d o v a n j u j e z e r a smo zašli. Hodimo, hodimo
in s p o z n a m o , d a s m o na poti, ki gre na K o m n o . Potem smo s e kar med g r m i č e v j e m
315
Koča pri Sedmerih jezerih
Foto Franci Sluga
in s k a l a m i kot R o b i n z o n i splazili na melišče, kjer smo spet našli našo pravo s t e z i c o .
Potem hodimo med s m r e k a m i pod m o g o č n i m i s k a l a m i in pridemo kmalu na prve z a plate s n e g a . Pri D v o j n e m jezeru s m o polegli in s e predali s o n c u kot martinčki. Bilo je
toplo, nad nami s e je b o č i l o modro nebo, okoli n a s s o bile bele skale, pod nami pa
z a m r z n j e n o jezero; bil j e mir, blažen mir v tem svetu. Potem s e j e n e k d o spomnil, d a
bi bil č a s , d a g r e m o naprej. In ž e s m o bili spet na stezici, ki s e je i z g u b l j a l a med
zaplatami s n e g a . O k r o g Z e i n a r i c e s t a krožila dva orla. S p u š č a l a sta s e m e d s k a l e p a s e
spet d v i g a l a in brez plahutanj kril lahkotno d r s e l a s k o z i zrak.
Z a d n j e j e z e r o n a s j e p r i č a k a l o z debelo ledeno skorjo. Z a j e l o n a s je baletno navdušenje.
V s a k s svojim baletnim »talentom« s m o s e zapodili po ledu. S o n c e s e je ž e spustilo
z a g o r e na obzorju. L e vrh K a n j a v c a je š e žarel v čudoviti rumeni svetlobi. Č u d e ž n a
svetloba o d s e v a tudi v jezeru. M e h k a p e s e m s e je razlila v tišino v e č e r a .
Potem z a g a z i m o proti zavetju na Prehodavcih. P r i č a k a l a nas j e čudovita s o b i c a ; skuhali
smo si čaj, pojedli, klepetali, v m e s p a delali načrte z a naslednji dan.
316
S o n c e je ž e rdeče obarvalo J a l o v e c , ko smo s e naslednji d a n vzpenjali proti Hribaricam. Z m e r o m z n o v a smo s e ozirali, d a ne bi zamudili č u d o v i t e g a prelivanja barv. Prednami je ž e kdo hodil, to smo videli po stopinjah; kmalu smo z a g l e d a l i n a o b z o r j u
proti v z h o d u dve postavi. D v a očitno ubirata s v o j a pota, saj sta z a v i l a z markirane poti
proti Zelnarici. N a š a pot g r e na Dolič, kjer bi bil prvi večji počitek. Č a j a nimamo več,
plina v gorilniku pa je bilo š e dovolj, zato s m o si, ne vem, kdo s e je tega domislil,
skuhali v vodi b o n b o n e herba. Č a j herba, kakor g a imenujemo, je »prima«, zato g a j e
prehitro z m a n j k a l o .
Potem s m o dobili obisk. Trije bolje opremljeni planinci, s cepini in derezami, s o prisopihali iz Trente. Namenjeni s o bili na Triglav.
»Morebiti s e š e s r e č a m o , « jim rečemo, ko zavijejo proti Triglavu, mi p a proti Planiki.
S o n c e v e d n o bolj p r i p e k a in ko s r e č a m o potoček s n e ž n i c e , ki t e č e č e z skale, s e
vsi prilepimo nanj.
N a Planiki z m e č e m o nahrbtnike na tla in p o s e d e m o nanje. Pred nami je T r i g l a v v v s e j
svoji veličini. Dovolj č a s a imamo, da bi se š e lahko povzpeli nanj. B r e z nahrbtnikov g r e
dosti lažje in hitreje. N a Malem T r i g l a v u s r e č a m o z n a n c e z Doliča. Namenjeni s o š e na
Kredarico, potem pa na Planiko, Dolič in v dolino. Obljubijo nam, d a nam prineso pivo
s Kredarice.
K m a l u smo na vrhu. K r o g in krog n a s p o z d r a v l j a j o v r š a c i , veter nam nosi njihove pozdrave. Fotografirali smo, p a gre le malo teh reči v škatlico, v e č i n a jih ostane v s r c u
kot s p o m i n . Veter je leden in ko nas ž e pošteno zebe, s e z a č n e m o spuščati. N a v z d o l
gre hitro, p o s e b e j zadnji del, ki je ž e bolj p o d o b e n s m u č a n j u . Na Planiki spet s r e č a m o
n a š e z n a n c e ; izpolnili so obljubo in nam prinesli poln nahrbtnik piva. V dolini g a ne
maram, tam gori pa j e imelo res p o s e b e n o k u s . T r i g l a v je š e v soncu, ko s e z a č n e m o
s p u š č a t i v dolino. K m a l u nas o b j a m e s e n c a , pogledi p a s e š e zmeraj v r a č a j o tja, kjer
v z a d n j h ž a r k i h plamene v r h o v i . . .
PLANINSKI POČITNIŠKI TEDEN
V ITALIJANSKIH DOLOMITIH
KATKA
S MOLE J
Č e na hitrico preletim v s e krožke, v katerih s o d e l u j e m , mi je n a š e P D š e najbolj v š e č .
In moram reči, kar pridno delamo. P D deluje ž e s e d m o leto, včlanjenih p a je okrog
70 bolj ali manj aktivnih članov. V s a k m e s e c g r e m o v s a j na en izlet. P o z n a m o ž e precej
S l o v e n i j e pa tudi Avstrijo in Italijo s m o ž e odkrili. Odločili s m o se, da prehodimo S l o v e n s k o p l a n i n s k o transverzalo. Pohorje imamo ž e varno »spravljeno« v naših knjižicah.
S e s t a j a m o s e enkrat na m e s e c , na s e s t a n k i h pa o g l o d a m o izlete, č a s t n e z n a k e in š e
k a k š n o temo iz vsakoletne p l a n i n s k e šole. P r a v zaradi celoletne aktivnosti s m o bili
B l e j c i izbrani, d a g r e m o trije na mednarodno s r e č a n j e mladih planincev v italijanskem
B o l z a n u , v severni Italiji.
K o s e m od tovariša Miša S e r a j n i k a , n a š e g a mentorja, d o b i l a vabilo na to s r e č a n j e , je
v s e s k u p a j rahlo spremenilo moje počitniške načrte. Bolj ko s e je bližal 16. avgust, bolj
s e m bila napeta, n a z a d n j e bi lahko ž e brenkal name. Dan pred o d h o d o m pa me je
z g r a b i l a p r a v a potovalna mrzlica. K j e so puloverji, z o b n a š č e t k a ? Oh, ž e spet imam
premalo paste! S p o d n j e h l a č e ? K n j i ž i c e ? S v i n č n i k ? N a z a d n j e je bil nahrbtnik težek kot
slon, V v s e j tej z m e š n j a v i pa s e m p o z a b i l a nekaj z a p l a n i n c a z e l o važnih stvari: kapo,
r o k a v i c e in s o n č n e naočnike.
K o n č n o je le prilezel dan odhoda, š e poljub, pozdrav — in ž e s e peljemo. Štirje s m o :
tovariš Mišo, Meta, Dani in jaz. 2 e s m o na Ljubelju. N a oni strani meje je bilo kmalu
k o n e c prijetne s e n c e in počutimo s e kot z r e z k i v olju na štedilniku. Č e s e ž e o d l e p i š
od s e d e ž a , si v e s moker od potu — po n o g a h in n a hrbtu. Odločili smo s e z a nekaj
postankov — z a malice.
Ko s m o s e v našem štedilniku na kolesih pricvrli č e z avstrijsko-italijansko mejo, so s e
kilometri z a č e l i vleči, ko d a s o to milje. R a č u n a l i smo, koliko č a s a s e bomo š e vozili.
N o b e n kažipot s kilometri nam ni ušel. Vozili s m o s e po precej ozkih dolinah. P o v s o d
smo s r e č e v a l i tipične tirolske hiše s široko in precej ravno streho pa z obveznimi rožami.
Videli s m o m n o g o gradov, skoraj na v s a k e m ovinku doline je stal kateri. Nekateri kraji
s o nam bili znani, npr. B r i x e n : š k o f j e s o imeli v č a s i h v posesti ves Bled. Presenetil p a
me je B o l z a n o , prvi cilj n a š e poti. Predstavljala s e m si, da je to manjši kraj, zdaj p a
naenkrat tako mesto z več kot sto tisoč prebivalci.
Z b o r u d e l e ž e n c e v s r e č a n j a je bil na ž e l e z n i š k i postaji. Z b r a l i s m o se planinci iz Italije,
G r č i j e , Liechtensteina, J u ž n e T i r o l s k e in J u g o s l a v i j e . Glavni vodnik, L u i s Vonmetz nam
je p r e g l e d a l čevlje, nato pa na kratko razložil, kje in k a k o bomo živeli. K o je omenii,
d a g r e m o tudi plavat, si ni mislil, d a g a kaj razumemo, ker je govoril nemško, mi pa
s m o s e le muzali, ker s m o g a brez p r e v a j a l c a razumeli.
D o m a č i n i T i r o l c i so n a s popeljali po mestu. O g l e d a l i s m o si stari del in nekaj izložb.
O b neki c e n i so Tirolci p o s k u š a l i po s l o v e n s k o izgovoriti »šestintrideset«. K a k š n a zabava! Kar pokali smo od smeha, ko so s e z a m a n trudili, d a bi le pravilno izgovorili to
besedo.
Na ž e l e z n i š k o postajo so medtem prispeli mladi iz L i e c h t e n s t e i n a pa Italijani iz P a d s k e
nižine. K a r hitro s o s e zložili v avtobus in odpeljali s m o s e v smer, o d k o d e r s m o pravkar
prišli. K a r malo kislo smo s e držali. V o ž n j a z a v t o b u s o m ni bila nič kaj prijetna, izpuhov
s e m imela dovolj z a v e č e r j o in š e drugi dan z a zajtrk . . .
K o s m o z a s a b o pustili ovinke in strmino, po kateri s e c e s t a v z p e n j a iz g l o b o k o i z j e d e n e
doline reke Isarco, s e je ohladilo p a tudi nekaj r a z g l e d a s e je odprlo. Postajali smo
v e d n o bolj živahni, zijali s m o okrog s e b e in v zemljevid, saj smo hoteli naenkrat č i m
317
Na poti okoli skupine Langkofel, Luis z našimi pionirji, v ozadju Piz Boe 3151 m
Foto Mišo Serajnlk
bolj točno vedeti, k a m s e s p l o h peljemo. O b misli, da moramo tisti dan priti š e na
višino 1900 m, me je kar streslo ( B o l z a n o ima okrog 270 m n a d m o r s k e višine).
P o d »našo« planoto smo parkirali. O d z a d a j je bil moj nahrbtnik videti širši kot jaz, težo
s e m p a tudi presneto dobro občutila. Tistih z a d n j i h 20 minut do koče, ki s m o jih morali
prehoditi š e v s a k dan, s e mi je z d e l o n e s k o n č n i h . K o č o bi skoraj zgrešili, ker je skrita
pod robom, č e p r a v j e pred njo v i s e l a z a s t a v a A V S (Alpenverein Sudtirol — P l a n i n s k o
društvo J u ž n e Tirolske).
N a š a s o b i c a je bila kar prijetna. Z Meto s v a s p a l i na pogradu, s e v e d a , »dame imajo
prednost«, kot je rekel tovariš, in tako s v a si priborili zgornji ležišči. E n o pomanjkljivost
pa je s o b a le imela: V s a k i č ko s e m s p l e z a l a na posteljo, s e m z glavo » p o b o ž a l a « luč.
Enkrat je z a hip nastal celo »lučni« mrk. Omare, v katere s m o spravili s v o j e stvari, so
postajale v s a k dan bolj p o d o b n e ropotarnici, moja š e najbolj.
Z e prej, ko smo s e vzpenjali do k o č e , smo ugotovili: 1. d a imajo zunaj dva z a j c a , 2. d a
so okrog hiše krasni travniki in 3. d a moramo nujno malo raziskovati okolico. Z a j c i s o
postali n e k a k š n a n a š a loterija: vedno, kadar smo šli na turo ali smo s e z nje vračali,
smo ugibali, č e bo v s a j en z a j e c pred hišo. S k o r a j nič s e nas nista bala.
T u d i drugi planinci so si prišli ogledat planoto! N a neki malo v e č j i skali s m o iz k a m e n č kov sestavili Y U — J u g o s l a v i j a . Naj s e ve, kdo je bil tudi tu!
Povzpeli smo s e š e na bližnji griček. Želeli smo s e razgledati, videli pa s m o le malo
večji kucelj in s t u d e n č e k . » P o j d i m o š e tja gor!« T u d i tu z r a z g l e d o m ni bilo nič. Š e na
n a s l e d n j e g a ! K o n č n o s m o s e le naveličali. Š e l e č e z nekaj dni, ko s m o šli č e z planoto,
s m o spoznali, da nismo imeli kaj videti, saj smo bili skoraj v sredini planote.
Dani si ni oblekel trenirke in to se mu je pošteno m a š č e v a l o . T u n a m r e č tudi pasejo,
zato je okrog pašnikov polno električnih pastirjev. Neprestano smo morali skakati č e z n j e .
Dani s e je po nesreči na e n e g a naslonil, o d s k o č i l je in z a j a v k a l . N a s r e č o mu ni bilo
hudega.
Po večerji smo s e spotikali č e z breg pod k o č o do prvih dreves. Nabrali s m o si d r a č j a
in zakurili. Drug d r u g e g a s m o o p a z o v a l i in kmalu smo vsi zapeli. L u i s nas je naučil
»eno čisto kratko«. S r e d i n a j l e p š e g a petja pa nam je š e nekdo pritegnil. »Muuuu!« s e
o g l a s i z a našimi hrbti, d a s m o kar odskočili. R e ž a n j a in hihitanja s e v e d a ni hotelo biti
konec. Pri o g n j u je bilo toplo in okoli nas se je nabiralo v e d n o v e č krav. Buljile so
v nas, kot d a smo deveto č u d o . V s a k a s k u p i n a je z a p e l a tudi k a k o svojo pesem. S p l o h
pa T i r o l c i z e l o radi in dosti pojo, to s m o opazili ž e prve dni. Tisti v e č e r s m o š e
dolgo bedeli in se pogovarjali o prvih vtisih.
SCHLER
318
N a s l e d n j e jutro nismo bili nič kaj navdušeni, saj je deževalo. Obljubljeni izlet s m o
mislili skrajšati do n e k e g a b i v a k a v bližini. Pred k o č o smo ž e natovorjeni čakali, d a s e
vreme v s a j z a silo uredi, pri tem p a s m o postopali okoli, kot bi bili v z a p o r u . K o n č n o
s m o odšli. Morali s m o z n a š e planote dol in š e č e z sosednjo. K a r žal mi je bilo, d a ne
gremo n a S c h l e r , ki je z e l o zanimiv po obliki; n a vrhu je precej raven, ob straneh p a
ima skoraj n a v p i č n e stene. Pri bivaku, z a n a š e pojme je bil p o d o b e n koči, s m o s e
odcedili in nacedili, s e pravi posušili in odžejali. D e ž e v a l o ni v e č , zato s m o odčofotali
naprej. Blata res nismo p o g r e š a l i . . . G l e d e v r e m e n a p a s m o s e zmotili, saj n a s je
škropilo v s a k i h pet minut. Menda je mene najbolj motilo, saj s e m hodila s pelerino p a
spet brez nje in tako naprej. Dani s e j e jezil, ker s e je moral ustavljati, o b a s v a imela
stvari z l o ž e n e v n j e g o v e m nahrbtniku, ki s v a g a i z m e n o m a nosila. Pot ni bila strma, meni
p a s e j e vlekla. K o smo pregrizli strmino, s e je p o k a z a l o š e s o n c e in vse je bilo dobro.
N a n a š e veliko z a č u d e n j e stoji pod vrhom S c h l e r a k o č a . P r i š l a nam je kar prav, ker
s m o imeli ž e s u h e čutare. J e d l i smo kruh in sir, kar naj bi bilo kosilo. K a r hitro s e m
pozabila, d a s m o s p l o h kaj jedli. Do v r h a s m o c a p l j a l i š e dvajset minut. T a m s m o
s p l e z a l i na n a j v e č j o s k a l o in s l i k a n j u ni bilo k o n c a , saj j e bilo m n o g o fotoaparatov.
Z vrha s m o si o g l e d a i i o k o l i c o in našo planoto ter ugotovili, k a k o »visoko« je n a š a koča.
S p r v a s m o s e s p u š č a l i z l a g o m a po travi, v e n d a r je bilo v s e g a l e p e g a kmalu konec.
Zavili smo na zelo strm plaz in s e po njem bolj spotikali in drsali kot hodili. L u i s jo je
rezal dol, kot bi šel po ravnem. Povedal nam je, d a s e je v navpičnih stenah nad nami
ubilo ž e nekaj plezacev. Na nekaterih mestih s m o morali uporabiti tudi vrvi. Po g o z d u
je šlo z e l o hitro. R a z d r a ž i l i smo tudi ose, tako da so bili nekateri kar pošteno popikani.
Pri K o č i pod S c h l e r o m s m o skoraj uro počivali. O g l e d a l i s m o si kapelico, v kateri so
v k l e s a n a imena mrtvih plezalcev.
O b poti s m o s r e č a l i tudi naravni azbest. V avtobusu s e m na poti domov z a s p a l a . Tistih
dvajset minut p e š od a v t o b u s a do k o č e s e m s e v l e k l a kot megla, k o l e n a so mi škripala,
ni č u d n o , saj s e m prej le enkrat hodila s e d e m ur. Z v e č e r so nam gostitelji kazali š e
diapozitive o plezanju. Oho, naš L u i s je plezal c e l o z Messnerjem! Z Meto s v a kar hitro
mrknili, a š e dolgo nisva mogli zaspati.
PLATTKOFL
N a s l e d n j i dan s m o gledali čudovit s o n č n i vzhod. Polni v i š i n s k i h upov smo s e odpeljali
do vznožja, saj j e Plattkofl 95 m višji od T r i g l a v a . N a eni strani je ploščat, zato ima
tudi tako ime (Plattkofl — p l o š č a t a glava). K a k o uro smo hodli po g o z d u in s e pomenkovali, v s a k e toliko č a s a p a s e nam je Pietro, Italijan, obesil n a rame in prijazno ponavljal n a š a imena. Č e n a š e g a tovariša ni bilo blizu, je bil kar on n e k a k š e n naš pokrovitelj. Z Italijani je bil s p l o h hec. Ž e prvo jutro so n a s spraševali, kaj pomeni po
n a š e »kaj«. » K a j pa imate toliko opraviti z nami, ko kar naprej čebljate kaj, kaj, k a j ? «
V p r a š a n j e s e nam je z d e l o čudno, a smo izvedeli: C A I (izg. kai) je P l a n i n s k a z v e z a
Italije!
Pri k o č i s m o pustili nahrbtnike. Z a b a v a l i smo s e z d v e m a ž r e b i č k o m a in kobilo, ki s o
silili v nas, č e š naj jim kaj damo. K o b i l a j e hotela pokusiti Pietrov klobuk in neki nahrbtnik . . . K e r j e g o r a ploščata, je bilo ž e od k o č e m o g o č e videti križ na vrhu. »To
bomo p a č m i m o g r e d e opravili,« s m o s e v mislih kar malo postavljali. V e n d a r smo s e
presneto zmotili, š e l e po kakih dveh urah s o p i h a n j a , s p o t i k a n j a in n a c e j a n j a , s m o prišli
gor. Malo pod vrhom smo z g r e š i l i pot, in morali s m o po grebenu. Na drugi strani je bil
g l o b o k prepad. Brrr, rajši s e m g l e d a l a predse. Š e l e na vrhu smo opazili, d a je g o r a
iz b l e š č e č i h dolomitnih kristalov. E n e g a s e m si v z e l a z a spomin. P l a n i n s k e kavke s o
čisto d o m a č e , malo manj, d a ti ne j e d o iz roke. Med p o č i t k o m s e je o g l a s i l a tudi kitara.
Malo s m o ž e pomagali peti, č e ne d r u g a č e , vsaj z melodijo. K o smo s e »nakrmili«, nacedili, napeli in naslikali, s m o jo udarili dol. Š l o je s »četrto«. Pri koči smo n e k a m
d o l g o čakali. I z k a z a l o s e je, d a smo č a k a l i z a o s t a l e T i r o l c e .
Natovorili smo s e in s e napotili okrog c e l e s k u p i n e L a n g k o f l . Pot s e mi je zelo
v l e e e k l a a a a . . . Š l o je večidel po ravnem, a j e bilo daleč. B i l a s e m tako utrujena, d a
me o k o l i c a ni nič zanimala. Na prelazu G a r d e n a smo si odpočili. Nekateri so plezali n a
neki v e č j i skalni o s a m e l e c . Z a d n j i del poti s e m v avtobusu spala. Z v e č e r smo v s o b i
odkrili, d a s v a z Meto o p e č e n i od p r e m o č n e g a s o n c a . Na s r e č o naju ni peklo. Hitro
s m o s e spravili v posteljo in pisali dnevnike.
VAL
GARDENA
V sredo smo bili bolj »počivalniško« razpoloženi, saj s m o s e namenili v Val G a r d e n o
na kopanje. Najprej smo moral č e z tiste neštete h r i b č k e n a š e planote, ki je ena najv e č j i h v Evropi. S r e č a l i smo tudi v u l k a n s k e kamnine. N a vrhu nam je L u i s p o k a z a l
kamnit prestol, s katerega s e je bližnji g r a š č a k n e k o č razgledoval po svoji dolini.
S p o d a j je bilo morje takih oblakov, d a bi najraje s k o č i l i vanje, a s m o raje p o č a k a l i
na bazen.
D r u g a stran n a š e planote je zelo strma, zato je bila h o j a precej naporna. Č e so bili
kamni kje zglajeni, je bila poleg n a p e l j a n a pletenica. T o d a naenkrat — rrrrr, bumf! K d o
drug kot jaz! V St. Ulrichu s m o si o g l e d a l i r e z b a r s k o delavnico in muzej l j u d s k e umet-
319
nosti. R e z b a r s t v o je p o s e b n a z n a č i l n o s t Val G a r d e n e . P o k a z a l i s o nam, k a k o delajo
lesene kipe. V s a k e g a posebej najprej skicirajo, nato oblikujejo glinast v z o r e c , š e l e nato
g a izrezljajo iz lesa. K i p e izvažajo po v s e m svetu.
Videli s m o tudi s m u č a r s k o p r o g o s v e t o v n e g a pokala.
K e r smo bili ž e presneto lačni, saj s m o s p o t o m a n a p a d a l i le maline, s m o s e odpravili
na »kosilico« (kosilo -j- malica, s e pravi kruh in sir) v s o b o m l a d i n s k e g a o d s e k a A V S .
T o s o b o s o si mladinci naredili, opremili in uredili čisto sami, v s e o d lesenih tal do miz
in plakatov. Nato je prišlo na vrsto g l a v n o : po izbiri k o p a n j e ali v o ž n j a z ž i č n i c o na
R o s s c h o t z (2282 m). Mi s m o izbrali kar prav, saj s m o lenarili ob bazenu, drugi so p a
hodili. Izumili smo c e l o vrsto s k o k o v v vodo: tek po vodi, hojo po rokah in po štirih
in š e sto stvari! K e r s v a imeli z Meto le ene k o p a l k e in pol, s v a s e stalno preoblačili.
V b a z e n u s o priključili luči in vrelce, s katerimi s m o imeli največ z a b a v e .
N a z a j g r e d e smo s e posebej zabavali. V s a k i h nekaj kilometrov je naredilo pof, pof, p s s s
in avtobus s e je ustavil. Največkrat kar sredi ceste. Mi s m o s e hahljali, a šoferju ni
bilo prav nič do s m e h a .
Z v e č e r smo gledali diapozitive s planinsko tematiko. Vodniki s o nam poklonili našitke
in z n a č k e p l a n i n s k i h zvez.
PEITLERKOFL
K o smo naslednji dan zvedeli, d a bo na turi tudi nekaj plezanja, smo s e kar razveselili.
T o turo n a Peitlerkofl, (»Oh, ž e spet kofl,« bi rekel Dani) smo imeli z a najtežjo, saj je bila
v programu edina o z n a č e n a z višino — 2874 m, kar je 10 m više kot T r i g l a v . Z u n a j s e
je v l e k l a megla, d a smo ž e pričakovali k a k š e n manjši pljusk, a s o n c e mi jo je kar
pošteno z a g o d l o . K e r s s e b o j nisem v z e l a kape, me j e zoprno b o l e l a glava. Problem
s m o rešili s tableto in ruto. Do Schliiterhiitte s m o s e cvrli na cesti. Pot je bila z e l o
dolga, p a tudi strma. Izvedeii smo še, d a »lačen« (latschen) po n e m š k o pomeni rušje.
Dani, ki je prvi omenil to težavo, s e je takoj v m e š a l : »A bor je pa ž e j e n ? « Pri koči s m o
si privoščili n a š e o b i č a j n o kosilo in s e napojili. Nahrbtnike smo pustili kar tam in
s seboj vzeli č e l a d e in vrvi. Pot je bila zdaj precej lažja. K m a l u s e je z a č e l a vijugati
320
Varovanje pred vzponom
na Peitlerkofl, 2959 m
Foto Mišo Serajnik
navzgor. K e r otroci nismo imeli d r u g e g a d e l a kot gristi strmino, s m o ugibali, k a m bo
š l a megla, ki nas je z a s l e d o v a l a . K a r n e k a k š n a loterija: bo š l a mimo ali ne? Č e j e kdo
uganil, s m o g a pohvalili, d a z n a delati vreme. Č a s nam je hitro minil in ž e s m o bili
v s k a l a h . Navezani in s č e l a d a m i s o s e nam najmlajšim k a r a b i n č k i zatikali ob v s a k e m
klinu, saj s m o jih prvič uporabljali. T u d i s i c e r s m o bili mi trije pravi štori. P l e z a n j a ni
bilo veliko, zato smo bili zelo p r e s e n e č e n i , ko s m o kar naenkrat z a g l e d a l i križ, z n a k ,
d a s m o n a vrhu. Drug drugemu smo čestitali. S l i k a l i s m o s e tudi s p r e d s e d n i k o m
Mladinske komisije U I A A (Mednarodne p l a n i n s k e zveze) A n d r e j e m von den Mullerjem.
R a z g l e d a , žal, ni bilo nobenega, zato s e z g o r a j nismo dolgo zadrževali. O p a z i l i smo, d a
s e v s a k , ki pride na vrh, dotakne križa in r e č e : »Naj živijo gore!« N a z a j g r e d e s v a s e
z Danijem š l a »gamse«, tako d a s e m enkrat imela priložnost prav pošteno »pogrniti«.
O b poti s m o s r e č a v a l i z a n i m i v e k a m n e — pravi raj z a Meto, ki jih zbira. V dolini s o nam
otroci iz bližnje hiše posodili hodulje. Svet je s te višine čisto d r u g a č e n . Blizu so imeli
tudi n e k a k š e n park s srnami, jeleni in damjeki. T a dan s m o z a r e s veliko doživeli. Z v e č e r
smo priredili š e družabni večer. K o l i k o n a s je bilo mokrih, n a m a z a n i h ali buškastih,
š e s a m a ne vem. Mi smo uprizorili »gamsa«, ki s e polula n a žrtev, r a d o v e d n e g a
planinca. S e v e d a z v e č e r š e dolgo nismo z a s p a l i .
PIZ
BOE
N a s l e d n j i d a n zjutraj je kot strela med n a s t r e š č i l a n o v i c a : S n e g po vrhovih. O b več e r n e m a v g u s t o v s k e m d e ž k u n i h č e niti pomislil ni na s n e g . Mene je kar malo stisnilo,
ker s e m k a p o in rokavice p o z a b i l a doma. V e n d a r mi to ni pokvarilo razpoloženja. Namenile smo s e na Piz B o e (3152 m). T o v a r i š Mišo je L u i s a kot vodjo n e k a k o prepričal,
d a je vredno iti na k a k e g a tritisočaka, š e p o s e b n o , ker najbrž ne bomo imeli v e č take
priložnosti. Dani je bil vesel, ker tokrat ne g r e m o na »kofl«. O b l e k l a s e m si kar štiri
kože, ker p o š t e n e g a puloverja n i s e m imela s sabo. Z avtobusom smo s e vozili dve uri,
nato š e z g o n d o l s k o ž i č n i c o . T a vozi zelo hitro, saj v 4 minutah p r e m a g a 700 m višine.
V o ž n j a je bila prav divja: potoneš v meglo, d a ne vidiš niti metra pred sabo, potem p a
naenkrat — stena, steber. G r o z n o ! V z a č e t k u n a s je z z z z z e b b b l o . Čutilo s e je, d a je
z g o r a j redkejši zrak. V sebi s e m s e kar smejala, ko s e m pomislila, kaj bodo rekli
s o š o l c i , ko jim bom povedala, d a s e m sredi a v g u s t a — pssst! — j e d l a s n e g . V hribih
je pa res narobe svet: pozimi s e kuhaš, poleti p a te lahko takole zebe. Z a r a d i te mrzle
i z k u š n j e s e m letos pozimi na z i m s k i tabor v z e l a s a m e d e b e l e stvari, kar je bilo spet
narobe.
V r e m e s e j e č e z nekaj č a s a zjasnilo, da so s e pričeli odpirati razgledi. Pot je bila kar
v redu, motila nas je le požled. P o ž l e d je z ledom pokrito kamenje, ki je lahko z e l o
nevarno. T u d i ogreli smo s e in s e p o č a s i slačili. Z g o r a j nekje s m o z a g l e d a l i kočo.
P r e s e n e č e n j e nas je š e č a k a l o : S T A L A J E N A VRHU!!!! N a tabli je pisalo črno n a
b e l e m : P i z Boe, 3152 m. N a j r a j e bi od v e s e l j a z a v r i s k a l a , a ta trenutek s e je vrinila
misel na dom. Prvič v c e l e m tednu. T o d a zdaj, tako visoko, kjer ne vem, č e bom š e
kdaj, s e m si mislila: zdaj moram p a čimprej na T r i g l a v ! Po tujih hribih hodim višje,
d o m a moram visoko.
Postregli smo si spet z našim o b i č a j n i m kosilom, ki ni kaj prida z a l e g l o , a dobro je,
č e z n a š kdaj tudi premagovati lakoto. Na vrsti je bil š e krst planincev, ki š e niso bili
tri tisoč metrov visoko. Pri nas te udarijo z vrvjo ali cepinom, tam p a te z vinom polijejo
po glavi. Mi trije s e nismo hoteli krstiti, tovariš Mišo p a je bil takoj z a to.
K o s m o s e s p u š č a l i , je bilo zabavno. Malo pod vrhom s e prične n e k a k š n a č u d n a pot
iz g r u š č a , ki s p o d n a š a noge, tako da je v s a k korak dolg dva metra. N a d v s e prav ti
pride s m u č a r s k o znanje. Pot s e n a d a l j u j e po ledu, pod katerim je voda, in g o r j e ti, č e
p a d e š . Potem te lahko le š e ožmejo, kot s o mene. Povzpeli s m o s e š e na d v a mini
vrha, nato p a s e spustili do m a j h n e g a l e d e n i š k e g a jezera. T u s m o s e navezali. Morali
s m o čakati na Tirolce, saj so d o b e s e d n o » k v a č k a l i « z vrvmi. S p u š č a l i s m o s e po n e k e m
z o p r n e m kaminu, karabinarje smo p a ž e m n o g o bolje pretikali.
K o j e bilo najhujše mimo, s e je pot p r i č e l a vijugati po plazu. Dol s m o jo rezali n a
reaktivni p o g o n . Pri avtobusu, ki nas j e ž e č a k a l , s m o zaključili našo pot, po kateri
s m o v tem dnevu obhodili c e l o g o r s k o s k u p i n o S e l l a . Avtobus je bil zelo s u p e r in nov,
ne vem, č e imamo tudi pri nas take. Morali smo s e preobuti, vanj nihče ni s m e l v g o j z e r jih. V e s je oblazinjen, spredaj ima digitalno uro, šofer pa je bil videti, kot d a sedi na
pilotskem s e d e ž u .
Z v e č e r s m o imeli š e družabno s r e č a n j e z ljudsko glasbo. P e l a in igrala nam je s k u p i n a
iz Avstrije, ki je s a m o zaradi nas prišla 300 km d a l e č . N a m a z Meto njihov hajli-hajlo
ni bil ne vem k a k o v š e č in s v a šli rajši pisat dnevnik.
VRNITEV
Na dan vrnitve s m o bili kar malo žalostni, a tudi dom s m o ž e pogrešali. Ker s e m hotela
skriti, da mi je malo težko, s e m govorila, d a s e tabor ž e dolgo v l e č e in d a imam v s e g a
dovolj. Po zajtrku s m o s e poslovili z d v e m a pesmima. Z a p e l i s m o r a z p o s a j e n i boogievvoogie, ki s m o s e g a naučili tu in š e neko prav ž a l o s t n o pesem, pri kateri smo s e
držali z a roke. V s e g a l e p e g a je p a č enkrat konec. V e s teden v italijanskih Dolomitih
mi je zelo hitro minil, a bil je tako poln doživetij, d a s e mi je hkrati zdel s t r a š a n s k o dolg.
Pot z a vrnitev s m o izbrali tako, d a smo videli čim v e č krajev in zanimivosti. Najbolj
nas je privlačila Cortina d ' A m p e z z o , z n a n a po s m u č a r s k i h tekmovanjih. P o k r a j i n a je bila
ves č a s raznolika. Prelaz, dolina, sivi dolomitni tritisočaki pa jezera, mesta, manjši,
privlačni kraji. P o s e b n o z a n i m i v a s e mi je z d e l a s k u p i n a petih skalnatih stolpov (Cinque
Torri), ki s e d v i g a j o iz g o z d n a t e planote, kot bi jih kdo izgubil, p a tudi razmetani so
tako. Fotoaparate s m o kar pridno uporabljali. V Cortini smo polizali v s a k svoj sladoled,
ki je bil prav zanič. Gledali smo, k a k o lezejo ž i č n i c e na Tofano, g o r o nad mestom.
T o je znani Monte Cristallo, blizu p a š e bolj z n a n e Tri Cine. Zmenili smo se, d a v Tolmezzu malicamo, a n a s je lakota p r e š č i p n i l a ž e prej, tako d a smo s e najedli ob č u d o vitem C a d o r s k e m jezeru (takrat s e m s e s p o m n i l a Šifrerjeve »kadore, kadore, kadore . . . « ) . V o d a je bila tako modra, d a je bilo užitek ž e umivanje rok. T a m blizu je kraj,
katerega ime je s e s t a v l j e n o iz skoraj, samih s a m o g l a s n i k o v — Peaio.
O d T o l m e z z a naprej s e je izkazalo, d a s m o bili tisti dan p o s e b n o dobri navigatorji:
namesto na j u g o s l o v a n s k i meji, smo s e znašli na avstrijski. C a r i n i k n a s je kar čudno
gledal, ko smo vprašali, kje smo. S šalo smo pregnali z a d r e g o in nadaljevali pot po
lepi Z i l j s k i dolini. Na mejnem prehodu na K o r e n s k e m sedlu s m o s e kar oddahnili, po
» n e s k o n č n e m « tednu s e v r a č a m o domov v Slovenijo. N a j l e p š e je v s e e n o doma.
Na B l e d u smo najprej oddali Danija. D o m a so me poleg atija in m a m i c e pričakali š e
sirovi štruklji, ki s e m jih prej n a r o č i l a po pošti.
V e č i n o podrobnosti t e g a prijetnega s r e č a n j a bom najbrž pozabila, zato s e m jih raje
z a p i s a l a v tale dnevnik.
KAREL BAJD NAM JE
POSLAL
TALE RIMANA
OPOZORILA:
— Kar polno v culi
prinesi
tudi prazno
— Kar do klopce
si
glej, da boš naprej
neseš
dol!
gor,
prinesel,
odnesel!
— Lepo je tod
počivališče,
če ni vandalom
za
smetišče!
— Kot človek
bodi drugim
vzor,
divjak pa kot svarilni
stvor!
— Kulturnik
a nekulturnež
je lahko
junak,
le
prostak!
— Kdor tiho hodi v gorski
v tišini zre planinski
cvet!
— Zavest planinca
če za čistost
gora
se
krepi,
skrbi!
— Nič pod listje, nič pod
nič ne vrzi dol čez
strm!
— Početja
iz
občutek
so
— Zdaj
ki vodil
grm,
objestnosti
—
manjvrednosti!
— Planinec
ni, kdor grešno
naj drug za njim nesnago
322
svet,
misli,
čisti!
tudi gre v gore
»planinec«,
naj bi ga —
čistilec!
—
ne
—
na
—
ni
—
še
Če čut zaznava
ti
lepoto,
boš nikomur
za
sramoto!
Kdor za huliganske
je
navade,
kulturni
ravni nizko
pade!
Č e res si ljubitelj
narave,
tuj ti bonton
in
postave!
Grdo je z odpadki
svinjati
gozdove,
grše pa skalnate
gorske
vrhove!
— Le tisti, ki kodeks
planinski
pozna,
lahko se na »Kranjske
vrhove«
poda:
če gor mu preveč
ne razbija
srce,
kot gams pa čez stene pogledati
sme!
— Kdor brez vsake
discipline,
na planinski
gre
izlet,
gor in dol vse križem
rine
in s tem kvari gorski
svet:
v serpentinah
pot
prezira,
s prečkanjem
celo
razdira,
po strminah
kamnje
proži,
da divjad
pred njim
beži,
v zraku le še mrhar
kroži,
in na mrhež dol
preži;
on pa kar tjavdan
hiti,
le za mizo rad
sedi...!
Uporni macesen
pod škarjami
Foto Franc Peršak
ŠE O VAROVANJU
S POLBIČEVIM VOZLOM
ZVONE
KORENČAN
O k t o b r a leta 1981 je G e o r g S t e e l e iz a n g l e š k e p l a n i n s k e z v e z e razposlal obvestilo o
nevarnostih v a r o v a n j a s polbičevim vozlom, najbrž kot odmev na s e p t e m b r s k o posvetovanje o varnosti v Nemčiji, ki p a s e g a A n g l e ž i niso udeležili. Trdi, d a j e p o l b i č e v
vozel, ki je niže od p a s u v a r u j o č e g a , nevaren in d a je bolje varovati s p l o š č i c o (stich).
Del o d g o v o r a je v č l a n k u »Mednarodno s r e č a n j e o varnosti v alpinizmu« v PV 12/1981
str. 587 in 588 ter v A R 12/1981, stran 30, zaradi b o l j š e g a r a z u m e v a n j a pa p r i o b č u j e m
š e prevod o d g o v o r a Pita S c h u b e r t a , ki pri n e m š k e m p l a n i n s k e m društvu o d g o v a r j a z a
varnost.
V s e m članom komisije z a varnost U I A A :
S k i c a 1 in p r i p a d a j o č e besedilo s t a v redu, zato nemški in avstrijski plezalci u p o r a b l j a j o
varovanje s polbičevim vozlom.
S k i c a 2 in p r i p a d a j o č e besedilo nista v redu! Z a k a j ? Pri ravnanju s polbičevim v o z l o m
(ne pri ustavljanju p a d c a ) mora v a r u j o č i držati vrv z o b e m a rokama, z eno n a
eni strani p o l b i č e v e g a vozla, z drugo na drugi strani in jo podajati (glej tudi s k i c o 7
v P V 12/81, stran 588 in s k i c o 7 v A R 12/81, stran 30. Pri ustavljanju p a d c a pa nam vrv,
ki t e č e iz p o l b i č e v e g a v o z l a k tistemu, ki pada, ž e tako uide iz roke in p a d e c ustavljamo
s a m o z eno roko. D r u g a roka torej rabi le z a p o d a j a n j e vrvi iz vozla n a p r e d u j o č e m u
p l e z a l c u med varovanjem, kajti s a m je ne more vleči s k o z i vozel. O p o m b a Z K . )
Varovanje, ki j e p r i k a z a n o n a s k i c i 2 b, ni pogosto in j e težavno (ker vrvi, ki prihaja
o d d r u g e g a v navezi gor, ne moremo podajati v vozel. O p o m b a Z . K.) in pride v poštev
s a m o v č a s i h na s l a b e m tehničnem stojišču. V a r o v a n j e s polbičevim vozlom, s k i c a 2 a
je možno, v e n d a r ni pogosto. Č e je e n a roka blizu p o l b i č e v e g a v o z l a (tam mora biti,
s i c e r manevriranje ni možno), je lahko d r u g a roka na vrvi na drugi strani vozla. V e n d a r
je v a r o v a n j e s polbičevim vozlom, kot g a prikazuje s k i c a 2 b, vedno boljše kot varovanje s p l o š č i c o , kajti polbičev vozel z d r s n e pri 2800 N, p l o š č i c a pa pri 2300 N. Varovanje s p l o š č i c o je uporabno le v razmerah, ko varujoči v e s č a s (tudi m e d p a d c e m
s o p l e z a l c a ) z a v e s t n o ukrepa. T o pa v nekontroliranih razmerah pri p a d c u ni v e d n o
m o g o č e . V Nemčiji smo imeli m n o g o problemov (dva mrtva) pri varovanju s p l o š č i c o .
Moderna metoda v a r o v a n j a mora biti u p o r a b n a z n a g o n s k i m u k r e p a n j e m v v s e h položajih, ne p a s priučenim, z a v e s t n i m ukrepanjem. V a r o v a n j e s p l o š č i c o pa ni uporabno z
n a g o n s k i m ukrepanjem, torej ta metoda ni moderna.
Do zmote, d a propagirajo p l o š č i c o , prihajajo (Angleži, o p o m b a Z. K.) zato, ker jo
p r e i z k u š a j o v kontroliranih položajih p a d c a . P a d c a pa ne moremo vedno kontrolirati.
Moramo p r e i z k u s e delati tako, d a varujoči ne v e z a trenutek, ko s p r o ž i m o utež. Ni dobro
širiti informacij brez zadostnih praktičnih preizkusov.
Pit S c h u b e r t
M
t
a
vozel z d r s i
p r i 2 , 8 kN
(ugodno)
vozel z d r s i
p r i 3 , 5 kN
(ugodno)
Steele in S c h u b e r t nam s k u š a t a razložiti tole:
Č e je vponka
s polbičevim
Č e je
s polbičevim
vozlom
nad
pasom
varujočega
(skica
1), i z h a j a t a p r i v a r o v a -
nju d r u g e g a o b a p r a m e n a vrvi iz v o z l a navzdol ( s k i c a 1 b), vozel je zaprt in zdrsi pri sili
3500 N, varovanje d r u g e g a je torej skoraj vedno statično!
Pri varovanju p r v e g a p a i z h a j a en pramen vrvi navzgor, drugi pa navzdol ( s k i c a 1 a),
vozel j e odprt in z d r s n e pri sili 2800 N, varovanje je torej dinamično. P o d a j a n j e vrvi
v vponko (pri d r u g e m p l e z a l c u ) in podajanje vrvi iz v p o n k e (pri prvem) je enostavno.
vponka
vozilom
nizko
pod
pasom
varujočega
(skica
2),
izhajata
pri
varovanju d r u g e g a v navezi en pramen vrvi navzgor, drugi p a navzdol iz v o z l a ( s k i c a 2 b),
vozel je odprt in z d r s n e ž e pri 2800 N, torej varovanje ni vedno statično; pri varovanju
p r v e g a p a izhajata o b a pramena, n a isti strani iz v o z l a ( s k i c a 2 a), vozel je zaprt in
z d r s n e š e l e pri 3500 N, kar je z a kline manj ugodno kot zgornji primer. P o d a j a n j e vrvi
je otežkočeno, č e ne ž e kar n e m o g o č e .
Zadnji nosači? Pa res zadnji? Tržaška koča na Doliču
dlraiftw(§[fi)(i
Foto Rudi Wand
g w o © s
OB DESETLETNICI
31. m a r c a 1982 je poteklo 10 let, od kar je umrl Fedor Košir, dolgoletni predsednik
(1948—1965) Planinske zveze Slovenije.
Z a č a s a njegovega n e s e b i č n e g a prostovoljskega predsedovanja se je planinska organizacija — osvobojena mnogih predvojnih ovir in neugodnih socialnih in g o s p o d a r s k i h
razmer — mogočno razvila in razmahnila. S svojim široko razpetim in pestrim delovanjem
in s poudarjeno usmeritvijo na n e p o s r e d n o podpiranje in p o s p e š e v a n j e d e l a osnovnih
c e l i c o r g a n i z a c i j e — planinskih društev — je d o s e g l a številne uspehe. V osvobojeni
domovini j e tudi planinstvo g l o b o k o zajelo s a p o in šlo na delo. O d o k r o g l o 15 000 članov,
kolikor s o jih p l a n i n s k a društva štela v prvih treh letih po osvobodilni vojni, s e je_ plan i n s k a s r e n j a v Sloveniji v e č kot početverila in n a r a s l a n a 64 710 č l a n o v v 98 društvih.
O b n o v l j e n e s o bile ob izdatni pomoči nove ljudske oblasti v s e med vojno p o ž g a n e ,
porušene in o p u s t o š e n e p o s t o j a n k e : planinski domovi, k o č e , z a v e t i š č a in bivaki. Obnovljena so bila med vojno z a p u š č e n a in z a n e m a r j e n a pota. P o u d a r j e n o je bilo kulturno,
p r o p a g a n d n o in v z g o j n o delo. R a z m a h n i l s e je s l o v e n s k i vrhunski alpinizem. S p o s e b n o
pozornostjo in s k r b j o je bilo zastavljeno delo s p l a n i n s k i m n a r a š č a j e m : mladino, pionirji in c i c i b a n i . K r e p k o s e j e razvila, strumno organizirala, i z š o l a l a in opremila G o r s k a
reševalna služba. U g l e d n o s e je ob nenehnem mentorstvu p o k o j n e g a p r e d s e d n i k a razvila
vsebina, urejenost in kakovost s t a r e g a p l a n i n s k e g a g l a s i l a , P l a n i n s k e g a vestnika, pod
v e š č o u r e d n i š k o roko prof. T i n e t a O r l a itd.
T u d i d a n a š n j e š e z a h t e v n e j š e in n a d v s e m pestro planinsko delo v novih razmerah in
č a s i h v m n o g o č e m u s p e v a in s e razvija na trdnih temeljih, ki jih j e g r a d i l a in utrjevala
K o š i r j e v a g e n e r a c i j a . Njegov s p o m i n š e vedno živi med nami in n a s vzpodbuja.
O b desetletnici s e je Glavni odbor P l a n i n s k e z v e z e S l o v e n i j e na svoji seji dne 18. aprila 1982 na B l e d u posebej spomnil s v o j e g a n e k d a n j e g a z a s l u ž n e g a p r e d s e d n i k a in na
njegov grob položil s p o m i n s k i š o p e k .
IVANU MICHLERJU V SPOMIN
Blizu tam, kjer je n e k o č Ivan C a n k a r napisal z a Vrhniko, kjer s e iz b a r j a n s k i h tal v z d i g nejo k r a š k e stene, b e s e d e : »Tukaj s e z a č e n j a Kras,« je 8. a p r i l a letos umrl Ivan Michler,
e d e n n a j z a s l u ž n e j š i h in najbolj uspešnih r a z i s k o v a l c e v p o d z e m e l j s k i h jam.
Z Michlerjem s e m s e s e z n a n i l ž e kot d e č e k . O n je stanoval na v z h o d n e m delu Poljan,
malone tik pod G o l o v c e m , j a z pa na z a č e t k u K o d e l j e v e g a . N a obeh krajih s e je takrat
ž e z a č e l a č i s t a narava. Pridružila sta s e š e dva Ivana — T a v č a r in K o v a č . Prav kmalu
s o n a s izvabili P o l h o g r a j s k i Dolomiti pa Krim in R a š i c a n a s v o j e vrhove — in kjerkoli
so molele s k a l e n a dan, tam s m o jih preplezali. D i j a š k a leta so n a s ž e izvabila v »plezalno šolo« pod G r m a d o ob š m a r n i gori — p a s e v e d a K a m n i š k e planine, kmalu tudi
zunaj »sezone«. Michler je bil z e l o tih tovariš. Ž e kot otroku mu je umrla mati in to je
dalo pečat na ves njegov z n a č a j . N j e g o v o n a g n j e n j e do narave je podpiral tudi njegov oče.
L e t a 1910 s m o s e seznanili z B o g o m i l o m Brinškom, B a d j u r o in dr. J o ž e t o m C e r k o m .
Z a d n j i n a s je, mlade in podjetne, takoj pritegnil k z a č e t n e m u delu r a z i s k o v a n j a kraških
p o d z e m e l j s k i h jam. T u s e je Ivan Michler i z k a z a l kot izredno s p o s o b e n , p o g u m e n in
spreten jamar. Č e le m o g o č e je plezal prvi v črno temo kraških brezen, kamor š e ni
stopila č l o v e š k a noga. L j u d j e s o n a s svarili, d a so b r e z n a h u d i č e v a pot iz pekla.
T i h o in brez b e s e d je Michler vsakokrat, spretno kakor m a č k a , plezal po tankih lestvicah
v brezna. R a d j e šel tudi zadnji od nas iz globine. Bili s m o s k r a j n o s l a b o opremljeni, in
prvo plovilo v vodnih j a m a h sta bila d v a s o d a z a karbid, zbita s k u p a j z letvami. S e v e d a
je bil Michler prvi, ki s e je spustil po črni vodi.
T a k r a t s m o v nekaj letih raziskali na K r a s u 106 brezen in jam. Mislim, d a je bil Michler
povsod zraven. T i k pred najinim o d h o d o m na Dunaj j e iz malone 100 m g l o b o k e G o l e š nice v Istri o d n e s e l krvavo glavo. Ne d a bi le malo potožil, s e je iz b r e z n a ves krvav
prikazal na dan.
V j a m a h s v a s e z n a š l a z Michlerjem tudi I. 1917 na S o š k i fronti. N a m a j e a r m a d n o
poveljstvo dodelilo le 4 stare, plašne vojake, ki so s e s i c e r p r o s e č e in plašno branili iti
g l o b l j e v brezna. Dostojno in brez b e s e d je Michler trpel, d a so s p r e m l j e v a l c i ostali
n a mestu, kjer je postalo plezanje nevarno. T a k o v k o n č n e m breznu v ledeni jami Parad a n a in v 150 m g l o b o k i Rupi ter drugod. Michler je prišel v ta o d d e l e k na moje priporočilo prav iz fronte pri A s i a g o . T a m je pri jurišu v g o r a h p o k a z a l zopet svojo hladnokrvnost in pogum. K o so s e z a č e l i Italijani umikati iz zavetja, je eden ostal z a s k a l o in
divje streljal na Michlerja. K s r e č i g a ni zadel, Michler j e mirno prišel do z b e s n e l e g a
v o j a k a in g a z enim strelom umiril.
Kot p l e z a l e c mi o s t a n e v n e p o z a b n e m spominu. Njegov mir j e m n o g o pomagal, d a s v a
I. 1911 pozimi prek M a l e g a T r i g l a v a prišla na vrh. Prav tako g a ne morem pozabiti pri
327
plezanju, ko smo Michler, K o v a č in j a z kot prvi S l o v e n c i brez v o d n i k a preplezali
T r i g l a v s k o steno. Z n a č i l n o miren je bil, ko naju je na poledeneli z i m s k i Brani zajel divji
vihar in so plaziči sodre drveli po strmini proti Okrešlju. Na Planjavi s e j e n e k o č
z a p l e z a l in pol ure visel v kritičnem položaju, dokler mu tovariš od vrha dol ni p o m a g a l
Po prvi svetovni vojni smo s e preutrujeni razšli. Michler je ostal j a m a m zvest. R a z i s k a l
j e — ž e kot p r e d s e d n i k Društva z a r a z i s k o v a n j e j a m nad 2000 raznih jam. K o je P a z i n s k a
reka o d n e s l a prof. K o s m a t i n a v strašno jamo, je Michler pogumno vodil reševalno a k c i j o
in rešil pokojnikovo truplo.
Postal je č a s t n i č l a n s p e l e o l o š k e z v e z e J u g o s l a v i j e in častni p r e d s e d n i k J a m a r s k e z v e z e
Slovenije.
P r i š l a s o leta starosti, a Michler j e do z a d n j e moči deloval tudi pri upravi P o s t o j n s k e
90 let star je z a č e l popuščati in mirno je po težkem s p e l e o l o š k e m delu z a v e d n o z a s p a l
v svoji hišici tik ob z a č e t k u K r a s a na Vrhniki. Naj mu bo lahka d o m a č a zemlja, v z g o dovini s p e l e o l o g i j e mu j e z a g o t o v l j e n o p o s e b n o častno mesto.
Pavel K u n a v e r
ANDREJU VELIČKOVIČUFAZANU
R a z u m lahko morda sprejme, toda n a š a č u s t v a v v s e h teh dneh, o d k a r nas j e presunila
s t r a š n a novica, ne morejo sprejeti dejstva, d a si odšel. Š e vedno č a k a m o t v o j e g a v e s e l e g a obraza, ki je vedno v našo sredino v n e s e l vsaj majhen d e l č e k tiste n e s k o n č n e
ž i v l j e n j s k e vedrine, ki je k i p e l a iz tebe in ki si jo res ob v s a k e m trenutku p r e n a š a l na
v s e tiste, ki so te obdajali. Č a k a m o tvojih lahkotnih korakov, tvojega n a s m e š k a in iskrenih prijateljskih besed, ki s o takoj osvojila s r c a v s a k o g a r , s katerim si poiskal stik. T e ž k o
bi med nami planinci in alpinisti našli koga, ki bi užival toliko priljubljenosti, kot si jo
ravno ti. Pred več kot desetimi leti so te osvojile gore in stene, ti pa si kot n a š priljubljeni F a z a n osvojil s r c a v s e h svojih tako številnih hribovskih in drugih tovarišev, ki
s i d a n e s štejemo v čast, d a smo s teboj delili s o n č n e in s e n č n e trenutke v gorah.
Kot alpinist in alpinistični inštruktor svojih izjemnih sposobnosti nisi i z k o r i š č a l z a s v o j e
uveljavljanje, p a č pa si kot izreden organizator, ki mu v naših vrstah ni bilo para, vodil
ljudi v s e h starosti in v s e h poklicev v gore, ki si jih tako ljubil. K o l i k o desetin p l a n i n c e v
ne bi nikoli videlo zlatih macesnov, sivih sten, ž u b o r e č h potokov, a l p s k i h ledenikov
ali j u ž n o a m e r i š k i h gora, č e jih ne bi tja popeljala ravno tvoja z a n e s l j i v a roka. Vsem,
ki s o šli s teboj, si nudil o b č u t e k popolne varnosti, zanesljivosti in č l o v e š k e topline, ki
j e nisi izgubil niti v najtežjih trenutkih. Č u t z a vse, kar je lepo in dobro, čut z a č l o v e k a ,
je izhajal iz harmonije tvoje osebnosti in ista roka, ki je tako krepko d r ž a l a vrv, j e s
kamero r e s n i č n e g a mojstra ujela tudi harmonijo g o r s k e narave. Andrej, ž i v l j e n j a ti ni
v z e l a g o r a kot tvoja v e č n a prijateljica, a m p a k n e s r e č n o naključje. V cvetu t v o j e g a
p o g u m n e g a življenja, ko si ravno stopil na prag v s e g a tistega, kar si v njem želel d o s e č i ,
si odšel s svojo najdražjo ž i v l j e n j s k o d r u ž i c o Meto in sinom Nejcem, ki si ju imel tako
rad in na katera si bil tako ponosen.
O s t a l a je praznina, ki je mi vsi ob tvoji veliki življenjski poti š e v e d n o ne moremo
doumeti. O d š e l si, Andrej, v mislih p a nas b o š vedno spremljal na n a š i h g o r s k i h poteh.
Jurij Senegačnik
(Poslovilne b e s e d e s o iz govora, n a m e n j e n e g a z a z a d n j o pot A n d r e j a V e l i č k o v i č a - F a z a n a ,
č l a n a A O Ljubljana-matica, ki s e je smrtno ponesrečil s svojimi najbližjimi v letalski
nesreči n a Korziki. N a s k u p n e m pogrebu žrtev letalske n e s r e č e mu žal nismo mogli
izreči poslovilnih besed.)
DRAŽGOŠE
'82 — POHOD
»PO
CANKARJEVEGA
BATALJONA"
POTI
Le kdo š e ni slišal z a D r a ž g o š e ! S to
v a s i c o na prisojnem p o b o č j u D r a ž g o š k e
gore je od prvih dni b o j e v a n j a z a svobodo
povezana naša zgodovina.
Močno je v svetu o d j e k n i l a novica m r z l e g a
j a n u a r j a 1942, d a so partizani m a l e g a narod a na B a l k a n u trdno o d l o č e n i pregnati
okupatorja s s v o j e lepe zemlje, kajti C a n karjev bataljon je pod vodstvom n a r o d n e g a
heroja J o ž e t a G r e g o r č i č a bil v e č d n e v n i boj
z Nemci. K o so s e partizani umaknili, so
sovražniki stresli b e s nad vasjo in njenimi
prebivalci.
V spomin na te d o g o d k e so vsakoletne prireditve »Po poteh partizanske J e l o v i c e « .
Naj ne bi pozabili herojstva B i č k o v in dru-
Dražgoše '82
gih, pozabili pa naj ne bi tudi zločinov z a vojevalcev!
Poleg številnih tekmovalnih prireditev in
pohodov ob 40-letnici teh pohodov je 9. in
10. j a n u a r j a letos ž e četrtič P D Š k o f j a L o k a
izvedlo pohod »Po poti C a n k a r j e v e g a bataljona s P a s j e ravni v D r a ž g o š e « .
Borci tega bataljona so s e po poljanski
vstaji umaknili in zbrali na »Pasji ravni«.
O d tu je 120 borcev v v i s o k e m s n e g u in
mrazu šlo na J e l o v i c o . Prav toliko je bilo
letos pohodnikov.
Z b r a l i s m o s e pri kmetu K o š i r j u pod » P a s j o
ravnjo«. Dostop do tu je poljuben, glavnina pa vedno krene v večernih urah v
soboto iz Š k o f j e L o k e do v a s i » N a logu«,
od tam p a je približno dve uri do Koširja.
T u je postanek, z a koliko č a s a , p a je odv i s n o od vremena, s n e g a in drugih okoli-
Foto Jože Dobnik
š č i n . Odločitev s p r e j m e odbor p o h o d a na
mestu samem.
Prijetno s e je srečati s starimi z n a n c i - p o hodniki, s katerimi se s r e č u j e m o na tem
ali onem z i m s k e m pohodu. P a vendar je
prav ta nekaj p o s e b n e g a , ne s a m o zato,
ker je zelo zahteven in dolg in s e o d v i j a
povrhu š e ponoči. Hodimo v strnjeni koloni.
Na s r e č o s e udeleženci z a v e d a j o težavnosti p o h o d a in s o zato primerno obuti in
o b l e č e n i ; s s e b o j imajo tudi baterije. T o
organizatorji od pohodnikov tudi zahtevajo.
Z a u s p e š n o izvedbo p o h o d a je s e v e d a potrebna tudi disciplina.
Letos je ž e v e č kot 30 u d e l e ž e n c e v prejelo
srebrni z n a k pohoda. Z a prvi p o h o d je
predviden bronasti znak, z a tri pohode srebrni, z a pet p a zlati. Z a kontrolo prejme
vsak u d e l e ž e n e c posebno knjižico in s i c e r
na P a s j i ravni. N a v a d n o g r e d o na pot po
krajšem govoru in napotkih ž e nekaj pred
p o l n o č j o istega dne izpred »Koširja«. Č e
je s r e č a z v r e m e n o m in luno, j e n a j l e p š e
hoditi brez svetilk. K o l o n a s e mimo kmetije K u z o v e c vije v g o z d o v e P o l h o v c a . Približno dve uri je potrebno do vasi Z m i n e c ;
tam p r e č k a m o P o l j a n s k o Soro. Z a g r i z e m o
s e v breg Sv. L o v r e n c a in kaj kmalu s m o
v B r e z n i c i pri L o v s k i k o č i ; tam nam oskrbnik »mini« k o č e postreže s čajem. P a tudi
toliko č a s a je vedno, d a s e lahko podpremo, č e je kaj v nahrbtniku. N e p o z a b n a
j e bila pot pred leti tja doli mimo T o m a ž a .
P r i č e l o s e j e daniti. S o n c e j e ž e obsijalo
vrhove Ratitovca. V daljavi s o dobile svojo
podobo tudi K a m n i š k e Alpe, v s e bele. Med
nami in njimi pa je m e g l e n o morje. T o d a
ni č a s a z a o b č u d o v a n j e . Le š e nekaj diapozitivov z a spomin, pa nazaj v kolono. V
v a s i L u š a razvijemo zastave, ki nato plapolajo pred nami v s e do D r a ž g o š .
T a k o j po p r e č k a n j u s e l š k e S o r e s e poklonimo s p o m i n u na p a d l e g a P o l j a k a T a d e u s z a S o d o w s k e g a (diverzant Tom).
V vasi Š e v l j e nas p r i č a k a j o funkcionarji
l o š k e P D — z golažem. Kar prileže s e
k r e p a k zajtrk. P r e c e j š e n del poti je ž e
z a nami, a š e v s e e n o je treba preostali del
poti kar spoštovati.
Kljub z g o d n j i m jutranjim uram smo opazili
ž e prve avtomobile, ki s o bili namenjeni v
D r a ž g o š e . S m o p a trmasta druščina, nihče
s e ni premislil, d a bi s e od tu naprej —
peljal.
330
S p e t s e z a g r i z e m o v hrib proti vasi Pozirno. Č e je s r e č a , nas tu ž e greje s o n c e .
Na desni pustimo vrh Mohorja. Pred nami
s e p o k a ž e D r a ž g o š k a gora, levo J u l i j c i . Z a
s a b o pustimo Z a b r e k v e . T a del poti med
Pozirnim in Z a b r e k v a m i je ostal marsikomu
v n a j l e p š e m spominu. V e l i č a s t n a j e s l i k a
d o l g e zvite kolone živopisnih barv, n a č e l u
p a vihrajo zastave. N e k a m pretiho s e mi
zdi ta trenutek. L e k a k ptič s e o g l a s i . Kar
č a k a l s e m na vrisk. T o d a d o l ž i n a prehojene
poti je ž e opravila svoje. Nekaterim je
»zakuhalo«. K o l o n a s e je nekoliko raz-
vlekla, ko s m o prišli na najvišjo točko nad
Zabrekvami.
O b spustu s v a s e s tovarišem J u g o v i č e m
( S P D Trst) nekoliko zaklepetala. D r u g i č je
že na pohodu in š e bo prišel, pravi. T u d i
Mariborčani so zelo zadovoljni, p a Z a g r e b čan, Ljutomerčan Vrhar itd.
O b v z p o n u pred partizansko c e s t o J a m n i k — D r a ž g o š e smo potrdili knjižice, podelili z n a č k e prireditve in z n a č k e pohoda.
N e k a j pred dvanajsto s m o ž e v D r a ž g o š a h .
Z e l j a organizatorjev je bila, da bi prišli v
koloni pred spomenik. T o d a vse drugo je
laže opraviti kot to. P a tudi zameriti ne
gre, saj so tisti iz bolj oddaljenih krajev
pohiteli domov, drugi pa s o bili d o d o b r a
izčrpani. Nekateri pa preprosto ne morejo
razumeti, z a k a j v D r a ž g o š a h ne posvete
prave pozornosti pohodnikom »Po poti
C a n k a r j e v e g a bataljona«.
V imenu P D Š k o f j a L o k a s e z a h v a l j u j e m
v s e m d o s e d a n j i m pohodnikom z a res z g l e d no s p o š t o v a n j e navodil. Moramo priznati,
d a je pohod izredno zahteven in g a z m o rejo le dobro pripravljeni in dobro opremljeni hodci.
Vinko Hafner
PRED
90-LETNICO
SAVINJSKE
PODRUŽNICE
SPD
Na minuli seji M D O » S a v i n j s k a « so razpravljali tudi o pripravah na 90-letnico S P D
in na 90-letnico S a v i n j s k e p o d r u ž n i c e S P D .
V občini Ž a l e c so načrtovali, d a bi razvoj
planinstva v tej občini prikazali ž e v S a v i n j s k e m zborniku, ki bo izšel ob 800-letnici trga Ž a l e c , vendar pa verjetno načrta
ne bodo uresničili, saj p o s a m e z n a društva
niso priskrbela kratkih o p i s o v s v o j e g a
dela. V s e pa kaže, d a bo lahko v z b o r n i k u
o p i s a n a S a v i n j s k a pot.
Z d a j ž e z b i r a j o dokumente. N a primer:
z a p i s n i k e S a v i n j s k e p o s o j i l n i c e Ž a l e c , ki
kažejo, d a je S a v i n j s k a p o s o j i l n i c a —
ustanov. I. 1881 — kot n a p r e d n a slovens k a ustanova, prvič delila del č i s t e g a dob i č k a I. 1897. Ugotovljeno je, d a je tisto
leto n a m e n i l a z a »slovensko planinsko
o r g a n i z a c i j o , S a v i n j s k o p o d r u ž n i c o « 20 goldinarjev. P o m o č s o nato podeljevali v s a k o
leto n a o b č n e m zboru posojilnice.
T a redna p o m o č j e trajala do leta 1935.
V teh z a p i s k i h z a s l e d i m o tudi, d a s o
menjali naziv organizacije. T a k o prvič lahko preberemo naziv » S a v i n j s k a p o d r u ž n i c a
S P D C e l j e « leta 1932 in s i c e r 14. marca.
H a u s e n b i c h l e r j e v o k o č o na Mrzlici s o odprli 28. 9. 1899. Dne 19. 4. 1900 je o b č n i
z b o r S a v i n j s k e p o s o j i l n i c e sklenil, d a d a
»za z g r a d b o
Hausenbichlerjeve
koče«
100 kron, S a v i n j s k i podružnici S P D pa
80 kron.
Ravnatelj P o s o j i l n i c e je bil F r a n R o b l e k ,
ki g a prof. J a n k o O r o ž e n v z g o d o v i n i
S P D o m e n j a kot vodjo ž a l s k e g a o d s e k a S P
S P D , u s t a n o v l j e n e g a I. 1919. T a o d s e k je
pod vodstvom F r a n a R o b l e k a gradil c e s t o
v L o g a r s k o dolino. Prof. J a n k o O r o ž e n v
Kratki z g o d o v i n i S P S P D ( P V 1940) n a v a j a
še, d a je I. 1922 ž e vozil po novi poti avtomobil, p o p o l n o m a pa j e bila c e s t a gotova
š e l e leta 1925.
T u d i z a to c e s t o je S a v i n j s k a p o s o j i l n i c a
»darovala« del č i s t e g a d o b i č k a . 12. 4. 1922
s o na o b č n e m zboru sklenili, d a dajo »za
c e s t o v L o g a r s k o dolino K 1.000«. Med
podpisniki z a p i s n i k a s t a Fran R o b l e k (načelnik) in Anton Petriček. R a j k o V r e č a r je
v knjigi » S a v i n j s k a dolina« ( s a m o z a l o ž b a
1930) z a p i s a l v poglavju, kjer o p i s u j e
društva, ki s o d e l o v a l a ali š e delujejo v
trgu Ž a l e c : » O d s e k c e l j s k e p o d r u ž n i c e
S P D . Imel je nalog, d a p o s p e š u j e turistiko.
V z d r ž e v a l je H a u s e n b i c h l e r j e v o k o č o na
Mrzlici. N a skrbi sta jo imela Anton Petrič e k in pokojni Ivan K a č - S a v i n j s k i , v zadnji
dobi p a Viktor Pilih.«
28. 4. 1923 je o b č n i z b o r S a v i n j s k e posojilnice namenil z a c e s t o v L o g a r s k o dolino
š e 500 K in 19. 4. 400 K.
Franc Ježovnik
PROPAGANDA
IN
V MDO
SAVINJSKA
INFORMACIJA
Med poročili, ki so bila pripravljena v
okviru M D O planinskih društev, z a v z e m a
eno osrednjih mest poročilo o propagandi
in o informiranju v okviru MDO. V tem
okviru ž e nekaj let sistematično zbirajo
prispevke, ki obravnavajo delo planincev in
ki so objavljeni v o s r e d n j i h in v lokalnih
č a s o p i s i h in glasilih o r g a n i z a c i j z d r u ž e n e g a dela. Ni p a š e urejeno zbiranje d r u g e g a
informativnega materiala. T e g a j e veliko;
tu so programi društev, prospekti, ki jih
izdajajo društva ob različnih prireditvah
itd. O m e n i m o naj prospekte, ki jih i z d a j a j o
P D o b č i n e Ž a l e c ob p o s a m e z n i h pohodih
po poteh N O B . T i prospekti vsebujejo podatke o z g o d o v i n i , o p o z a r j a j o na z g o d o v i n s k e in e t n o g r a f s k e s p o m e n i k e , vodijo po
»trasi« in v s e b u j e j o š e ta ali oni nasvet
o hoji in o drugem. Izdajajo različne legitimacije, s p o m i n s k e žige, našitke, n a l e p k e
itd.
Prav bi bilo, d a bi s e društva obvezala,
da bi o v s e m o b v e š č a l a P Z S in tja p o š i l j a l a
primerke teh izdaj, d a bi tako to gradivo
ohranili na enem mestu. Z n a n je primer
e n e g a izmed PD, ki ž e v e č let i z d a j a različne našitke, ob pohodih po poteh N O B .
O b jubileju društva p a j e bila razstava,
ko so to g r a d i v o ukradli in zdaj j e to
društvo ostalo brez teh d o k a z o v o s v o j e m
delu.
V M D O smo zasledili, d a nekatera društva
izdajajo svoje p r o g r a m e s k u p a j z drugimi
društvi. T i p i č e n primer je P D Prebold, ki
je delovni program z a I. 1982 vključilo v
program komisije z a rekreacijo pri K S Prebold. Društva, ki s e ukvarjajo z rekreacijo,
so z d r u ž i l a svoj p r o g r a m in g a s k u p a j po-
nudila krajanom. N a v e d e n e so a k c i j e , datum p o s a m e z n i h a k c i j in kdo je n o s i l e c
akcije. R a z v e s e l j i v o je, d a je P D Prebold
v ponudbi na prvem mestu.
P o j a v l j a j o s e ž e filmi, diapozitivi, umetniške
fotografije, prirejajo razstave, marsikatero
društvo ima v svojih o m a r i c a h stalno razstavo s planinske tematiko. O m e n i m o naj
planinsko s e k c i j o K I L Liboje, ki je na
o b č n e m zboru p r i k a z a l a film o lanskih izletih. V s e v e č j e izlete so spremljali s filmsko
kamero. Zelezarji iz Š t o r obljubljajo, d a
bodo ob desetletnici S a v i n j s k e poti pokazali film o tej poti. Pri naštevanju ne
moremo mimo umetniških fotografij, ki jih
v s a k m e s e c javlja glasilo C i n k a r n e C e l j e .
P a s e povrnimo k o b j a v a m v različnih
glasilih. Prepričani smo, d a je pregled, ki
g a ima MDO, pomanjkljiv. P r e d v s e m ni
podatkov o o b j a v a h v glasilih p o s a m e z n i h
o r g a n i z a c i j z d r u ž e n e g a dela. V M D O t e g a
g r a d i v a ne dobivamo, č e p r a v s o p o s a m e z na društva to obljubila. V M D O smo prepričani, d a je tudi p r e g l e d prispevkov v g l a silu O b K S Z D L V e l e n j e — » N a š č a s « —
pomanjkljiv, saj ž e p o s a m e z n e številke, ki
s m o jih prejeli v M D O povedo, d a to glasilo o b j a v l j a m n o g o č l a n k o v o planinstvu.
Nasprotni primer s t a glasili O b K S Z D L Ž a lec » S a v i n j s k i o b č a n « in Mozirje » S a v i n j s k e novice«. Uredništvi teh dveh g l a s i l
s a m i pošiljata v s a g l a s i l a na MDO. Z g l e d ,
vreden p o s n e m a n j a !
V M D O smo tudi z r a z o č a r a n j e m ugotovili,
d a je Novi tednik ukinil planinsko rubriko
in to prav zdaj, ko je urejeno financiranje
in med drugim tudi T K S Ž a l e c prispeva
nekaj denarja z a ta tednik. Nerazumljivo
dejanje, ki je povzročilo, d a p o s a m e z n i k i
ne pišejo v e č v ta tednik. Ni kakovostnih
prispevkov z v z g o j n o v s e b i n o pa tudi ne
tistih, ki bi opozarjali na različne p l a n i n s k e
znamenitosti. E d i n o novice v tem tedniku
š e najdemo, drugi prispevki pa so silno
redki.
Dopisniki so s e v g l a v n e m preusmerili na
Delo, kjer najdemo pri tov. S a v e n c u dosti
razumevanja. Ž a l p a je tudi v Delu velikokrat premalo prostora, d a bi mogli v s e objaviti.
P r e g l e d objav bi bil tale:
Novi tednik v letu 1981 68 objav, v letu 1980
145 objav; T V - 1 5 17 objav, V e č e r 33, Delo
76, S a v i n j s k i o b č a n 28, S a v i n j s k e n o v i c e
32 objav, Ferralit d a n e s ( m e s e č n i O Z D
Ferralit) 9 objav, L i b o j s k i keramik ( o b č a s n o
g a i z d a j a K I L Liboje) 8 objav itd.
In š e nekaj naslovov:
V oktobrski številki S a v i n j s k i h novic so bili
objavljeni prispevki »Ante T e v ž — ustanovni član P D Ljubno«, objavljen je bil
s p o m i n s k i utrinek, kako so gradili planinske k o č e pred II. vojno, objavljeno je
bilo opozorilo o novi z n a č k i S o l č a v s k e planinske poti, pa s e s t a v e k : »Planinci na delu
— udarniško delo na K l e m e n č i jami.«
V L i b o j s k e m K e r a m i k u pa v v s a k i številki
predstavijo eno i z m e d transverzal.
V TV-15 s o objavljeni prispevki, ki obravnavajo tradicijo N O B . L a h k o rečemo, d a
redno objavljajo prispevke o delu planinc e v iz tega področja. Verjetno pa m a n j k a
š e to ali ono, kar bi planinsko v s e b i n o š e
bolj zaokrožilo. Z a k a j ne bi, recimo, opozarjali na p o s a m e z n e s p o m e n i k e N O B , ki
v e č ali manj z a p u š č e n i s a m e v a j o v skritih
g o z d o v i h ob planinskih poteh in so planinci v glavnem edini, ki jih obiskujejo.
T a k o bi lahko objavljali naslove z a v s e č a s o p i s e , z a Delo, z a V e č e r itd.
O m e n i m o naj š e Planinski vestnik. V preg l e d u lahko vidimo, da ni številke, kjer ne
bi bilo p r i s p e v k a o delu in življenju planincev M D O S a v i n j s k a .
S k r a t k a , sistematično delo na p o d r o č j u
p r o p a g a n d e in informacije je ž e dalo lepe
rezultate, lahko p a bi bilo š e bolje. Ugotavljamo, d a s o š e p o d r o č j a , da so š e
društva, o d k o d e r s e planinci premalo o g l a šajo, kar p a ne pomeni, da ne delajo. J e
p a č tudi tu p l a n i n s k a s k r o m n o s t tista, ki
d a j e vtis, d a na tem področju š e ne z n a m o
delati. Premalo s e z a v e d a m o , da moramo
družbo, ki nas tudi materialno podpira,
seznaniti z našim delom.
merah naj postane s t a l n a oblika; tako bi
s e sestali v prihodnjem letu na Komni.
Planinstvo želijo čimbolj tesno povezati
s turnim s m u č a n j e m . P o l e g turnega smuč a n j a želijo v prihodnje tudi v e č praktičnih
vaj o uporabi c e p i n a in derez, saj j e z d r s
pogost vzrok n e s r e č e v naših g o r a h tudi
v poletnih mesecih, ko je š e dosti trdih
z a l e d e n e l i h s n e ž i š č . Z a tako obliko izpop o l n j e v a n j a na zboru p l a n i n s k i h v o d n i k o v
bi v prihodnje potrebovali tudi v e č inštruktorjev. Domenili so se, naj bi bila v prihodnje dva z b o r a planinskih vodnikov in
s i c e r e d e n v zimskih, drugi pa v letnih
razmerah. V s a k planinski vodnik naj bi s e
o b v e z n o udeležil vsaj e n e g a v dveh letih.
Z a temo r a z g o v o r a na zboru planinskih
v o d n i k o v v letnih razmerah, ki bo jeseni,
pa so med drugim izbrali tudi temo o preverjanju z n a n j a p l a n i n s k e g a vodnika. R a z mišljali s o tudi o zboru tistih, ki s i c e r niso
niti mladinski niti planinski vodniki, a
vodijo v p o s a m e z n i h P D izlete. N a v s a P D
bodo poslali poziv, naj pošljejo s e z n a m
planincev, ki vodijo izletniško dejavnost.
V nedeljo so si ob s l o v e s u z a ž e l e l i na svidenje na prihodnjem zboru planinskih v o d nikov.
Franc Ježovnik
PRVI
ZBOR
PLANINSKIH
VODNIKOV
Z a d n j i k o n e c tedna v m a r c u je bil v
E r j a v č e v i koči na V r š i č u prvi z b o r planins k i h vodnikov v z i m s k i h razmerah. Potreba
in ž e l j a po zboru v z i m s k i h razmerah s e
j e porodila na zboru planinskih v o d n i k o v
v Vratih oktobra 1981. Planinski vodniki bi
s e radi izpopolnili v spretnostih, potrebnih
z a hojo v g o r e pozimi in z a turno s m u čanje.
Pri hotelu E r i k a v K r a n j s k i gori s e je
z b r a l o 22 planinskih vodnikov iz 14 P D in
z inštruktorjema ing. Danilom š k e r b i n e k o m in ing. Borom J e r a b e k o m . Na V r š i č u
s o v dveh dneh predelali v e š č i n e , potrebne
z a varno o b i s k o v a n j e g o r a v z i m s k e m č a s u .
Pogovorili so s e o vsebini in tehnični opremi z a z i m s k i o b i s k gora, zlasti pa z a turno
smuko. V praktičnem delu p r o g r a m a so
naredili prerez in analizirali s n e ž n o odejo,
s p o z n a l i so snežni klin, testirali drsnost
s n e g a po norveški metodi, spoznali tehniko
hoje v s n e g u in s m u č a n j u v navezi pa varovanje in o s n o v n e elemente turnega s m u čanja. O b d e l a l i so orientacijo v z i m s k i h
razmerah, obravnavali možne nevarnosti v
g o r a h pozimi, zlasti nevarnosti plazov, pomoč p o n e s r e č e n c u in njegovo reševanje.
V soboto so imeli turo na Vratca, v nedeljo
pa je s p r e m e m b a vremena preprečila turo
n a Malo Mojstrovko, vendar s o tako teoretični kot praktični program izpopolnjevanja obdelali v celoti.
332
O b z a k l j u č k u z b o r a planinskih vodnikov so
sprejeli nekaj smernic z a delo v prihodnje.
Z b o r planinskih vodnikov v z i m s k i h raz-
Marinka K o ž e l j - S t e p i c
OBČNI
ZBOR
PD
IDRIJA
Idrija ima dolgoletno športno in tudi planinsko tradicijo. P l a n i n s k o društvo bo č e z
dve leti praznovalo 80-letnico ustanovitve.
V e n d a r t a k e g a uspeha, kot s o g a d o s e g l i
idrijski alpinisti lani in letos, š e ni bilo v
planinstvu in tudi ne v kaki drugi športni
p a n o g i v Idriji. Idrijski planinci s m o lahko
ponosni na n a š e alpiniste, s o menili na
rednem letnem o b č n e m zboru, ko so pregledovali o b r a č u n s v o j e g a d e l a v minulem
letu. Največji u s p e h sta d o s e g l a Emil Tratnik v s l o v e n s k i odpravi v Himalajo, ki je
v navezi preplezal južno steno Daulagirija,
in Z l a t k o Gantar, ki je v navezi preplezal
južno steno A c o n c a g u e v Andih. S i c e r je
alpinistični o d s e k zelo aktiven, č e p r a v po
letih š e mlad. Š e vedno s k r b i z a n a r a š č a j ,
č e p r a v o d s e k šteje okrog 60 alpinistov. Z a
to ima v s e k a k o r veliko z a s l u g d o s e d a n j i
n a č e l n i k S t a n k o Murovec.
T u d i mladinski o d s e k je bil aktiven, č e p r a v
je bilo lani čutiti na nekaterih š o l a h pom a n j k a n j e mentorjev. Lani je o d s e k o r g a niziral republiško o r i e n t a c i j s k o tekmovanje
in š e vrsto drugih. O r g a n i z i r a l je tabor v
B a v š č i c i , planinsko šolo in številne izlete
v bližnje hribe in Alpe. N a r a š č a j prihaja iz
o t r o š k e g a vrtca v Idriji, lani je 93 c i c i b a n o v
izpolnilo p o g o j e z a naziv c i c i b a n - p l a n i n e c .
L a n s k i program izletov z a p l a n i n c e je bil
z e l o obširen in so g a skoraj v celoti izpolnili. Planinci se množično udeležujejo
s k u p i n s k i h izletov in s p o m i n s k i h pohodov.
V e d n o v e č je z a n i m a n j a z a s p o m i n s k i po-
hod na J a v o r n i k , ki s e g a udeležujejo tudi
planinci iz drugih krajev S l o v e n i j e in Hrvatske.
Markacijski o d s e k lani ni deloval, zato g a
č a k a letos precej d e l a na Idrijsko-cerkljanski planinski poti, S l o v e n s k i planinski transverzali in drugih poteh. I C P P je postala
zelo zanimiva. Po njej hodi ž e okrog 300
planincev, ki s e pohvalno izražajo o tej
poti, krajih in ljudeh. T u d i ti pohodniki s o
iz raznih krajev v Sloveniji in s Hrvatske.
Idrijski planinci p a niso pozabili na g o s p o darjenje v svojih postojankah. N a j v e č
vzdrževalnih del s o opravili na Hlevišah,
iz raznih krajev v S l o v e n i j e in iz Hrvatske,
kjer je tudi delo n o v e g a o s k r b n i k a z e l o
dobro in je zato s e v e d a tudi večji obisk.
V e č j a v z d r ž e v a l n a d e l a s o opravili tudi na
J a v o r n i k u in J e l e n k u . Pri v s e h teh delih so
planinci opravili nad 4000 ur prostovoljneg a dela. T u d i f i n a n č n o s o p o s t o j a n k e
u s p e š n o z a k l j u č i l e poslovanje.
Na o b č n e m zboru s o tudi z a letos sprejeli
obširen delovni program. Izvolili s o nov
odbor, ki s o g a dopolnili z nekaterimi
novimi člani. P r e d s e d n i k bo š e naprej Marjan Rupnik.
Janez Jerman
OBČNI
ZBOR
PD
TOMOS
P D T o m o s v K o p r u s p a d a med društva, ki
so si s p r v a vztrajno p r i z a d e v a l a d o s e č i cilj,
potem pa so utrujena zastala, kot d a bi si
nabirala novih moči z a a k c i j e . Uspehe, neuspehe, prizadevanja, želje in vse drugo,
kar s p a d a v delo n e k e g a društva, dobro
p o z n a j o tudi d r u g a P D širom po naši S l o veniji.
Morda s m o s o o č e n i z aktualnostjo d a n a š n j e g a č a s a , v katerem živimo, saj bi si s i c e r
ne mogli razložiti dejstva, d a je članstvo
v našem P D upadlo z a dobro tretjino; manj
jih je na izletih. Z a t a k n i l o s e j e pri pomlajevanju članstva, mnogi poprej marljivi
člani s o postali pasivni itd.
19. febr. 1982 je bil o b č n i zbor tega društva, udeležilo s e g a je okrog 50 č l a n o v
in gostov (od s k u p a j približno 370 članov).
Razrešili s o stare in izvolili nove o r g a n e
društva. S p r e j e l i s o delovni načrt in načrt
izletov z a t e k o č e leto. Podelili so tudi
knjižne n a g r a d e in cvetje najbolj z a s l u ž nim č l a n i c a m in č l a n o m društva.
Č e strnemo n a j v a ž n e j š e povzetke iz poročil
in razprav, lahko ugotovimo, d a je bil prog r a m izletov lani v celoti izpolnjen, pri čemer s m o u s p e š n o s o d e l o v a l i s P D Obala.
Izšolali p a s m o tudi štiri nove p l a n i n s k e
vodnike.
Z a vaje, utrjevanje in pridobivanje alpinis t i č n e g a z n a n j a je s k r b e l a s k u p i n i c a entuziastov s k o z i vse leto v s k a l o v j u od O s p a ,
Č r n e g a K a l a in P o d p e č i . Ista s k u p i n a planincev je opravila tudi nekatere najtežje
z i m s k e ali letne p o h o d e in v z p o n e d o m a
in v tujini. Devet planincev se je udeležilo
o r g a n i z i r a n e g a s r e č a n j a s planinci pobratenih mest Z a d r a , Valjeva, Prilepa, N i k š i č a
in J a j c a . S r e č a n j e je bilo v J a j c u , kjer so
podpisali s k l e p n o listino, katere osnovni
cilj j e aktivno s o d e l o v a n j e in utrjevanje
bratstva in enotnosti med j u g o s l o v a n s k i m i
narodi. Z a uspeh lahko štejemo tudi pridobitev društvenih prostorov in njihove opreme. Ti prostori nam z a g o t a v l j a j o n e k a k o
verifikacijo v o b č i n s k e m s m i s l u in o m o g o č a j o veliko boljše p o g o j e z a delo društvenih organov. U s p e h pomeni tudi poceni pridobitev d r u š t v e n e g a vozila z 9 sedeži. Vozilo bo o m o g o č i l o bolj številne in z a n i m i v e
izlete in vzpone, ki jih doslej z a r a d i v i s o k i h
stroškov p r e v o z a ali oddaljenosti nismo
niti načrtovali. Pri urejanju vozila in društvenih prostorov s e je i z k a z a l a s k u p i n a
planincev iz s t a r e g a i z v r š n e g a odbora. Po
ugodnih pogojih so najeli tudi počitniško
prikolico, ki jo člani P D in s i n d i k a t a T O M O S lahko uporabljajo z a delno počitnikovanje ali izlete.
Največji uspeh p a pomeni v s e k a k o r odločitev o gradnji p l a n i n s k e g a z a v e t i š č a na
S v i š č a k i h pod S n e ž n i k o m . Z b o r je ta s k l e p
s o g l a s n o potrdil, novi izvršni odbor pa s o
zadolžili z a imenovanje g r a d b e n e g a odbora, ki naj pripravi v s o potrebno dokumentacijo. S p r e j e l i s o tudi s k l e p o z a k u p n i
p o g o d b i z e m l j i š č a z a dobo 30 let in o plačilu stroškov. V razpravi s o lahko slišali
opozorila, d a te g r a d n j e f i n a n č n o ne bi
zmogli in bi poiskali k a k o d r u g o rešitev
itd. V e č i n a razpravljalcev p a j e podprla
gradnjo, p r e d v s e m z a r a d i bližine S n e ž n i k a .
F i n a n č n o podporo j e dal D O T o m o s . Dolg o r o č n e perspektive pa r a č u n a j o tudi z
g r a d n j o z i m s k o š p o r t n e g a centra z a Obalno regijo.
Veliko b e s e d in kritik j e bilo izrečenih na
r a č u n s m u č a r s k e s e k c i j e , ki deluje v okviru PD. Č l a n e je najbolj motila pasivnost te
s e k c i j e v minuli s e z o n i in upad č l a n s t v a
s 119 na 70 članov. S k l e n i l i so, naj bi č i m prej konstituirali novo vodstvo s e k c i j e
predvsem iz vrst mlajših članov z v e č poleta in volje do dela.
Na k o n c u naj poudarmo, d a P D T O M O S
pripravlja p o s e b n o dokumentirano kroniko
ob svoji 10-letnici, kjer bodo prikazali pres e k celotne dejavnosti in ž i v l j e n j a društva.
Novi organi društva morajo zastaviti v s e
sile, dobro voljo in iznajdljivost, d a bi s e
število č l a n s t v a p o v e č a l o , o k r e p i l a pa naj
bi s e tudi u d e l e ž b a n a izletih. T o jim bo
uspelo z boljšimi p r o p a g a n d n i m i prijemi,
rednimi sestanki, z a p i s n i k i , z rednim pobiranjem č l a n a r i n e in preudarnejšim trošenjem denarja, o p r e m e itd.
V zvezi z g r a d n j o p l a n i n s k e g a z a v e t i š č a pa
novemu IO ž e l i m o obilo u s p e h a in s r e č e ,
predvsem pri o r g a n i z a c i j i d e l a in zbiranju d e n a r j a in materiala.
Ljubo Kneževič
333
OBČNI
ZBOR
PD NOVO
MESTO
S r e d i februarja je imelo P D Novo mesto
svoj letni o b č n i zbor. P r e d s e d n i k tov. T r u n kelj je posredoval izčrpno poročilo o dejavnosti društva.
V z p o d b u d n o je bilo slišati o marljivem delu m l a d i n s k i h odsekov, ki delujejo na
osnovnih in srednjih šolah. Številni MO v
P D so lani imeli s k u p a j 1024 članov. O r g a nizirali so 7 množičnih izletov in pohodov,
udeležilo s e jih je č e z 600 mladih planincev.
V a k c i j i »pionir planinec« so osvojili 38
bronastih, 4 srebrne in 5 zlatih z n a k o v . S
podobnim p r o g r a m o m dela je v MO vključ e n a tudi s e k c i j a v K S Drska.
P Š , ki je potekala na s e d m i h O Š v N o v e m
mestu in okolici, je opravilo 174 mladih
planincev, 5 mladincev je opravilo tečaj
z a MV v letnih razmerah, eden p a z a inštruktorja.
Mladinski o d s e k i so s e udeležili 4 orientac i j s k i h tekmovanj, sodelovali so z mladinskimi a k c i j a m i , Z R V S , O O Z B , P S K R K A in
s planinci iz drugih republik.
V K a m n i š k i Bistrici so organizirali mladinski planinski tabor; s o d e l o v a l o j e 58 planincev. Opravili s o 7 tur in izletov, imeli pa
so tudi predavanja. Dokaj u s p e š n e so bile
tudi s e k c i j e , ki delujejo v nekaterih delovnih kolektivih. P S v tovarni zdravil K r k a
je lani priredila 13 izletov; udeležilo s e jih
je 358 planincev, kar predstavlja največji
uspeh v njenem desetletnem delovanju.
N a zboru s o bili izvoljeni tudi nekateri novi
člani UO. Novi p r e d s e d n i k P D je tov. P a v l e
Turk, p e d a g o š k i d e l a v e c v O Š Šentjernej.
P r i z n a n j e zlati z n a k P Z S je z a dolgoletno
udejstvovanje v planinstvu prejel tov. L o j z e
Zupančič.
V razpravi je A O načel v p r a š a n j e o odnosih med posameznimi s e k c i j a m i in o delitvi sredstev. P r e d l a g a l i so, naj bi na zač e t k u leta izdelali program glavnih a k c i j
in bi tako oblikovali fond sredstev.
S p e t so izrazili ž e l j o o boljši povezavi s pos a m e z n i m i s e k c i j a m i v P D , ki delujejo v
O Z D in K S , ko bi bili s p o s o b n i speljati
enotnejši in bolj koordiniran a k c i j s k i program.
Z b o r a s e je udeležil tudi T o n e Š k a r j a . Nav z o č e je pozdravil in med drugim s p r e g o voril o aktualni problematiki v A O . V imenu
P Z S je izrazil s o ž a l j e ob nedavni n e s r e č i
dveh mladih č l a n i c A O P D Novo mesto, ki
s t a s e ponesrečili pri plezanju v Kotovi
Špici.
N a k o n c u je Viki Grošelj z diapozitivi
pripravil predavanje o J u g o s l o v a n s k i odpravi na Lotse.
Danilo Vidič
ORIENTACIJA
334
»BEZOVEC
'82«
P D P o l z e l a je po koledarju akcij S a v i n j s k e g a M D O opravila planinski orientacijski
pohod.
P i o n i r s k a p r o g a je š l a mimo B r a s l o v š k e g a
jezera, č e z Dobravo do c i l j a v Letušu,
m l a d i n s k a in č l a n s k a pa č e z Podvrh po
j u ž n e m p o b o č j u na B e z o v e c , mimo C o v n i k o v e g a k r i ž a na isti cilj.
Pri b r a s l o v š k i osnovni šoli s e j e z b r a l o na
startu kar 41 pionirskih ekip iz P r e b o l d a ,
Z a b u k o v i c e , Polzele, in taborniki iz Š e m petra. Opravili so pot povprečno v č a s u
78 minut in s o poiskali štiri kontrolne točke in cilj onstran S a v i n j e .
Mladinskih ekip je bilo 7, č l a n s k i h pa le 3.
T e s o morale poiskati 6 kontrolnih točk, s e
povzpeti mimo B r a s l o v š k e g a j e z e r a na Bezovec. Opraviti je bilo potrebno nekaj nalog pred ciljem.
U d e l e ž b a je bila resnično m n o ž i č n a . Z a p i sati pa bi morali v s e e n o nekaj misli o tem.
Pri opazovanju, k a k o so brali naloge, s o
precej površni, saj si s i c e r ne moreš razlagati, d a drve do rdečih z a s t a v (Minč),
ker s o njihove rumene bolj vidne in s o
bližje. N a l o g e preberejo površno in si z a pomnijo le nekatere med seboj s l a b o pov e z a n e podrobnosti. Zato z g r e š e točke.
D r u g i č pa s r e č n e j š o pot pri iskanju K T !
B. J
PLANINSKA
SEKCIJA
T RIM
KLUBA
T a s e k c i j a deluje letos ž e blizu 10 let. iz
s k r o m n i h z a č e t k o v te dejavnost v K r k i —
iniciator je bil tov. S o m r a k , nadaljeval p a
j e p r e d s e d n i k s e k c i j e tov. K o v a č — s o
uspeli uvrstiti planinstvo med najaktivnejše, najbolj m n o ž i č n e in priljubljene rekreativne dejavnosti v tej delovni o r g a n i z a c i j i .
G l e d e na to, d a niso imeli tradicije, je bilo
potrebno z dosti prizadevnosti in s primerno p r o p a g a n d o ter z dobro u s m e r j e n o
organiziranostjo približati in pridobiti z a upanje z a p o s l e n i h .
V ljudeh so vzbudili s p o z n a n j e , d a planinstvo d a j e delovnemu č l o v e k u poleg fiz i č n e tudi koristno psihično sprostitev, d a
mu o m o g o č a spoznavati domovino, naravne, kulturne in z g o d o v i n s k e vrednote ter
s p o m e n i k e , goji tovarištvo in družabnost,
ostri socialni, kulturni in estetski čut,
utrjuje bratstvo in enotnost ter p r e i z k u š a
in u s p o s a b l j a p o s a m e z n i k a z a življenje v
naravi, da z n a kljubovati v zahtevnih razmerah, kar je pomembno z a S L O . Z a v o l j o
v s e g a tega je planinstvo tudi družbenopolitično pomembno.
Po statističnih podatkih, pri s e k c i j i jih
vodijo ž e vrsto let, so izdelali grafikon, ki
nazorno prikazuje delovne rezultate planins k e dejavnosti in s e k a ž e tudi v n a r a š č a n j u
števila u d e l e ž e n c e v na pohodih in izletih
v p o s a m e z n i h letih.
S e k c i j a v s a leta skrbi tudi z a i z o b r a ž e v a n j e
vodnikov z a varnost pohodnikov in izletnikov, z a naravovarstveno p r o p a g a n d o , z a
p o r o č a n j e in o b v e š č a n j e o dejavnosti, z a
3oo
E
Ž
2oo.
ui
•N
D
Prikaz rasti
števila udeležencev
na planinskih izletih
in pohodih PS — Krka
v letih 1974—1981
100
LETO
1974
planinsko literaturo ter z a s o d e l o v a n j e z
drugimi s e k c i j a m i in društvi.
O b obletnici čestitajo in želijo č l a n o m ,
prijateljem in s o d e l a v c e m š e obilo lepih
b r e z s k r b n i h trenutkov na planinskih poteh.
Planinska sekcija
OBČNI ZBOR IN 10.
OBLETNICA
DELOVANJA
PLANINCEV
—
KRKAŠEV
K o n e c februarja s m o planinci pregledali in
ocenili svoje delo I. 1981. P r e d s e d n i k tov.
G u b i n a j e prebral poročilo o lanskih pohodih in izletih, ki s o s e kot navadno vrstili
v s a k i h 14 dni.
L a n s k i plan s o izpolnili 8 8 % po z a s l u g i
prizadevnih organizatorjev in vodnikov.
Izvedli s o 13 izletov na Stol, S l i v n i c o , S l a v nik, Menino planino, Klek, Golico, Peco,
Ledina, K a l š k o g o r o •— K o k r s k o sedlo,
K a m n i š k o s e d l o — Skuto, Kanin, Trstelj in
izlet v neznano ( B i z e l j s k o gričevje).
U d e l e ž e n c e v je bilo 358; to je razveseljivo,
čeprav sta iz objektivnih razlogov o d p a d l a
dva v e č j a izleta.
F i n a n č n o poročilo je povedalo, d a so predv s e m z a prevoze, z a izobraževalno predavanje o nevarnostih in reševanju v gorah
in z a » P l a n i n s k i vestnik« porabili 63 247,75
din, kar je v povprečju komaj okrog 170
dinarjev na u d e l e ž e n c a .
Danilo Vidič
75
76
V SNEGU
77
78
IN LEDU
NA
79
80
81
SNEŽNIK
»Pohodniki na S n e ž n i k u m o č n e j š i od meteža«, »3000 ljudi na S n e ž n i k u « , » Č e t v o r i c a
hrabrih«, »Viharniki na S n e ž n i k u « , »Dobro
organizirano«, » S n e ž n i pekel na S n e ž n i k u
82«. T o je le nekaj naslovov iz č a s o p i s j a ,
ki so si bili v svojih poročilih o o s m e m
vzponu na S n e ž n i k edini v tem, d a je pohod uspel, d a p a je potekal v resnično
nemogočih vremenskih okoliščinah.
P o r e d n e ž S n e ž n i k , ki s e je š e dan pred
v z p o n o m kopal v s o n c u , je v soboto 13.
m a r c a u d e l e ž e n c e m nasul s n e g a , vetra,
burje in ledu. V z p o n s a m je bil z a v s e h
2500 u d e l e ž e n c e v t e g a dne pravcato jun a š k o d e j a n j e ; ne v tem, da bi izzivali nevarnost, temveč v p r e m a g o v a n j u v s e g a ,
kar je ta dan sililo iz nizkih oblakov.
U d e l e ž e n c i pa so prihiteli od povsod, iz
vse S l o v e n i j e pa tudi Z a g r e b a , Delnic,
R e k e in s l o v e n s k e g a zamejstva, mnogi stari prijatelji S n e ž n i k a pa tudi m n o g o takih,
ki so s e tokrat prvič s r e č a l i z muhastim
Snežnikom.
K o m a j kaj lažji v z p o n v z p o n s o imeli obis k o v a c i naslednji dan, v nedeljo 14. marca.
Bilo p a jih je manj, m o r d a zavoljo volitev.
In spet je S n e ž n i k p o k a z a l svojo muhasto
nrav. Ž e ob vrnitvi g l a v n i n e z v r h a S n e ž nika s e je ponudilo s o n c e , mirnejše nebo
in razgled, ki bi s i g a želeli prav vsi letošnji pohodniki.
T u d i letošnji v z p o n so organizatorji, domač e planinsko društvo s številnimi s o o r g a nizatorji, posvetili s p o m i n u na j u n a š k e boje
335
borcev i s t r s k e g a o d r e d a pod S n e ž n i k o m .
B o r c i te partizanske enote so s e letošnjeg a v z p o n a udeležili tudi s svojim praporom.
Z n e d e l j s k e s p o m i n s k e slovesnosti na
S n e ž n i k u je s k u p i n a dvajsetih s m u č a r j e v ,
m e d njimi so bili tudi s m u č a r j i - c i c i b a n i ,
p o n e s l a s p o m i n s k i v e n e c na S v i š č a k e k
s p o m e n i k u padlih partizanov v s n e ž n i š k i h
gozdovih.
Letošnji zimski vzpon je tudi od o r g a n i z a torjev zahteval resnično izjemne napore.
E k i p e g o z d n e g a g o s p o d a r s t v a so dve noči
z v s o m e h a n i z a c i j o vztrajno čistile c e s t o
m e d S v i š č a k i in Ilirsko Bistrico, saj je
vsiljivi s n e g n a n a š a l a burja po vsej cesti
in na s težavo pripravljene parkirne prostore. E k i p e teritorialne obrambe, radiokluba, R d e č e g a križa, milice, zdravstveneg a d o m a p a planinci na S n e ž n i k u in S v i š č a k i h s o o b a dneva, kljub mrazu in vetru,
vztrajali na svojih mestih in skrbeli z a
varnost pohodnikov. Nekatere težave, ki s o
jih imeli p r e d v s e m vozniki avtobusov zaradi ledu na cesti in p r e n a t r p a n e g a parkirišča, ki je moralo sprejeti kar 42 avtobusov, bodo gotovo kmalu pozabljene. P a č ,
i z k u š n j a v e č z a organizatorje pa tudi z a
voznike, ki v večini primerov niso bili
opremljeni z a tako trdo zimo.
B i s t r i š k i m p l a n i n c e m so tudi tokrat prišli
v g o s t e njihovi planinski pobratimi iz planinskih društev » V r š a č k a kula« iz V r š c a
p a P S D »Prenj« Mostar in mnogi člani
»PD Kamenjak« z Reke.
Z i m s k i v z p o n na S n e ž n i k je letos bil gotovo najtrša p l a n i n s k a p r e i z k u š n j a med
vsemi z i m s k i m i vzponi v tem letu, na J a vornik, Stol in na Porezen. O s t a j a privlačna, tradicionalna s p o m i n s k a manifestacija,
ki mora biti d e l e ž n a v e č j e d r u ž b e n e pozornosti.
T u d i tokrat sta bila pokrovitelja v z p o n a
O d b o r borcev i s t r s k e g a o d r e d a in kolektiv
P r i m o r s k i h novic iz Kopra.
Vojko Čeligoj
USPEHI
PD ŽELEZNIČAR
(Poroča Josip Sakoman)
IZ
MARIBORA
V m a r c u je bil v Mariboru 21. o b č n i z b o r
P D Ž e l e z n i č a r . Na tej s k u p š č i n i je bilo
n a v z o č i h č e z 9 0 % članov, kar je razmeroma redek pojav. Udeležili p a so s e g a tudi
predstavniki družbenopolitičnih o r g a n i z a cij iz Maribora in delegati — Ž e l e z n i č a r j a
iz Kraljeva, Ljubljane in Z a g r e b a . Društvo
šteje č e z 700 članov.
V i d a Heric je v svojem poročilu predvsem
poudarila, d a s e je društvo v zadnjih letih
pomladilo in d a je p l a n i n s k a misel vse
bolj živa. T u d i predstavnik borcev iz Maribora je v svojem prispevku podčrtal
bistvo planinstva, predvsem pa bistvo opredelitve, ki sodeluje pri oblikovanju planinske osebnosti.
336
Z a p r e d s e d n i c o je bila ponovno izvoljena
V i d a Heric.
SNEŽNI
PEKEL
NA SNEŽNIKU
'82
J o s i p S a k o m a n poroča, d a s e je letos z a
8. pohod na S n e ž n i k prijavilo kar 52 č l a n o v
P D Ž e l e z n i č a r iz Z a g r e b a , č e p r a v s e j e
potem z a pot o d l o č i l o le 36 prijavljenih. T o
verjetno zavoljo tega, ker vreme ni kdo ve
k a k o obetalo. In res je bilo tako . . .
Iz Z a g r e b a s o s e odpeljali z nočnim vlakom, potem pa s o s e do S v i š č a k o v odpeljali z avtobusom. T a m so našli dober
meter n o v e g a s n e g a . Priključili so s e koloni, ki je š l a na vrh S n e ž n i k a . Bolj s o s e
bližali vrhu, s l a b š e je bilo vreme. S v o j e je
naredila tudi huda burja. V r e m e je dog a j a n j e tako zapletlo, da mnogi s p l o h niso
mogli n a vrh, pa tudi v r a č a n j e je bilo s i l a
zahtevno. Vsi vozni redi, dogovori, so s e
p o m e š a l i in skupina, o kateri je govor, je
prišla na cilj v Ilirsko Bistrico šele ob
18. uri namesto ob 14. N a s l e d n j i dan je
s k u p i n a o d š l a na V r e m š č i c o . V z p o n j e nekoliko otežil s n e g , pa so kljub temu našli
potrebne markacije, ob tem p a s o uživali
v enkratnem razgledu p r e d v s e m na morje
in na v s e gore na severu. Z vrha so s e
vrnili v D i v a č o in odtod domov. Kljub res
izredno zahtevnemu vremenu s e bodo t e g a
izleta z a g r e b š k i planinci š e dolgo s p o m i njali, saj so bili naslednji dan bogato
p o p l a č a n i s prelepim izletom in razgledom z vrha V r e m š č i c e .
Po poročilu J . S a k o m a n a iz Z a g r e b a
VOGAR
KLIČE!
P D Ž e l e z n i č a r L j u b l j a n a je v minulem letu
z a č e l o a d a p t a c i j o K o s i j e v e g a d o m a n a Vogarju. Dosti je ž e postorjenega. Približno
150 m 3 skal, p e s k a in z e m l j e j e bilo treba
prepeljati in izravnati; na izredno zahtevnem terenu je bilo treba prenekatero s k a lo razstreliti in zdrobiti na m a n j š e kose. K o
je bil teren o č i š č e n , je bilo treba izkopati
temelje, jih zabetonirati in pripraviti podlago z a zidanje. Delali s m o p r e d v s e m ob
sobotah in nedeljah. S o d e l o v a l i so tudi vojaki s konji iz B o h i n j s k e Bele, planinci
ž e l e z n i š k i h društev s K o s o v e g a , Z a g r e b a ,
V r š c a , N o v e g a S a d a , B a č k e Topole, Kranja, Ribnice, K a m n i k a in Ljubljane. V s i ti
so bili redni udeleženci na teh a k c i j a h .
T e ž a v pri delu je bilo res veliko, predv s e m je bilo treba prenesti velike količine
materiala iz doline in iz planine. Prostovoljn e g a d e l a je bilo o p r a v l j e n e g a z a približno
10 000 ur. Dom je d o g r a j e n do pritličja,
treba pa bo letos š e urediti prvo nadstropje in podstrešje. Letos naj bi dom tudi pokrili, v pritličju p a g a zaprli. Podrli so tudi
precej smrek in jih prepeljali do doma,
zdaj pa tu č a k a j o na obdelavo. T u d i tokrat
žele, d a bi s e jim pridružili tudi drugi planinci in jim s prostovoljnim d e l o m pomagali. P r e d v s e m vabijo starše tistih otrok,
ki v s a k o leto pozimi na V o g a r j u s m u č a j o ,
pa tudi tiste planince, ki imajo V o g a r radi.
K. K.
m
m
m
Bezlaj, D., Z. Krejič & S. Čop, 1981: RDEČI
PRAH
IN VARSTVO
OKOLJA.
Slovenske
železarne.
Železarna
Jesenice.
T e ž k o si zamišljamo ž e l e z a r s k e J e s e n i c e ,
stisnjene med Mežakljo in Karavanke, brez
značilnega r d e č e g a prahu. Z okoliških
vrhov, zlasti s Stola, s e nam pokaže rjasta
meglica v vsej svoji obsežnosti. O b i č a j n o
se vleče z J e s e n i c ob obrobju Mežaklje do
B l e d a in š e dlje. Zaradi lege mesta »na
prepihu« se prah razleze in kdaj pa kdaj
pordeči celo sneg v osrčju T r i g l a v s k e g a
pogorja. Zaradi vetra pa koncentracija
strupenih snovi v zraku skoraj nikoli ne
doseže tako kritičnih mer kot v ljubljanskem in celjskem kotlu.
Delavci Ž e l e z a r n e J e s e n i c e si v okviru svojih možnosti že od z a č e t k a šestdesetih let
prizadevajo, da bi onesnaževanje omejili.
T a k o so sodelavci oddelka z a varstvo pri
delu in varstva okolja pripravili kratko informacijo, v kateri so orisali prizadevanja
z a bolj zdravo in čisto okolje v železarni,
na J e s e n i c a h in v bližnji okolici. Publikacijo so izdali ob otvoritvi nove odpraševalne naprave pri elektro obločnih pečeh
m
p t a m s l k a
Slovenskemu
življenjepisa
NI ZMAGE
v jeklarni. Po eni strani si delavci prizadevajo, da bi čimprej zamenjali zastarelo
tehnologijo, ki je d e d i š č i n a stoletne tradicije železarstva, po drugi strani pa v
proizvodne p r o c e s e vključujejo
čistilne
naprave. Rezultati na videz š e niso kaj
dosti spremenili mesta, vendar merjenja
kažejo, da s e je z odpraševalno napravo
pri elektro obločnih pečeh v jeklarni
z m a n j š a l a količina prahu v zraku z a 4 0 % V letih 1965—1971 so nehali s proizvodnjo
generatorskega plina. Zaradi tega ukrepa
se je z m a n j š a l a količina S 0 2 v zraku z a
50 o/o, prav tako se v S a v o in potok J a v o r nik ne stekajo več strupene katranske odplake. Č e bo zgrajena nova jeklarna, ki
bo opremljena z ustreznimi čistilnimi napravami in ki bo izolirana proti hrupu, se
bodo razmere še v večji meri izboljšale.
Z a r a d i teh prizadevanj železarne J e s e n i c e ,
morda mesto nekoč ne bo več rdeče in
ob čiščenju zbiralnega jezu hidroelektrarne Moste ribe ne bodo več plavale s
hrbtom navzgor, pogled s S t o l a se ne bo
več utapljal v rjasti megli.
N a d a Praprotnik
D o t e t r a t o s
prevodu
Hillaryjevega
na rob —
BREZ
TVEGANJA
S k o r a j tri desetletja so ž e odtekla od takrat, ko je svet kot blisk prešinila novica
— Mount Everest, najvišja gora zemeljske
oble, je osvojen. Nanj sta se povzpela č l a na britanske odprave (vodil jo je J o h n
Hunt) Novozelandec E d m u n d H i 11 a ry in nepalski domačin šerpa Tenzing Norgay. To
je bilo 29. maja 1953. Doslej smo Slovenci
ž e lahko prebrali vrsto pričevanj o tem
dogodku, videli smo celo film o zmagovitem vzponu, ž e pred več kot desetimi leti
smo v prevodu Marijana L i p o v š k a kot
četrto knjigo zbirke »Domače in tuje gore«,
ki izhaja pri mariborskih Obzorjih, dobili
Ullmanov življenjepis T e n z i n g a z Everesta,
pred kratkim pa je Državna z a l o ž b a Slovenije v zbirki »Biografije« izdala življenjepis alpinista, ki je bil prav zaradi svoj e g a alpinističnega d o s e ž k a p o č a š č e n s
plemiškim naslovom, S i r a E d m u n d a Hillaryja (naslov Komturja viteškega reda Britanskega kraljestva mu je podelila britans k a kraljica z a uspeh na Everestu) z zgovornim naslovom Ni z m a g e brez tveganja
(Nothing Venture, Nothing Win). Delo je
prevedla Maja Kraigher.
Prav zato, ker je ta knjiga Hillaryjev življenjepis, je v njej opis vzpona na Everest
sicer osrednji del, vendarle le del celotne
vsebine, ki jo sestavlja c e l a vrsta zanimivih, pogosto kar pustolovskih potovanj.
Prav gotovo enakovredno Everestu je osvajanje J u ž n e g a tečaja, veliko je plezanj v
novozelandskih Alpah, najpogostejši pa so
obiski Himalaje, ki jo častilec in zaljubljenec Hillary obiskuje leto z a letom in gradi
šole, bolnišnice in letališča po odročnih
brezpotjih p o d h i m a l a j s k e g a
Nepala.
A
kljub vsemu je vrhunec tega izrazito aktivnega življenja vse, kar je povezano z Everestom. T a k o se je odločil tudi sam, saj
v predgovoru posebej omenja tisti zgodovinski vzpon, z a katerega je bilo, pravi,
povračilo veliko, prav gotovo večje, kakor
pa g a je bil vreden: »Ves svet je ležal pod
mojimi okornimi čevlji.«
V nova razsežja spoznanj in vedenj, ki jih
razpira to Hillaryjevo delo, ne gre dvomiti.
V ničemer tudi ne banalizira »himalajskeg a booma«, ki se je razplamtel predvsem
v zadnjem desetletju in ki g a knjiga ne
obsega, kajti ni namenjena zgolj opisova-
nju avtorjevega » h i m a l a j s k e g a obdobja«,
temveč celotnemu alpinistovemu in razi s k o v a l č e v e m u življenju. T o pa p o č n e za.
nas, kljub tesnim stikom s s r e d i š č n i c o svet o v n e g a a l p i n i s t i č n e g a dogajanja, na zanimiv in svojstven način. R a z k r i v a nam namreč neki s p e c i f i č e n o d n o s do gora, bolje
rečeno, do narave kot take, kajti g o r e s o
le njen neodtujljivi del in plezanje po teh
gorah je le neodtujljivi del c e l o v i t e g a dož i v l j a n j a te narave. Marsikdaj s e nam avtor
z a r a d i te s v o j e univerzalnosti z a z d i teže
razumljiv, vendar v s e s k u p a j traja le b e ž e n
hip, nato pa s e razkrije v njem p o v s e m
zdrava, g l o b o k a ž e l j a ali celo potreba po
pustolovščini. T u p a nam je blizu, nam je
domač.
Z a r a d i teh lastnosti bo k n j i g a z l a h k a n a š l a
b r a l c e tudi med nealpinističnim in neplan i n s k i m občinstvom, med vsemi, ki jih pritegneta kolumbovski duh in volja ter ž e l j a
po doživetjih, med vsemi torej, ki čutijo,
d a imajo š e nekaj mladostne, pustolovske
z a g n a n o s t i . Z a l pa tudi ob tej knjigi ne
moremo mimo pripomb na račun prevajals k e g a dela. Kot d a b e s e d i l a s planinsko,
p r e d v s e m p a z alpinistično problematiko
resnično terjajo p r e v a j a l c a — s t r o k o v n j a k a
s tega p o d r o č j a ali pa vsaj njegovo s o d e lovanje pri prevajanju. T u d i v tej knjigi
besedilo t e č e lepo in povsem literarno
ubrano, z a t a k n e p a se pri slehernem o p i s u
p l e z a l n e g a v z p o n a ali p a tam, kjer avtor
u p o r a b l j a s p e c i f i č n o izrazoslovje. Tovrstnih
n a p a k v prevodu je dokaj, zato jih na tem
mestu ni moč naštevati (stopnica namesto
— stopnja, pot namesto — smer, planinci
tam, kjer bi moralo biti — alpinisti, itd.).
T o je le nekaj drobnih k a m e n č k o v spotike,
v g l a v n e m pa naj velja, d a je Hillaryjeva
k n j i g a Ni z m a g e brez t v e g a n j a vredna bralč e v e pozornosti, saj predstavlja zanimivo,
pogosto tudi razburljivo in informativno
čtivo. Z a t o je prav, d a smo jo dobili tudi
Slovenci.
Mitja K o š i r
SLOVENSKI
DOMOVI
ZA
STARE
LJUDI
( R a z s t a v a je bila odprta od 29. 3. do 7. 4.
v C a n k a r j e v e m domu v Ljubljani)
338
Z a m i s l i l i s o s e je in jo uresničili člani Foto
k l u b a P Z S . Izbor s t a opravila A l e š Doberlet in S a š a Dalla Valle.
R a z s t a v a s a m a mi je ob o g l e d u z a s t a v i l a
kar precej vprašanj, ko so s e mi namesto
o d g o v o r o v izoblikovali le vtisi. No, morda
bi p a v e n d a r l e z a m e n j a l en s a m vtis z a
eno s a m o v p r a š a n j e — z a k a j ta p o v e z a v a
k o n c e p t a dela, kot naj bi g a imel foto klub
s p l a n i n s k o tematiko, z a s o c i a c i j a m i , ki s e
u k v a r j a j o tako ali d r u g a č e z gerontološkimi v p r a š a n j i ? O č i t n o s p a d a to z a n i m a n j e
č l a n o v t e g a kluba v njihov širši koncept,
ko žele s fotografijo, z dokumentarno in
umetniško obdelavo prikazovati tako rekoč
bistvene skrivnosti č l o v e k o v e g a življenja
— in je torej tudi ta ideja, d a bi fotografsko
o k o (in s e v e d a umetniški vtis) o b i s k a l o
tudi taka okolja, ki so z n a č i l n a z a domove,
v katerih prebivajo starejši ljudje. Drugi
vtis s te razstave p a je bil s o o č e n z dejstvom, d a je bil letos v Ljubljani j u g o s l o vanski k o n g r e s gerontologov in je bila
torej t a k a prireditev, ko prihaja iz vrst ljudi,
ki s e ukvarjajo z vprašanji planinstva, planinske fotografije, s e pravi z — d a tako
r e č e m — neuničljivim elementom narave
— vredna toliko v e č j e pozornosti. In tretji
vtis — to so p a domovi, raztreseni po S l o veniji. V tem vtisu m o r d a tiči š e n a j v e č
n e d o r e č e n e g a . Odprto ostaja v p r a š a n j e
okolja, v katerem taki domovi so; ponujajo
s e ti ugibanja, k a k o ti judje s p r e j e m a j o to
novo okolje, ko kljub s k r b n i o r g a n i z i r a nosti te slike ne morejo skriti n e k e g a ujet e g a trenutka, ko razlagajo bit in d u š o tistega, ki g a s l i k a prikazuje. Ti vtisi s e
r a z p e n j a j o med v č a s i h pretehtano izbrano
dejavnostjo, v č a s i h tudi s k a n č k o m o b č u t ka, ki naj bi s e porodil v n e k a k š n e m č a k a nju, in med tistim, ko s e ti zazdi, d a g r e
z a bolj ali manj p o s r e č e n o izbrano obliko
počitka, prisilnega dopusta. S e v e d a , iz
v s e g a tega je moč potegniti vrsto res pravih problemov, od tistega, ko n a č e n j a
v p r a š a n j e n o v e g a okolja, v katerem s e
z n a j d e ostareli občan, do tistega, kako s e
v to okolje mora vključiti p a n a z a d n j e do
n e d o r e č e n e g a občutja, da vendarle vsi, ki
vse te p o g o j e izpolnjujejo, ne bodo mogli
nikdar izkoristiti takih s o c i a l n i h možnosti,
ki jih je uredila prav z a preživljanje starosti n a š a družba. T o so s e v e d a le vtisi,
ki utegnejo ta ali oni problem c e l o posplošiti. E n o p a je gotovo: Z a n i m a n j e z a tako
življenje, ki g a začutimo na tej razstavi,
je vredno m o r d a m n o g o v e č kot prenekatera izrečena beseda, kajti ljudje, ki žive
v tem okolju — in povrh š e ni izbrano niti
po njihovem o k u s u niti po njihovi »duhovni intimnosti«, s e kaj hitro zalotijo, d a s o
postavljeni v pozabo, d a z a n j e n i h č e v e č
— ne ve. T o dejanje, ki g a ta razstava
ponuja in so jo z m o g l i slejkoprej z g a r a š k i m delom člani foto kluba P l a n i n s k e
z v e z e Slovenije, v s e h je bilo 16, pa o d l o č no podpira tisto obvezo, ki jo imamo mi
kot p o s a m e z n i k i in d r u ž b a — s e v e d a š e
naprej — do tega o b d o b j a č l o v e k o v e g a ,
torej n a š e g a življenja, kajti na poti do i e
d o b e s m o mi vsi s k u p a j . . .
M. K.
ALPINIZEM
HORIZONTI«
V FILMU
(Gaston
»OSVOJENI
Rebuffat)'
»Osvojeni horizonti« je naslov filma, ki
s m o g a v o r g a n i z a c i j i F r a n c o s k e g a kulturn e g a centra v B e o g r a d u in P l a n i n s k e zvez e B e o g r a d gledali v četrtek 18. 3. 1982
* Ta film smo gledali tudi v Ljubljani, v predavalnici Elektrofakultete na Tržaški 25, v ponedeljek,
dne 15. marca 1982.
v Amfiteatru Tehnološko-metalurške fakultete. Avtor filma, znani francoski alpinist,
pisec, fotograf in cineast Gaston Rebuffat
je osebno predstavil film in je projekciji
tudi pričeval.
Prikazovanje tega filma predstavlja nadaljevanje tradicije v sodelovanju Planinske
zveze Beograd s F r a n c o s k i m kulturnim
centrom, sodelovanje, ki se je z a č e l o pred
dvema m e s e c e m a s tremi večeri alpinističnega filma v mladinskem domu v Beogradu. Ustrežljivost in ljubeznivost F K C je
tokrat prišla do prave veljave, saj smo
imeli priložnost spoznati alpinista svetovnega slovesa, č l a n a f r a n c o s k e odprave, ki
je leta 1950 prva v zgodovini osvojila vrh,
visok nad 8000 metrov (Anapurna, nepals k a Himalaja).
Film prikazuje alpinistične vzpone na nekatere vrhove v Centralnih Alpah, Pirenejih in Dolomitih.
Režija izpričuje avtorjeve moralno čiste
pobude, ki jih ne teže komercialni interesi
in kompromisi. O senzacionalizmu ni sledu,
ni sledu o nesrečah, brez katerih niti en
planinski, alpinistični film — ni. V tem
filmu vse poteka tako, kot teče alpinistovo življenje, meditativno, tiho, mirno, pretkano z doživljaji in občutji. Zato s e
nam na prvi mah utegne zazdeti, da so
sekvence monotone, da ni tistih kadrov,
s katerimi žele navadno režiserji pritegniti
gledalčevo pozornost. T a monotonost je
pravzaprav v drugem planu, predvsem za-
aDpSonDSllDSoiid
radi
izvrstnega
kadriranja,
fotografije,
umirjene rabe zooma. S n e m a l e c je tako
dobro opravil svoje delo, saj njegove navzočnosti na mestu d o g a j a n j a sploh ni čutiti. Spretnost in lahkotnost, s katerima Gaston Rebuffat rešuje posamezne probleme
v steni, sta tako naravni, d a delujejo kadri
povsem logično. Nič se tu ne d o g a j a takega, kar bi utegnili pripisati plezalcu, njegovi
moči, sposobnosti. Zavestno in podzavestno je v tem filmu doseženo hotenje, da
dogajanje prikaže enotnost človeka in gore. T a enotnost je bit življenja G a s t o n a
Rebuffata in zato je film pravzaprav —
avtobiografski. Avtor nam govori: »Te
strmine so moje življenje. Moje življenje
so te strmine, po katerih hodim s svojimi
prijatelji.«
Amaterski zaljubljenec v plezalsko slast,
kot se nam avtor hote in nehote v filmu
odkriva, je v resnici profesionalni gorski
vodnik iz Chamonixa. In tako je ta film
poln gorskih prostranstev, razgledov, nazobčanih vrhov in velikih sten s plezalcem.
Pozornost je z a tisti čas, ko smo gledali
film, veljala platnu. Pozabili smo na svet
okoli sebe in se znašli v svetu vertikal,
grebenov, oblakov in tišine. O b tem pa
smo nehote pozabili, spregledali, da je to
pripoved o živem človeku, ki je tu med
nami in nam pravkar predstavlja ta film.
Mihailo H a d ž i - C e n i č
» M t e s
PLEZALSKA
GENERACIJA
PO PRVI SVETOVNI
VOJNI
Dejstvo je, da je mlada p l e z a l s k a g a r d a v
desetletju po prvi vojni visoko presegla dos e ž k e predvojnega rodu tako v skali kot
tudi pri plezanju v ledu. T a k o je Dunajčan
Alfred Horeschowsky leta 1923 s a m zmogel
zloglasni Pallavicinijev žleb, pri čemer si
je moral v ledu izsekati več kot 2000 stopinj. Leto pozneje sta Willo VVelzenbach in
Fritz Rigele preplezala severo-zahodno
steno VViesbachhorna, kar je bil zgodovinski podvig, saj sta kot prva uporabila v ledenih strminah dotlej le v skali preizkušeno vrvno in plezalsko tehniko. Pri tem
sta uporabljala ledne kline, ki si jih je bi!
izmislil Rigele.
Iz leta v leto so sledili drznejši plezalski
podvigi, pri čemer se naj omejimo le na
posplošene ugotovitve, saj se je o posameznih vzponih m o g o č e poučiti v strokovni literaturi. Na splošno pa je treba ugotoviti, da je ta g e n e r a c i j a pritrjevala upo-
rabi umetnih pomožnih sredstev, jih vse
bolj tudi uporabljala pri reševanju velikih
plezalskih problemov, kakršnih plezalci
pred prvo vojno še niso mogli obvladati.
In še nekaj d r u g e g a je bistveno in značilno
z a desetletje po prvi vojni: e m a n c i p a c i j a
ž e n s k e tudi na področju v i s o k o g o r s k e g a
alpinizma in plezalstva. Prav v tej zvezi
naj spomnimo na sloviti izrek Paula
Preussa, d a pomenijo ž e n s k e uničenje
alpinizma. Preuss s e v e d a ni imel prav, vendar je v tistem č a s u na splošno prevladovalo naziranje, da je plezalstvo ostrejše
usmeritve izključno m o š k a zadeva.
Nenavadno zanimivo je zato pogledati na
začetke tega razvoja. Ž e pred prvo svetovno vojno so hotele ž e n s k e — vsem
oviram navkljub — dokazati, da so sposobne in zanesljive soplezalke. Pri tem naj
se spomnimo le na avstrijsko C e n c i Sild,
ki je že leta 1903 sodelovala v poskusu
vzpona na Užbo v Kavkazu. Po vojni se je
pojavljalo vse več plezalk, ki so bile doc e l a enakovredne moškim spremljevalcem.
V tem okviru je treba posebej omeniti tri
v e l i k e p l e z a l k e : to so bile N e m k a Eleonore
Noll-Hasenclever,
J u ž n a T i r o l k a Paula Wiesinger
kova.
in
Slovenka
Mira
Marko
Debela-
Prva, E l e o n o r e Noll-Hasenclever, ki so jo
ljubkovalno imenovali »gamsinja«, s e j e v
celoti p o v z p e l a na v e č kot 150 štiritisočakov. S o d e l o v a l a je pri nekaterih vrhunskih
podvigih, leta 1925 p a s e je smrtno pones r e č i l a zaradi n e p r i č a k o v a n e g a s n e ž n e g a
odloma, s k u p a j z njo so takrat našli smrt
tudi vsi njeni spremljevalci.
Drugo, Paulo W i e s i n g e r iz B o z n a , bi smeli
omeniti le s k u p a j z njenim stalnim s o p l e z a l c e m H a n s o m S t e g e r j e m iz B a v a r s k e .
O b a s t a tvorila eno najslavnejših n a v e z
t e d a n j e g a č a s a , preplezala pa sta nešteto
n a j t e ž a v n e j š i h sten in smeri, tako tudi sev e r o - z a h o d n o steno v Civetti ( P a u l a kot
prva ž e n s k a sploh).
S l o v e n k a Mira Marko D e b e l a k o v a napos l e d je bila verjetno ena najbolj markantnih osebnosti med plezalkami t e d a n j e g a
č a s a . Po svoji pojavi n e ž n a in ljubka je
kljub temu kot prva v navezi z m o g l a najt e ž a v n e j š e smeri. S v o j e n a j p o m e m b n e j š o
nalogo je v i d e l a v tem, d a bi n a d a l j e v a l a
odkrivanje J u l i j s k i h Alp, življenjsko delo
J u l i u s a Kugyja. S e v e d a je bilo treba š e
veliko storiti, predvsem je bilo treba namreč rešiti d o m a l a v s e velike p l e z a l s k e probleme tega gorstva. E d e n njenih največjih
p l e z a l s k i h uspehov je bil nemara prvenstveni v z p o n v mogočni, 900 metrov visoki
severni steni Š p i k a , pri katerem je v o d i l a
navezo.
Drugo
občudovanja
vredno
prvenstveno s m e r je kot s a m o h o d k a utrla
v s e v e r o z a h o d n i steni Ojstrice.
Med v z p o n o m v triglavski severni steni je
omahnil njen s o p l e z a l e c v navezi. B l i s k o vito ji je uspelo pritegniti varovalno vrv in
p a d e c zadržati, s e v e d a pa ji je vrv pri tem
hudo o ž g a l a dlani. Z neznanskimi težavami ji j e kljub temu takoj zatem u s p e l o
hudo ranjenega s o p l e z a l c a z vrvjo spraviti
iz stene, tako d a je preživel in postal poz n e j e njen mož.
340
T e g a p o g l a v j a nikakor ne bi smeli z a k l j u čiti, ne d a bi citirali D u n a j č a n a S e p p a
VValcherja: » N a p o s l e d d o k o n č n a o c e n a pos a m e z n e p l e z a l k e ne izhaja s a m o iz opravljenega, marveč predvsem iz tega, koliko
je pri v s e h njenih podvigih in dejanjih
v skali in ledu š e vedno ostala ž e n s k a . «
In kaj s e je š e d o g a j a l o v desetletju po
prvi vojni? Med n a j p o m e m b n e j š i m je bilo
gotovo ustanavljanje prvih g o r s k i h straž,
ki so s e kaj kmalu zatem ž e z a č e l e s p r e minjati v g o r s k e reševalne službe. Z e l o
resno so s e ž e v tistem č a s u z a v e d a l i
tudi dolžnosti do prihajajočih rodov. In š e
n e k a j : ž e takrat so s e z a č e l i odločati z a
o m e j e v a n j e pri gradnji planinskih postoj a n k in v e č j o s k r o m n o s t v njihovi ponudbi.
Z a v e s t n o s e m s e omejil na desetletje po
prvi vojni, kajti zatem je prišel nov č a s ,
č a s odprav v v i s o k a gorstva tega sveta in
č a s z m a g v velikih severnih ostenjih Alp.
Z a p o z n a v a l c a s i c e r gotovo v e l i k a in zanimiva tema, vendar moram njen opis prepustiti bolj poklicanemu.
(To je precej o k r a j š a n povzetek s e s t a v k a
z istim naslovom, ki j e bil objavljen v reviji »Alpinismus« 1/1982, napisal pa g a je
Emil G r e t s c h m a n n . Med štirimi objavljenimi fotografijami je tudi fotografija Mire
Marko D e b e l a k o v e - D e r ž a j . )
M. A.
»PLAZOVI
82« v
PIANCAVALLU
L e t o s 6. in 7. m a r c a so italijanski g o r s k i
reševalci iz pokrajine Friuli V e n e z i a G i u l i a
v zimskošportnem središču
Piancavallo
pod nazivom »Plazovi 82« organizirali dvodnevni seminar, p o s v e č e n preventivnim
ukrepom in reševanju izpod s n e ž n i h plazov. P o l e g d o m a č i n o v s o kot g o s t j e s o d e lovali tudi reševalci obmejnih postaj G R S
iz Avstrije in J u g o s l a v i j e . Na povabilo postaje G R S iz T r b i ž a so s e z n a š e strani
s e m i n a r j a udeležili predstavniki reševalnih
postaj iz R a t e č in B o v c a , s katerima tudi
s i c e r reševalci iz T r b i ž a ž e vrsto let u s p e š no sodelujejo.
S o b o t n i d o p o l d a n s k i program s e m i n a r j a je
potekal v delovnih s k u p i n a h in s i c e r v I.
s k u p i n i — iskanje zasutih v plazu s pomočjo lavinskih psov in radijskih s p r e j e m nikov, v II. skupini so reševalci iskali z a sute v p l a z u s sondiranjem, v III. skupini
pa so delovali le reševalci z a helikopters k o reševanje in s i c e r z d v e m a helikopterjema. V načinu d e l a na plazu, v pripravi
r e š e v a n j a in o r g a n i z a c i j i ni bilo kakih
o m e m b e vrednih razlik med delom italij a n s k i h in n a š i h reševalcev. Morda j e edina razlika v boljši tehnični opremljenosti
italijanskih reševalnih moštev. T u g r e pos e b e j omeniti primer nekoliko debelejših
sond, kot jih uporablja n a š a G R S , ki imajo
poleg dobrih strani tudi nekaj slabih, a bi
jih morali preizkusiti tudi pri nas. V s a reš e v a l n a moštva, posebej pa vodniki lavins k i h psov, so bili opremljeni z lahkimi,
praktičnimi, zložljivimi lopatami z a o d k o pavanje. Med vodniki lavinskih psov jih je
bilo precej iz policijskih enot, kar j e g l e d e
na goratost severne Italije tudi razumljivo.
G l e d e na starost in izurjenost lavinskih
psov p a tudi vodnikov je bilo njihovo delo
na p l a z i š č u pač različno dobro. T u d i pri
delovanju helikopterjev na vaji ni bilo novosti, zanimivih z a nas, m o r d a naj ugotovim le, d a imajo italijanski r e š e v a l c i precej v e č j e možnosti v uporabi helikopterjev, saj s o d e l u j e j o z vojaškimi helikopterskimi enotami.
T a k o v d o p o l d a n s k e m kot v popoldans k e m delu s o b o t n e g a p r o g r a m a je bilo
m o r d a premalo p o u d a r k a na preventivnem
delovanju v preprečevanju n e s r e č v plazu.
S i c e r pa so p o p o l d a n s k i u d e l e ž e n c i lahko
g l e d a l i film o šolanju in delu z lavinskimi
psi, avstrijski reševalci pa s o predstavili
»zdravniški nahrbtnik«, ki je s i c e r zdravnikova »oprema« v v s e h reševalnih a k c i j a h
v gorah, ne le tedaj, k a d a r gre z a n e s r e č e
v plazovih.
Vetrovno vreme s s n e ž e n j e m je dokaj
okrnilo n e d e l j s k o d e m o n s t r a c i j s k o reševalno vajo, namenjeno tudi širši javnosti,
vendar kljub temu lahko z a p i š e m o , d a je
seminar lepo uspel, d a s m o s e tudi slovenski reševalci tvorno vključili v delo in
konec koncev obogatili svoje izkušnje,
z n a n j e in p o z n a n s t v a z italijanskimi reševalci.
B o r i s Mlekuž
PETDESET
LET
UIAA
L e t o s s e bo izteklo 50 let, o d k a r s o s e v
C h a m o n i x u sestali ljudje s plemenitimi nameni in položili temelje d o b r e g a s o d e l o v a n j a med planinci v s e g a sveta.
Ves čas svojega razgibanega delovanja
j e UIAA, korak z a korakom, postajala čedalje bolj r a z v e j e n a o r g a n i z a c i j a . Njen cilj
je bil pomagati p l a n i n c e m in povezovati
p o s a m e z n e planinske o r g a n i z a c i j e . P o g l e j mo le nekatere dejavnosti: k a t e g o r i z a c i j a
težavnostnih stopenj, p o b u d a z a izdelavo
zemljevidov, o z n a č e v a n j e poti, izdajanje
vodičev, m e d i c i n a bivanja v v i s o k i h gorah,
načini varovanja, mladinski tabori, filmi,
razstave, varstvo p l a n i n s k e g a okolja, recipročnost ugodnosti in popustov v planinskih kočah, z a v a r o v a n j e in o d g o v o r n o s t
plezalcev, š o l a z a šerpe, v a r o v a l n a o p r e m a
z a alpiniste, kakovostni z n a k U I A A itn. T o
s o le nekatere dejavnosti, vendar zadostne,
d a prikažejo d o s e ž k e UIAA, iz katerih s e
lepo vidi, k a k o zelo je z v e z a n a v z o č a
p o v s o d tam, kjer se ljudje p o d a j a j o v
gore.
S t v a r n o delo in bratovska povezanost, ki
jo je U I A A razvila med č l a n i c a m i , d a j e j o
slednji pravico, d a je ponosna. Uspelo ji
j e uresničiti želje svojih ustanoviteljev.
Planinci si nenehno žele doživetij. Ni
stvari, z a katero bi lahko rekli, d a je
d o k o n č n o opravljena. Zato pazljivo č a k a mo na nove, š e t e ž a v n e j š e in izvirnejše
d o s e ž k e , ki jih bo d o s e g e l mladi rod.
Z vero v uspeh in z vztrajnostjo, s strpnostjo in prizadevanjem, d a s p o š t u j e m o
č u s t v a in koristi drugih, si moramo prizadevati z a tako planinstvo, ki g a ne bodo
zapirale meje. N a v s e z a d n j e s e moramo
zavedati tudi duhovnih razsežnosti n a š e
poti k v i s o k i m ciljem.
Na pragu j u b i l e j n e g a leta U I A A moram
izkazati v s o č a s t tistim vdanim, skritim,
prostovoljnim č l a n o m , ki so o m o g o č i l i ,
d a s e je ta uveljavila kot pravi predstavnik v s e h planinskih o r g a n i z a c i j . V s e m vam,
z n a n i m in neznanim s o d e l a v c e m , g r e moja
p r i s r č n a hvala.
Naj bo prijateljstvo simbol prihodnosti
UIAA!
Predsednik
Pierre B o s s u s
Ž e n e v a , d e c e m b r a 1981
SOVJETSKA
NA MOUNT
ODPRAVA
EVEREST
1932
Doslej najbolje pripravljena o d p r a v a na
Everest na svetu — tako bi lahko imenovali s e d a n j o odpravo sovjetskih alpinistov,
ki je o d š l a na pot v letošnji pomladi.
V o d j a odprave, prof. Evgenij T a m m iz a k a demije znanosti Z S S R , višji trener prof.
Anatolij Ovčinikov z m o s k o v s k e t e h n i š k e
v i s o k e šole in trener prof. Boris R o m a n o v
s p r v e g a m o s k o v s k e g a m e d i c i n s k e g a inštituta so izbrali elitno moštvo 20 alpinistov
in jih z a podvig temeljito pripravili. V s i
udeleženci odprave s o mlajši kot 40 let in
so s e s a m o v l a n s k e m poletju povzpeli
n a tri s e d e m t i s o č a k e . P o l e g t e g a so izbrani
m o ž j e opravljali s k o z i v e č m e s e c e v neprestane in trde pripravljalne teste. Med
p o s k u s i v tlačni komori s o p o s a m e z n i k i
med njimi d o s e g l i višine m e d 10 000 in
11 000 metri. Kljub temu bodo sovjetski
alpinisti med v z p o n o m n a Everest uporabljali kisikove m a s k e .
P o s e b n o letalo je ž e v letošnjem m a r c u
prepeljalo celotno moštvo in 9 ton prtljage
v Kathmandu. Z a g o t o v l j e n i h j e 350 nosačev, članov »Nepal T r e k k i n g Corporation«,
o s e m do deset šerp s s i r d a r j e m P e m b o
Norbujem p a bo prenašalo b r e m e n a do
višine 5340 metrov.
S o v j e t s k i alpinisti n a m e r a v a j o priti na vrh
Everesta po novi smeri, n a m r e č po s k a l nem stebru v j u g o z a h o d n e m ostenju. Z a
odpravo s o izbrali č a s m e d 30. aprilom in
20. majem 1982.
V pripravah na odpravo so sodelovali številni vodilni znanstveni inštituti in industrijske o r g a n i z a c i j e . V z o r n a o p r e m a in pos e b e j z a to odpravo pripravljena p r e h r a n a
naj bi olajšali p l e z a l c e m izpolnitev naloge.
Kot p o r o č a j o sovjetski č a s n i k i , je v o d j a
o d p r a v e prof. T a m m optimist in je prepričan, d a bo o d p r a v a uspela.
M. A.
ROMUNSKI
ALPINISTI
USPEŠNI
V ZAHODNIH
ALPAH
R o m u n s k i m p l a n i n c e m gotovo ni lahko
dobiti vizuma z a potovanje v z a h o d n e
Alpe, obljubljeno d e ž e l o e v r o p s k e g a alpinizma. K e r so posredovali f r a n c o s k i in italijanski prijatelji, p a sta r o m u n s k a vrhuns k a alpinista Emil C o l i b a n in n j e g o v a ž e n a
T a i n a D u t e s c u - C o l i b a n imela dvakrat tako
možnost. R e s uspešno. L e t a 1979 so s e
j i m a tako posrečili vzponi po s e v e r o v z h o d -
341
ni steni n a P i z Badile, po vzhodni steni na
G r a n d C a p u c i n in v direktni smeri po
z a h o d n i steni na Petit Dru. V letu 1981
s t a C o l i b a n in n j e g o v a ž e n a plezala z a hodno ostenje Blaitiera, VValkerjev steber
in osrednji steber v Freneyju. T o so tudi
njuni najvišji d o s e ž k i , ki p a jih utegneta
v u g o d n e j š i h razmerah — tako vsaj upamo
— š e dopolniti.
M. A.
ALPINIZEM
PLEZALSTVU
PROTI
ŠPORTNEMU
— PREPIR
BREZ
SMISLA
Z n o v a s e pojavljajo zahteve, d a je treba
najprej obvladati temeljno
alpinistično
znanje, preden bi s e lahko posvetili prostemu ali športnemu plezalstvu. Z d i s e mi
značilno, d a številni tradicionalno misleči
alpinisti v Š v i c i pri tem spregledujejo, d a
s a m o po sebi ni nujno, d a bi imelo športno
plezalstvo kar koli s k u p n e g a z alpinizmom.
D a bi to dokazali, s e je treba nekoliko
poglobiti v z g o d o v i n s k i razvoj plezalstva.
Pred n e k a k o sto leti je bila tako imenovana
z l a t a d o b a a l p i n i s t i č n e g a plezalstva. T a k r a t
so v e č i n o m a bogati A n g l e ž i z njihovimi
s p o s o b n i m i g o r s k i m i vodniki utirali v
e v r o p s k i h g o r a h nove smeri in s e kot
prvi povzpeli na številne a l p s k e vrhove.
T o d a manj z n a n o je, d a so v tistem č a s u
industrijske revolucije revnejši Angleži, ki
niso nikoli imeli priložnosti obiskati gors k e g a sveta na evropski celini, z a č e l i plezati na r a z m e r o m a nizkih d o m a č i h stenah
in s k a l a h . Z a kaj t a k e g a primerna p o d r o č j a
ležijo p r e d v s e m v bližini industrijskih mest,
p o n u j a l a pa so d o l o č e n o izravnavo z a
trdo življenje tiste dobe. V naslednjih petdesetih letih s e je iz tega razvila športna
zvrst z nenapisanimi, vendar strogimi pravili, ki so prepovedovala uporabo klinov,
nasprotovala p a s o tudi umetnemu plezalstvu.
Z v s e pogostejšimi stiki med a n g l e š k i m i in
a m e r i š k i m i plezalci so slednji v š e s t d e s e tih letih n a š e g a stoletja prevzeli to čisto
obliko plezalstva. Gojili so jo predvsem
v Y o s e m i t e - V a l l e y j u in C o l o r a d u pa tudi
d r u g o d v Z D A in jo tako izpopolnili, da
so z m o g l i p l e z a l s k e smeri neverjetne težavnosti in drznosti.
N a p o s l e d s o tudi Š v i c a r j i v zadnjih letih
odkrili to športno zvrst. Z a m o g o č n o stopnjevanje plezalstva so poskrbel predvsem
mladi plezalci. S k a l n o ali športno plezalstvo s e prav zdaj v s e hitreje razvija. Razumljivo j e seveda, da so številni športni
plezalci tudi odlični alpinisti in obratno,
četudi to ni nujno. Športno plezalstvo in
a l p i n i z e m sta sorodni, vendar ne identični
dejavnosti: o p r e m a je d r u g a č n a , prav tako
o d n o s do stvari, t e l e s n a in d u š e v n a usposobljenost in š e kaj.
342
V v i s o k e m gorstvu so prenekatera zahtevna ostenja, toda le redko povezujejo
ekstremno plezalstvo in v i s o k o g o r s k i alpi-
nizem. Ideal športnih p l e z a l c e v n a m r e č
slej ko prej ostaja lepa s k a l n a t a stena,
ki je po možnosti v neposredni bližini park i r n e g a prostora. In z a k a j bi morali to
grajati?
N a p o s l e d je tudi s m u č a n j e športna zvrst,
ki jo g o j i m o v gorah, kljub temu p a nima
prav nič s k u p n e g a z alpinizmom. N i h č e s e
ne o b r e g u j e na k r d e l a ljudi, ki s e kot o v c e
u v r š č a j o in prerivajo, dokler jih ne odpeljejo na vrh s m u č i š č , od koder nato posamič zdrvijo v dolino.
Privlačnost š p o r t n e g a plezalstva je m o g o č e
z l a h k a razumeti p o s e b n o pri mladih ljudeh. Poleg moči in p o g u m a n a m r e č zahteva
tudi veliko t e h n i č n e g a z n a n j a ter popolno
o b v l a d o v a n j e fizičnih in psihičnih možnosti.
Zato s e mi zdi d o c e l a nepotrebno, d a bi
morali športni plezalci obvladovati tudi v s e
alpinistične prvine, č e s e ž e raje omejujejo na čisto plezanje v goli skali. (Pris p e v e k smo pripravili po pismu, ki g a je
v letošnji marčni številki revije »Die A l p e n «
objavil R o d C h u c k . )
M. A.
VARNOST
IN VAROVANJE
V
GORAH
Minulo leto nam je prineslo številne lepe
ture in doživetja, zadovoljstvo p a so kvarila le p o r o č i l a o n e s r e č a h v gorah. N a
d o l o č e n i h g o r a h oziroma mestih prihaja
v s a k o leto vedno z n o v a do hudih nesreč.
T o s p o d b u j a t a k o ljubitelje kot alpiniste
k v s a k r š n i m razpravam. T o d a iz tega bi
s e morali tudi kaj naučiti. O tem nekaj
razmišljanj in pobud.
VARNOST
— N a j v e č j o možno varnost d o s e ž e m o ž e
s tem, č e smo z a v s a k o p o s a m e z n o turo
dobro pripravljeni. Tovrstne pomanjkljivosti
pogosto p o v z r o č a j o p o p u š č a n j e pozornosti,
kar je praviloma najbolj nevarno med sestopanjem.
— Pravilno vrednotenje lastnih s p o s o b n o sti, z d r u ž e n o s temeljitimi pripravami, prav
tako prispeva k varni Uvedbi n a č r t o v a n e g a
vzpona.
— Izbira s m e r i : n a j k r a j š a in n a j l a ž j a pot
ni vedno tudi najbolj varna. P o g o s t o lahko
nevarno mesto p r e m a g a m o le tako, č e s e
mu izognemo.
P r o u č e v a n j a kažejo, da do številnih nes r e č ne prihaja zaradi p o m a n j k l j i v e g a varovanja, marveč predvsem zaradi neupoštev a n j a z g o r n j i h ugotovitev. Ker je lahko
tudi najbolj s p o s o b e n in i z k u š e n alpinist
izpostavljen objektivnim in subjektivnim nevarnostim, torej potrebuje kot z a s i l n o z a voro — z a n e s l j i v o varovanje.
VAROVANJE
P o j e m varovanja v k l j u č u j e temeljito poznavanje sredstev in njihove uporabe, prav
tako pa tudi improviziranih reševalnih možnosti. T e o r e t i č n o z n a n j e in i z k u š n j e s e
morajo učinkovito dopolnjevati.
Kakovost varovanja je lahko m o č n o zmanjš a n a z a r a d i krušljive skale, s l a b i h ali starih
k l i n o v in z a r a d i n e s p r e t n e g a r a v n a n j a z
v r v m i . T u d i v l e d u in s n e g u p o g o s t o p r e vladujejo neprijazne razmere. Izurjen plan i n e c m o r a tudi v t a k e m p o l o ž a j u najti
najboljšo možnost varovanja.
Č e s i v a r n o s t in v a r o v a n j e p r i d e t a n a v z k r i ž ,
je t r e b a imeti dovolj p o g u m a z a s e s t o p .
T u d i po t a k e m ravnanju s p o z n a m o izkuš e n e g a alpinista.
Z a p o n a z o r i t e v n e k a j š t e v i l k iz l e t a 1 9 8 0 :
skoraj 8 0 % nesreč se je zgodilo zaradi
ALP IN
s u b j e k t i v n i h v z r o k o v , le 20 % iz o b j e k t i v nih. M e d prvimi p r e v l a d u j e j o p o m a n j k l j i v e
a l p i n i s t i č n e i z k u š n j e ( 7 3 % ) in n e z a d o s t n a
telesna pripravljenost ( 5 % ) .
Č e s e torej lotevamo z a s t a v l j e n i h n a l o g
in t e ž a v v g o r a h z r a z u m o m in t e m e l j i t o
pripravljeni, bomo našli na naših gorskih
poteh veliko zadovoljstva,
hkrati pa
si
b o m o z a g o t o v i l i tudi n a j v e č j o m o ž n o varnost. ( P r i s p e v e k sta z a š v i c a r s k o
revijo
» D i e A l p e n « 3/1982 n a p i s a l a M a j a in M a r tin Stettler.)
M. A .
INTERNATIONAL
H i m a l a j s k i klub ( T h e H i m a l a y a n club) i z d a j a nov i n f o r m a c i j s k i bilten A L P I N I N T E R N A T I O N A L . G r a d i v o z b i r a i n u r e j a H a n s D i e t e r G r e u l iz F r a n k f u r t a . D o s l e j s o i z š l e tri
š t e v i l k e : 1/80, 1 81, 2 81. B i l t e n i z h a j a o b č a s n o , p r i n a š a p a p o r o č i l a in n o v i c e iz H i m a l a j e
in K a r a k o r u m a . S v o j o b s e g b o k a s n e j e ( č e b o d o b i l s o d e l a v c e ) r a z š i r i l t u d i n a A n d e .
V s e b i n a j e t i s k a n a d e l n o v n e m š k e m in d e l n o v a n g l e š k e m j e z i k u . U r e d n i k j e ž e v u v o d niku prve številke opozoril, d a nima č a s a prevajati originalnih angleških poročil, zato
s e je odločil, d a bo v s e a n g e l š k e p r i s p e v k e objavljal kar v izvirniku.
Janez
Bizjak
Posredujemo kratek povzetek treh številk:
ALPIN INTERNATIONAL 1/80
Vsebina je razdeljena na tri glavne dele: odprave, informacije, knjige.
A) Odprave: Kronika se začne z daljšim poročilom o nemški odpravi na Kančendzengo 1980, ki jo je
vodil prof. Kari Herrligkoffer.
GAŠEMRBRUM II (Karakorum): poročilo o devetčlanski čilski odpravi, ki jo je vcdil I. Gaston Oyarzun.
Zanimivost: čilska pošta je izdala posebno znamko o uspešnem vzponu čilskih alpinistov na Gašerbrum II.
O Messnerjevem solo vzponu na Everest 20. avgusta 1980 razmišlja Bruno Moravetz.
Novico o vzponu na Dunagiri (7066 m) in Hanuman (6075 m) v Garwal Himalaji je posredoval Josef
Nyka. Odpravo je sestavljala skupina poljskih študentov. 18. avgusta 1980 sta Grzegorz Benke (vodja)
in Andrzej Hartman priplezala po švicarski smeri (iz leta 1939) na vrh Dunagirija, 13. avgusta pa je Marek
Lukaszevvski sam priplezal na Hanuman.
Poročilo pod naslovom »Dva visoka vrhova na en mah» govori o petčlanski odpravi poljskega »Speleoklub
Morski« (Andrzej Bielun, Jacek Gronczevvski, zdravnik, Ryszard Kowalewski, vodja, Tadeus Piotrovvski
in Jerzy Tillak), ki se je povzpela kar na dva deviška vrhova: 25. julija 1980 na dotlej še neosvojeni
Yazghil Dome, 7440 m, naslednji dan pa na deviško ostrico vzhodnega vrha Disteghil Sar (7700 m). Izreden
uspeh! Na oba sedemtisočaka so se povzpeli v alpskem stilu, brez pomoči višinskih nosačev, brez utrjenih
višin, taborov in brez aklimatizacije. Od postavitve baze in do dne, ko so jo podrli, je minilo le
14 dni.
B) Informacije: Kronologija himalajskih pomonsumskih odprav 1980 je sestavljena iz poročil, ki jih je
sproti dobivalo nepalsko ministrstvo za turizem. Kronika obravnava dogodke v dnevnih zaporedjih
od 3. septembra do 5. novembra.
Nekaj najpomembnejših:
Članek »Sam na Sagarmatho« opisuje bodoče cilje in načrte znanega japonskega alpinista in pustolovca
Naomija Uemure: Zimski solo vzpon na Sagarmatho in solo pristop do južnega tečaja. Kar je Uemura
dosegel z dosedanjimi pustološčinami je za nekatere komaj verjetno; najbrž je edini na svetu ki je priplezal na najvišje gore petih kontinentov: Mt. Blanc, Kilimandžaro, Aconcaguo, Everest. Maja 1978 je
s pasjo vprego sam dosegel severni tečaj, pred tem je v 18 mesecih sam krožno prečil arktični krog od
Zahodne Grenlandije do Aljaske: sam je v čolnu prekrižaril Amazonko od njenih začetnih potokov v
Peruju do izliva v Atlantik. Avstrijci so posredovali program svoje predvidene odprave na Baturo I
v Karakorumu. Prvenstveni vzpon čez južno steno naj bi bil prvi poskus zimskega alpinizma v Karakorumu.
Kratko kroniko za Pakistan je sestavil Josef Nyka. Leta 1980 je v Karakorumu, v Hindukušu in na Nanga
Parbatu delovalo več kot 50 odprav. Največ jih je bilo iz Japonske (12), iz Velike Britanije (9), iz ZDA (8),
iz Francije (8), in iz Vzhodne Evrope dve: ena poljska in ena češkoslovaška (Broad Peak). Največ odprav
je plezalo v Karakorumu (40) in na Nanga Parbatu, samo 6 jih je bilo v Hindukušu. Najbolj oblegani
gori sta bili Nanga Parbat (4 odprave) in Broad Peak (3 odprave). Uspehi: Ivan Ghirardini je sam priplezal
na deviški Mitre Peak. angleški odpravi je uspel Uzunbrakk, Francozi so prvi splezali zahodno smer
na Nanga Parbat, o poljskem uspehu pa že piše v prvem delu. Še novica za bodoče odprave v Pakistan:
tarifa za nosače je leta 1980 poskočila na 12 dolarjev na dan (od prejšnjih 4—5 dolarjev).
Kratka novica govori o tragediji ameriške skupine (vodil jo je A l Read iz Kathmanduja) na Gonga
Šanu (Minja Konka, 7590 m).
Naš rojak Vojko Arko iz Bariloč v Argentini je poslal informacijo o argentinskih načrtih za njihovo odpravo
na Dhaulagiri I, spomladi 1981.
Nepalsko Ministrstvo za turizem posreduje nepopoln seznam prijavljenih in dovoljenih odprav za spomladansko sezono 1981.
C) Knjige: Seznam knjižnih izdaj z alpinistično vsebino obsega 48 knjig (nove knjige in ponatisi)
s frankfurtskega knjižnega sejma 1980. V pregledu je tudi naša Na vrh sveta iz leta 1979: žal s preveč
vidnimi tiskovnimi napakami. Vsaki knjigi je pripisano ime založbe in cena.
ALPIN INTERNATIONAL 1/81
Vsebina: Kronika odprav za Karakorum, Nepal, Kitajsko. Informacije.
Karakorum: Poročilo avstrijske zimske odprave na Baturo I (7785 m) od 4. 1. 1981 do 8. 3. 1981 (v gorah
od 12. 1. do 27. 2.)
Štiričlanska odprava je bila prva zimska odprava v Karakorumu. Njihov osnovni namen je bil zimski
poskus v »najbolj nemogočem gorovju sveta«, kot ponekod imenujejo Karakorum. Cilj je bila južna
stena Bature I. ta stena je visoka 3700 m in sodi med najdaljše ledne stene na svetu. Batura I pa je
njvišji vrh v 50 km dolgi verigi na pakistansko-kitajski meji. V poročilu piše. da niso imeli niti
teoretičnih možnosti, da bi čez steno priplezali na vrh Bature, v ledeni južni steni so želeli priplezati
kolikor mogoče visoko. Uspeli so do višine 6300 m, kar je pomenilo — dve tretjini stene. Umiku je
botrovala vrsta objektivnih nevarnosti: stalni plazovi, od 46 dni na gori je bilo 42 dni slabo vreme (sneženje,
megla, viharji), temperatura od —20° do —40°, hudi psihični napori. Plezanje po lahkih smereh
v tej steni ni mogoče zaradi stalnih plazov, ostaja daljša smer po markantnem skalnem stebru in po
ledenih razih s previsnimi strehami. Vsi štirje alpinisti so pred Baturo sodelovali že na 12 odpravah,
toda zimska odprava v Karakorumu je bila zanje nevarnejša od vsega, kar so dotlej doživeli v gorah.
Štejejo jo za najtežje in najbolj nemogoče dejanje (?) v modernem alpinizmu. Toda dokazali so eno: celo
v Karakorumu so mogoče zimske odprave.
Ekspedicijska kronika za Pakistan 1980:
Za dovoljenje je prosilo 72 odprav, od tega jih je 50 dobilo dovoljenje. Toda prišlo je samo 32 odprav
z 159 gorniki iz 10 držav: Japonska (9 odprav), Francija (5), Velika Britanija (5), ZDA (5), Španija (3),
Poljska (1), Kanada (1), Zahodna Nemčija (1) in dve mešani odpravi: angleško-kanadska in francoskonemška. Uspešnih je bilo le 10 odprav:
območje S K A R D U : uspešne odprave: francoska na GAŠERBRUM I (8063m) japonska na GAŠERBRUM II
(8035 m), ameriška
na GAŠERBRUM
IV
(7925 m).
nemška
na Mt.
GHENT
(7400 m),
britanska na BALTORO KANGRI (7312 m), japonska na MANGO GUSOR (6288 m), britanska na UZUN
B R A K K (6422 m), francoska na MITRE PEAK (6010 m), soio vzpon Ivana Ghirardinija; neuspešne
odprave: britanska na K-2 (8611 m), francoska na BROAD PEAK (8047 m), španska na GAŠERBRUM II,
japonska in francoska na MAŠERBRUM. ameriška in japonska na C O G O L I S O . ameriška na S K Y A N G K A N G R I ,
francoska na GAŠERBRUM V, angleška na K-7. ameriška na TRANGO TOWER in japonska na LATOK IV;
območje GILGIT: uspešne odprave: poljska na DISTAGHEL SAR (7885 m), japonska na YUTMARU S A R ;
neuspešne odprave: angleška na KUNJANG C H I S H . japonska na BATURO l, španska na MOMHIL S A R ,
japonska na BULARUNG in druga japonska na LUPGHAR S A R ; območje DIAMIR: neuspešne so bile vse
tri odprave na Nanga Parbat: angleško-kanadska, francoska-nemška, španska; območje ČITRAL: neuspešni
sta bili obe odpravi na T I R I č MIR (v Hindukušu), ameriška in kanadska; (op. prev.: kronika za Karakorum ni
vsklajena z isto kroniko, objavljeno v Alp. International I 80).
Za nekatere od naštetih odprav je priloženo daljše poročilo. Tej kroniki sledi nepopoln program za odprave
v letu 1981. Pregled odprav v indijski del Himalaje je zelo kratek, nekoliko daljša je le informacija o
najavljeni avstrijski odpravi na neosvojeni MERU (6672 m).
NEPAL:
Kronika zimskih odprav v sezoni 1980 1981 (po podatkih nepalskega Ministrstva za turizem) našteva 7 odprav,
od katerih je bila uspešna le japonska na BARUNTSE.
1. Angleška odprava na Sagarmatho, 8 udeležencev, neuspešna.
2. Japonska odprava na Sagarmatho, 17 udeležencev, vodil jo je Naomi Uemura, neuspešna,
3. Italijanska odprava na Lotse, 6 udeležencev, neuspešna,
4. Mednarodna italijansko-švicarska na Makalu, 7 udeležencev, neuspešna,
5. Japonska na Baruntse, južni raz, 12 udeležencev, uspešna,
6. Japonska na Anapurno i. neuspešna,
7. Ameriško-nepalska na Ganeš IV, 2 udeleženca, neuspešna.
Temu seznamu slede poročila, ki so jih omenjene odprave sproti pošiljale v Kathmandu. Poročila so
datirana od 15. dec. 1980 do 20. februarja 1981, opisujejo pa. kako so odprave napredovale po posameznih dnevih.
Uradni seznam načrtovanih in dovoljenih pomonsumskih odprav našteva z Himalajo (nepalsko) 43 ekip.
V tem seznamu je tudi napoved za našo odpravo v južno steno Dhaulagirija.
KITAJSKA:
Pregled odprav za leto 1980;
1. Japonska odprava na čomolungmo po severni steni. Yasno Kato je bil prvi tujec, ki je priplezal (sam)
na vrh Čomolungme po tibetanski strani (po severovzhodnem grebenu). Severno steno sta prva preplezala
Takashi in Tsuneo. Odprava je preživela hudo tragedijo: najprej je umrl Abira Ube, potem pa je plaz odnesel
še tri kitajske spremljevalce,
2. Nemška odprava na š i š a Pangmo, uspešna,
3. Messnerjev solo vzpon na čomolungmo, pri solo vzponu ga je prej prehitel Kato.
4. Ameriška odprava na Mustag Ato. šestčlanska odprava je bila prva ameriška skupina, ki je plezala
v Sinkiangu, uspešna,
5. Odprava ameriškega Alpine Cluba na Gonga šan,
6. Ameriška odprava na Gonga Šan, obe odpravi na isti vrh sta bili uspešni. Ena se je nanj povzpela
septembra, druga pa je plezala oktobra.
•
7. Avstrijska (Naturfreund) odprava na š i š a Pangmo, uspešna,
8. Avstrijska odprava na Mount Bogda (Tienšan), 7 udeležencev, neuspešna.
Pregled odprav (Kitajska) za leto 1981:
Pregled je nepopoln, ker še ni bilo na voljo dovolj podatkov.
1. ČOMOLUNGMA: francoska vojaška odprava, 28 udeležencev, vodil je 60-letni general Henri Astory.
bivši poveljnik francoskih gorskih lovcev. Ocenjeni stroški odprave so znašali 700 000 DM, ali preračunano
v dinarje 1,3 stare milijarde. Na severni strani Čomolungme so Francozi dosegli višino 8200 m, zaradi
močnih vetrov so bili neuspešni vsi poskusi proti vrhu. Mnogo članov odprave je zbolelo, dva so morali
zaradi bronhitisa in hepatitisa poslati domov.
2. MOUNT GONGA: 7756 m, (jugozahodna provinca Sečuan), tragedija 12-članske japonske odprave: 10. maja 1981 je sto metrov pod vrhom v snežnem viharju plaz odnesel osem alpinistov. Našli so le eno žrtev.
3. Š I Š A PANGMA: 8012 m: 30. aprila 1981 je prišla na vrh skupaj z dvema kitajskima alpinistoma Japonka
Jungko Tabei. Prva ženska, ki je leta 1975 stopila na Sagarmatho, je zdaj dodala še prvi ženski pristop
na Š I Š A PANGMO. Na isti vrh sta se povzpela tudi R. Messner in Friedl Mutschlechner, oba člana nemške
himalajske odprave.
Kratka novica nas seznanja, da odpira Kitajska nova področja za tuje alpiniste. »Odprli« so 35 novih
vrhov, večidel na področju Kangčendzenge. Od teh je J I A Z I (7160 m) še neosvojen.
Novica z Everesta: član ameriške odprave na Everest in en šerpa sta 10. oktobra 1981 na višini 8350 m
našla truplo pred leti pogrešane in umrle nemške alpinistke Haunelore Schmatz. V sedeči drži sloni primrznjena na nekem lednem bloku.
ALPIN INTERNATIONAL 2/81
Odprave:
LHOTSKE, južna stena — Poročilo o naši odpravi je na uvodnem mestu v biltenu. Dodana je fotografija
stene z včrtano smerjo vzpona in z oznakami višinskih taborov.
ANAPURNA, južna stena — Poročilo o uspešni poljski odpravi, ki je preplezala centralni steber v južni
steni, šestčlansko ekipo visokogorskega kluba iz Zakopanov je vodil Ryszard Szafirski (44). Centralni
steber južne stene Anapurne spada nedvomno v skupino glavnih problemov Himalaje. 23. maja 19&"l sta na
Srednji vrh Anapurne (8051 m) priplezala Berbeka in Kobulski. Novo smer so Poljaki imenovali po svojem
rojaku papežu Janezu Pavlu II.
SAGARMATHA: Poročilo ameriške medicinsko-raziskovalne odprave govori o njihovem uspešnem vzponu
(21. oktobra 1981 sta prišla na vrh Kopczynski in šerpa Sundare. 24. oktobra pa še dr. Pizzo in šerpa Yong
Tensing, nekoliko pozneje pa še dr. Hockett sam. (Glej prevod daljšega poročila o tej odpravi, ki ga je
pripravil Miro Štebe.)
D A U L A G I R I , južna stena — Zgoščeno poročilo o naši odpravi jeseni 1981, ki jo je vodil Stane Belak.
ČO OJU, 8153 m: Dvomljiv solo vzpon leta 1979. Takšen naslov je dal urednik biltena Hans D. Greul,
opisuje pa predavanje, ki ga je imel 27. aprila 1981 v Frankfurtu perzijski alpinist Misha Saleki o svojem
solo vzponu iz Nepala čez Čo Oju v Tibet. (Glej Čo Oju — 8153 m — Dvomljiv solo vzpon leta 1979 v tej
številki!)
Jesenske odprave 1981 v Nepalu:
Kronološki pregled je posredovalo nepalsko ministrstvo za turizem, opisuje pa dogodke, ki so se zvrstili
od 5. septembra do 7. novembra 1981. Novice, razporejene v obliki dnevnih novic, navajajo, kdaj in kje
je kakšna pomonsumska odprava postavila bazni tabor, kdaj je urejala višinske tabore, kako je bilo z
vzponi proti vrhovom, kako s sestopi. Ne manjka tudi poročil o tragedijah. Ker so za posamezne dni novice
združene za več odprav skupaj, je takšna dnevna kronika za vso Himalajo manj pregledna kot kronika
po posameznih odpravah.
Nekaj pomembnejših informacij iz dnevne kronike. Najbolj podrobno je v dnevnih novicah objavljen potek
ameriške medicinsko raziskovalne odprave na Sagarmatho. (Verjetno so novice sproti in redno pošiljali iz
baze v Kathmandu.)
6. oktobra 1981 je obrnila šestčlanska japonska odprava na Gangapurno (Zahodni Nepal). Vzrok je bila
smrt dveh alpinistov.
Tragično je končala tudi francosko-nepalska odprava na Anapurno I. Obrnili so 1. oktobra, potem ko so se
konec septembra ubili dva Francoza in dva od šerp.
6. oktobra 1981 je zaradi hudega vetra pod vrhom Sagarmathe obrnila novozelandska odprava.
10. oktobra je slavila uspeh šestčlanska italijanska odprava na Glacier Dome; na vrh so prišli trije
Italijani in en šerpa.
5. oktobra so na vrh AMA DABLAM (6856 m) priplezali trije člani ameriške odprave.
Z Anapurne II se je 10. oktobra umaknila italijanska odprava; dosegli so višino 7300 m. Obrnila je tudi
avstrijska odprava na Daulagiri.
Skrajšan pregled ostalih odprav (jeseni 1981):
uspešne: francoska na MANASLU (zahodna stran), japonska na MANASLU (severovzhodna stran), še ena
japonska na MANASLU (solo vzpon Ozakija. kasneje pa še dva alpinista), nepalsko-japonska na LANGTANG
Rl (7239 m) (uspešen vzpon več skupin na deviško goro), nepalsko-nemška na GANEŠ III (severni greben), japonska na GANEŠ III (zahodni greben; na vrh je prišla samo poldrugo uro kasneje kot člani
nepalsko-nemške odprave, francoska na Kangčengzengo (vzpon dveh alpinistov brez kisikovih aparatov;
pri sestopu z vrha je zdrsnil in se ubil vodja J. Ricouard), nepalsko-japonska na DORJE LAK PA (6990 m),
švicarska na LOTSE Š A R (severni greben), po uspešnem vzponu dveh alpinistov na vrh se je odprava
tragično zaključila, ker se je ubila naveza treh članov (med njimi je bil tudi vodja J. Fauchere), soio
vzpon na Makalu: to je uspelo Poljaku Jerzyju Kukuczki in sicer po severozahodnem grebenu. Bil je član
poljsko-angleške odprave, japonska na Anapurno I;
neuspešne odprave: kanadska na NUPTSE. angleška na MAKALU. poljsko-angleška na MAKALU (razen solo
vzpona Kukuczke), japonska na N I L G I R I , škotska na NUPTSE, japonska na KNATEGO. avstrijska na G L A C I E R
DOME, španska na G A U R I Š A N K A R , japonska na JANU, tirolska (avstrijska) na MAKALU.
Ministrstvo za turizem iz Kathmanduja objavlja uradni seznam dovoljenih odprav za zimsko sezono
1981 82:
1. MAKALU, francoska. 8 članov, zahodni greben,
2. MAKALU, angleška, 6 članov, severozahodni greben,
3. ANAPURNA IV, kanadska. 8 članov, severna stran,
4. PUMORI, ameriška, 4 člani, vzhodna stena.
5. PUMORI, japonska, 3 člani, južna stena.
Daljši članek govori o pripravah na sovjetsko odpravo na Sagarmantho marca 1982.
Informacijski del biltena se zaključuje s spominskim člankom o prvem šerpi ANG THARKAY-ju (1908 do
1981). Legendarni šerpa je sodeloval v najpomembnejših himalajskih odpravah polpretekle (pionirske) dobe.
Pregled knjig s frankfurtskega knjižnega sejma 1981 navaja 25 različnih knjig z alpinistično vsebino. Vmes
je tudi EVEREST Toneta Škarje.
Prevod pripravil Janez Bizjak
CO OJU (8153 m) — DVOMLJIV S O L O VZPON LETA 1979
Misha S A L E K I , precej samozavestni iranski alpinist, je imel aprila 1981 v Frankfurtu predavanje pod
naslovom »Solo vzpon čez C O OJU v Tibet«. Po neuspelih poskusih leta 1977 naj bi Saleki dosegel
Co Oju enkrat (nedoločen dan!) v septembru 1979. Na predavanju se je razgovoril, kako je med potjo
zbolel za nevarno infekcijo in se pri domačinih v neki majhni vasi zdravil polnih deset dni. Potem
si je v Namče Bazarju nakupil vso potrebno opremo: kar na trgu. kjer Šerpe prodajajo rabljeno opremo,
ki jo jim puščajo razne odprave. Do vznožja gore si je sam znosil vso hrano, po odsekih iz enega
depoja v drugega, sam si je postavil bazo in višinske tabore. Vrh naj bi dosegel v megli in vetru.
Pri sestopu se je izgubil na severno stran, zašel v Tibet, kjer so ga popolno izčrpanega našli tibetanski
pastirji in ga spravili spet pokonci. Kitajski vojaki so ga nato spremljali v Lhaso na zaslišanje. Na
predavanju je veliko vedel povedati o tem nepredvidenem ujetništvu, ko mu niso dovolili pisati niti
prosto gibati. Ogorčen je bil nad kratenjem človeških svoboščin v Tibetu.
O vzponu na vrh ni pokazal nobene avtentične fotografije, ki bi dokazovala, da je bil res gori. Izgovarjal
se je na meglo.
Hans Dieter Greul mu v Alpin International 2/81 (december 1981) oporeka, da je sploh bil na vrhu.
Vse, kar je počel okrog gore č o Oju. je bilo naskrivaj, ne nepalskega ne kitajskega dovoljenja ni imel
za vzpon. Konfuzno predavanje o tej ilegalni avanturi je nemške poslušalce razočaralo; niso videli nobene
otipljive fotografije njegovega početja na gori. vsebina je bila razvlečena in raztrgana, kljub svojemu
dvajsetletnemu bivanju v Zah. Nemčiji je predaval v silno slabi in spakedrani nemščini. Gledalcev ni ganil
niti njegov izbruh gneva nad kitajskim obnašanjem nasproti njemu. Hans Dieter Greul je zapisal, naj bo
Saleki vesel, ker ga niso v ujetništvu pridržali dalj časa. Po ilegalni in močno dvomljivi pustolovščini
brez vseh dovoljenj bi nemara to zaslužil.
Janez Bizjak
0
m m t e ®
GLAS
POPOTNEGA
p ©
LJUDSTVA
V gorah jih je redko srečati, zato pa
toliko pogosteje v plezalskih vrtovih, pri
stolpičih in majhnih stenah n a š e g a sredogorja. T o d jih je m o g o č e občudovati, tukaj
je priložnost posnemanja. V maloštevilnih
g r u č a h postavajo ali posedajo matadorji
s e d a n j e g a »belega športa«, magnezijski
polbogovi. Izbrani krožki, skrivna združenja z domala alkimističnimi simboli z a
pasom: krednimi vrečkami. Tukaj je slišati
nerazumljive besede, ki se zdijo kot čarobne formule: »Crux«, »Vlek«, »Jo-jo« in domišljijske o z n a č b e z a težavnost: B 2, 10,
5,13.
R a z u m e v a j o č e pomilovalno bo obravnavan,
kdor bi z laičnimi vprašanji vznemirjal
posvečeni krog. Preprostemu popotnemu
ljudstvu bo v najboljšem primeru namenjena vzvišena strpnost, poučevalni odgovor bi že pomenil veliko čast. To je carstvo absolutne elite. Vzvišeni nosovi so
klasično ravni, navajeni boljšega zraka,
zato jih tudi nosijo pokončneje.
V neki reklami z a športne izdelke je bilo
m o g o č e nedavno tega prebrati: »V prostem
plezalstvu z n a š a povprečna težavnostna
stopnja 9.« T o je prebrala tudi meni dobro
z n a n a gora. T o d a zatem se je morala
hkrati s svojo južno steno ves dan smejati
in na g l a s krohotati, medtem ko je severna
stena jokala. Nasploh bo treba ustanoviti
plezalsko-kartelni urad, ki bo nadzoroval
dogovore o težavnosti posameznih smeri.
Kajti tudi te so podvržene neprestani inflaciji kot naš denar. Kar je bilo še včeraj
VI, je d a n e s najmanj VII. Nemara pa so
se oprijemi med tem zares zarasli.
T o d a preidimo k »delu« takega zvezdnika:
najprej zavarovanje — »top rope« (angleš č i n a je pač jezik pilotov). Nato obred —
krtačenje stene, prav tako čevljev, posebno
podplatov, roke skrbno prevezujejo z ovoji
in jih ponovno vtikajo v vrečke. Skrivnostno
bela z n a m e n j a na sivi skali pričajo o
neverjetnem, prav tako tudi imena smeri
o sferični zavesti plezalskih intelektualcev.
T o d a zdaj nezaslišana napetost: natančno
v skrajni krožnici išče konica noge kremenčevo zrno, m o g o č n e mišice s e poigravajo, koža na konicah prstov se prižema
k skali, prijem mora držati. Vendar nenad o m a signal z a umik.
Č e s e je vse to dovoljkrat ponovilo, potem
ima mojster svojo devetico. Igra je polna
zadovoljstva in je po svoje tudi upravičena. T o d a , č e mojster nato razglaša, da
obvladuje 9. stopnjo, je bolje, če to preslišimo. Preplezal jo je, toda da jo obvladuje? Kajti komaj p e š č i c a jih je, ki kaj
t a k e g a obvladujejo zgolj v okviru 8. stopnje!
Prvotno planinstvo premore dandanašnji
številne športne zvrsti. Alpinistično plezalstvo k a k š n e g a VValterja Bonattija ali Reinholda Messnerja v zgodnjih 70. letih, tako
se vsaj zdi, je prišlo pri nas dokončno iz
mode. Gotovo je preveč naporno, v s e preveč neudobno in alpske nevarnosti so vse
preveč pustolovske.
Mar naj bi znova pogosteje prebirali
Ertlovo knjigo o gorskih potepuhih, namesto da se ubadamo s suhoparnimi boulderskimi s p i s i ? Nostalgija? A n a h r o n i z e m ? Ne,
ponovno spoznanje, da je lahko plezalstvo
tudi kaj več kot samo šport. Č e sem osebno pristaš klasične plezarije, je to seveda
stvar o s e b n e g a okusa, vendar pričevanja
o dosežkih in ocenjevanje težavnostnih
mej bi morale ostati na trdnejših in treznejših tleh. (Ta humoristično obarvani prispevek je z a revijo »Alpinismus« 3/1982
napisal Martin Hausler.)
M. A
BILTEN
UIAA
V jubilejnem 50. letu UIAA bo izšla tudi
100. številka biltena.
Komu je namenjeno to glasilo, komu koristi?
Odgovorimo si lahko sami, č e prelistamo
nekaj številk ali č e se spomnimo, kaj nam
je iz biltena posredoval PV.
T u so zapisniki občnih zborov, poročila
predsednika in komisij, finančna poročila,
norme kakovosti, seznam opreme, z a katero j a m č i UIAA, opredelitev težavnostnih
stopenj, priporočila z a planince, napotki z a
p i s c e vodičev, utemeljitve ukrepov z a varstvo okolja, obvestila o srečanjih planincev, novosti iz organizacij, ne nazadnje
slike in fotografije. Na kratko: iz biltena
odsevajo različne dejavnosti UIAA. Potemtakem je njegov namen, da posreduje podatke in novosti vsem tistim, ki jih zanima
njegova vsebina. O p a z o v a l e c lahko z zadovoljstvom ugotovi, da prispevki v pravi
meri prihajajo iz včlanjenih planinskih
skupnosti, iz komisij UIAA in njenega koo r d i n a c i j s k e g a urada. Navsezadnje je bilten odsev in odmev dela v s a k e g a posameznika in odraz n j e g o v e g a mnenja, č e se
le potrudi in uredniku napiše misli, ki bi
jih radi posredoval drugim.
Pavle Š e g u l a
KADROVSKE
SPREMEMBE
V FFM IN FEM
D e c e m b r a preteklega leta sta dve veliki
evropski planinski organizaciji dobili nova
predsednika. F r a n c o s k o planinsko zvezo
vodi Philippe Traynard, ki je nasledil
J e a n a Zilocchija. Predsednik Š p a n s k e planinske zveze pa je Fernando Munoz Gu-
erra. Njegov predhodnik J o s e O d r i o z o l a je
bi — kot smo ž e poročali — izvoljen z a
p o d p r e d s e d n i k a UIAA. O b e m a predsednik o m a veljajo tudi n a š e dobre želje, d a bi
bila pri delu u s p e š n a .
Iz Biltena U I A A (Pavle Š e g u l a )
MEDNARODNI
FILMSKI
FESTIVAL
V LES DIABLERETS
1982
V č a s u med 28. s e p t e m b r o m in 3. oktobrom
1982 prirejajo v L e s Diablerets mednarodni
festival planinskih filmov. N e o d v i s n a žirija
bo na tem festivalu podelila v e č n a g r a d
in s i c e r v s k l a d u s kriteriji, kot jih predpisujejo bodisi organizatorji ali darovalci.
» S A C nagrado 1982« bodo podelili tistemu
filmu, ki bo najbolje izrazil o b č u t k e in do-
m
RAZGLED
BREZ
NEUMNOSTI
NE
GRE
Neki p r i s m o d e j e najel helikopter, ki mu
je o d n e s e l avto na vrh Mont B l a n c a . Mikalo
g a je, d a bi s e z njim spustil do s e d l a
C o l de la Brenva. »Koreta« je v ledu hitro
o b n e m o g l a in obtičala — najbrž z a v s e
v e č n e č a s e . P i s a r n a U I A A pa o b s o j a to
noro početje, ki nima niti t e h n i č n e g a niti
k a k e g a d r u g e g a pomena, in roti oblasti, d a
naj zavarujejo Mont B l a n c pred takimi in
podobnimi početji.
Iz Biltena U I A A (Pavle Š e g u l a )
toto
MTT
3182
PLANINCI
T a k o kot mnogi č a s o p i s i , ki so namenjeni
d e l a v c e m po delovnih o r g a n i z a c i j a h , tudi
ta p o s v e č a redno pozornost p l a n i n s k e m u
življenju. V tej številki na zadnji strani na
primer najdemo z a p i s P D M a j š p e r k z naslovom Biti z naravo. M i m o g r e d e — P D
Majšperk d e l a ž e polnih 32 let.
LA MONTAGNE,
št.
1/82
V tej številki f r a n c o s k e alpinistične revije
je objavljeno podrobno poročilo o s e stanku komisije z a varnost pri U I A A na
B l e d u lani od 27. do 30. maja.
Poročilo n a v a j a tehnične podatke in nove
norme z a vrvi in z a d r u g e plezalne prip o m o č k e , novosti v komisiji, nove vodiče,
ki jih komisija priporoča, s p i s e k predmetov z z a š č i t n i m z n a k o m U I A A in F F M ;
predmete, ki ustrezajo s p e c i f i k a c i j a m U I A A
itd.
PRISPEVEK
živetja v g o r e z a l j u b l j e n e g a č l o v e k a , pri
č e m e r to v e l j a predvsem z a o b i č a j n e g a
( p o v p r e č n e g a ) alpinista.«
M. A.
ZA
»KREDARICO«
Delavci O Š S i m o n J e n k o iz K r a n j a so s e
odzvali pozivu P Z S , da prispevajo z a gradnjo in p o v e č a v o T r i g a v s k e g a d o m a na Kredarici. Z b r a l i s o 8120 dinarjev in jih poslali
na žiro račun P D Kranj, n a m e n s k o z a »Kredarico«. Dejanje, ki je v s e k a k o r vredno
posnemanja.
OB DNEVU
ŽELEZNIČARJEV
O b Dnevu ž e l e z n i č a r j e v 15. aprilu je imelo
P D » Ž e l e z n i č a r « iz Z a g r e b a nekaj akcij.
D e s e t e g a aprila s o sodelovali na pohodu
p l a n i n c e v - ž e l e z n i č a r j e v od V e r d a do B o rovnice. Na s a m dan so s e s r e č a l i na
p l a n i n s k e m v e č e r u v društvenih prostorih,
18. aprila pa so sodelovali na 23. s r e č a n j u
planincev-železničarjev
iz S l o v e n i j e
in
Hrvatske na Boču. (Organizator je bilo P D
»Železničar« iz Maribora.) Na B o č u je bila
proslava. T e d a j so s e domenili, d a se bodo
spet s r e č a l i na 22. zletu p l a n i n c e v - ž e l e z n i čarjev J u g o s l a v i j e od 2. do 4. julija v
Kumrovcu, organizator p a bo P D » Ž e l e z ničar« iz Z a g r e b a .
Po poročilu J .
GORNIKOV
LETOPIS
Sakomana
iz Z a g r e b a
1981
P l a n i n s k o društvo G o r n i k iz Z a l o g a je v
marcu letos izdalo letopis, ki sta g a uredila
M o j c a Vidic in A l e š Wabra, v njem p a
najdemo pregledno r a z v r š č e n o dejavnost
tega marljivega društva v l a n s k e m letu.
V gradivu n a j d e m o p r e d v s e m podrobne
o p i s e z izletov, ki so se jih lani udeleževali
člani tega društva, in kaže, d a je prav izletništvo njihova o s n o v n a dejavnost. Letopis
v s e b u j e tudi natančen načrt izletov z a
letos.
Planinci-žetezničarji
iz Zagreba na vrhu
Pleša, 981 m
NA DOLENJSKEM
POHODI
TRIGLAVU
Planinci, člani P D Ž e l e z n i č a r iz Z a g r e b a ,
so v nedeljo 4. aprila obiskali Kum, dolenjski Triglav. Z ž e l e z n i š k e postaje s o odšli
do v a s i Z u p a , tam so s e v nekdanji gostilni
okrepčali, potem pa so nadaljevali pot do
v r h a po š e dokaj z a s n e ž e n e m terenu. V
p l a n i n s k e m domu so jih lepo sprejeli. Dom
je prijeten, čist in topel, d o m a č . Ko so
s e v r a č a l i domov, so na ž e l e z n i š k i h postaj a h o p a z o v a l i tudi druge planince iz Z a g r e ba, ki s o prihajali iz z a s a v s k i h hribov, kar
kaže, d a je to g o r s k o področje z a Z a g r e b č a n e kar privlačno.
Josip Sakoman, Zagreb
PLANINCI
NA ŽUMBERŠKEM
IN
GORJANCIH
AKCIJE
P D Z a b u k o v c a je v prvem t r i m e s e č j u opravila 16 a k c i j ; udeležilo s e ji hje 757 članov.
Organizirali s o pet pohodov po poteh N O B
z 188 udeleženci-pionirji. T r e h predavanj s e
je udeležilo 350 p o s l u š a l c e v , o b č n e g a zbora p a 180 članov. Ustanovili so p l a n i n s k o
s e k c i j o pri Minervi Ž a l e c , ko s e bo povez o v a l a s planinskimi s e k c i j a m i v S i g m i in
K e m i č n i industriji Liboje. Ugotovili so, d a
so težave z ž i g o m S a v i n j s k e poti n a postojanki Hom. S k l e n i l i so, d a bo žig tedaj, ko
je k o č a zaprta, pri S l a v k u Z a g o ž n u , kmetu,
ki je tik pod vrhom Homa. K o č a p a bo
odprta s a m o ob sobotah popoldne in ob
nedeljah.
F. J e ž o v n i k
GORJU
S k u p i n a 53. p l a n i n c e v - ž e l e z n i č a r j e v iz Z a g r e b a je k o n e c m a r c a (27. 3.) o b i s k a l a
Z u m b e r š k o gorje. N a poti do p l a n i n s k e g a
d o m a na V o d i c a h s o v S o š i c a h obiskali
s p o m i n s k o kostnico padlih v N O B . S o š i c e
s o n a m r e č kraj, kjer so s e z a d r ž e v a l e številne partizanske enote iz Slovenije in
Hrvatske. (Na primer — XIII. proletarska
b r i g a d a » R a d e Končar«, po kateri s e plan i n s k a pot od J a s t r e b a r s k e g a , č e z J a p e t i č ,
Z e č a k o z i r o m a J e č m i š t e , Pleša, Gere, Gos p o d i č n e do K a m n j a tudi imenuje.) Po tem
o b i s k u s o šli do p l a n i n s k e g a d o m a P D
» D u b o v a c « iz K a r l o v c a in na vrh Pleša,
981 m. O d t o d s o šli spet do p l a n i n s k e g a
d o m a in naprej po poti do Poloma, O š t r c a
in K o s t a n j e v i c e , kjer so obiskali Formo
vivo. Bili so tudi v Pleterjah (Kartuzija Pleterje). Naprej p a s o s e odpeljali do B r e ž i c
in K u m o v c a in do Z e l e n j a k a .
348
IN
Po z a p i s u J . S a k o m a n a
iz Z a g r e b a
OBVESTILA
MDO
LJUBLJANSKEGA
PLANINSKIH
OBMOČJA
DRUŠTEV
V številki 1—2/82 najdemo obširno v s e b i n o
o delu tega M D O in s i c e r med drugim: Poročilo o delu M D O z a o b d o b j e 1980—1982,
v katerem s o našli velik p o u d a r e k dejavnost sekretariata, plenuma in komisij in
delo k o m i s i j e z a pota. Naj izločimo posebej s e z n a m potov, ki jih imajo na skrbi
P D l j u b l j a n s k e g a MDO. V n a d a l j e v a n j u najdemo poročilo k o m i s i j e z a v z g o j o in izo b r a ž e v a n j e pri M D O ter informacije o
planinski dejavnosti na O Š s k u p a j z analizo v p r a š a l n i k a o poživitvi d e l a na O Š .
T e m u sledi poročilo komisije z a varstvo
narave in z a g o r s k o stražo ter f i n a n č n o
poročilo. N a koncu pa najdemo tudi s e z n a m P D v tem MDO, posebej tistih, ki
delujejo v delovnih o r g a n i z a c i j a h . S k u p a j
M D O z d r u ž u j e 23 833 članov, od katerih
je blizu 10 000 mladine in pionirjev, v o b č i nah in K S je 18 društev, v kolektivih p a 31.
P L A N I N S K A Z V E Z A S L O V E N I J E : 61000 L J U B L J A N A , D V O f i A K O V A 9
Vam
nudi
Zemljevide:
Planinske
vodnike:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
J u l i j s k e Alpe — Bohinj 1 : 2 0 000 (1981)
J u l i j s k e Alpe — Triglav 1 : 20 000 (1981)
J u l i j s k e Alpe — vzhodni del 1 : 5 0 000 (1981)
J u l i j s k e Alpe — zahodni del 1 : 5 0 000 (1980)
Karavanke 1 : 50 000 (1980)
Kamniške in S a v i n j s k e Alpe 1 : 5 0 000 (1979)
Kamniške in S a v i n j s k e Alpe 1 : 50 000 (stari)
Polhograjsko hribovje 1 : 5 0 000 (1977)
Pohorje — vzhodni del 1 : 5 0 000 (1975)
Kozjak 1 : 50 000 (1976)
Panoramska karta G o r e n j s k e
Š k o f j e l o š k o hribovje 1 : 40 000 (1981)
Kamniške in S a v i n j s k e Alpe 1 :50 000, v razširjenem o b s e g u
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
J u l i j s k e Alpe (1978)
Karavanke, 2. popravljena izdaja (1975)
Vodnik po Z a s a v s k e m hribovju (1978)
Po gorah severovzhodne Slovenije (1980)
B l e g o š (1980)
Lubnik (1977)
Ratitovec (1978)
Š m a r n a gora. vodnik (1981)
Bil sem na Triglavu (1973)
Durmitor (1979)
Biokovo (1978)
Planine Hrvatske
Kamniške in S a v i n j s k e Alpe, 3. popravljena izdaja
100,00
100,00
100,00
100,00
120,00
60,00
7,00
60,00
18,00
25,00
10,00
100,00
v tisku
100,00
100,00
120,00
240,00
70,00
70,00
70.00
50,00
12,00
100,00
15,00
350,00
350,00
Vodnike
in dnevnike
po veznih
poteh:
1. S l o v e n s k a planinska pot (1979)
Dnevnik
2. O d Drave do J a d r a n a — E 6 Y U (1977)
3. Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije (1980)
Dnevnik
4. Notranjska planinska pot (1977)
5. L o š k a planinska pot (1973)
6. L j u b l j a n s k a mladinska pot (1975)
7. Gorenjska partizanska pot
8. Bohinjska planinska pot (1978)
9. J e z e r s k a planinska pot (1980)
10. Vodnik po poti N O B — Domžale (1980)
11. Vodnik po Badjurovi krožni poti (1974)
Dnevnik
12. Š a l e š k a planinska pot (1974)
Dnevnik
13. Savinjska planinska pot (1980) — dnevnik
14. Bratska planinska pot L j u b l j a n a — Z a g r e b (1980)
15. Dnevnik Pomurske poti
16. Dnevnik Z a g o r s k o g pl. puta
17. Dnevnik pot spominov N O B Hrastnik
18. Planine J u g o s l a v i j e (1977)
19. Transverzala P D 2 J u g o s l a v i j e (1980)
20. Transverzalni vodič po planinama Bosne i Hercegovine (1975)
21. K r o z S a m o b o r s k o gorje
22. Kranjski vrhovi
23. Dnevnik S n e ž n i k - S n j e ž n i k
24. Dnevnik Koroške mladinske poti
25. Idrijsko-cerkljanska planinska pot
26. Planinarski put po Ravnoj gori — Z. Smerke
130,00
60,00
70,00
150,00
25.00
40,00
30,00
20,00
40,00
40,00
50,00
50,00
20,00
20,00
40,00
10,00
20,00
60,00
30,00
88,00
30,00
40,00
70,00
36,00
40,00
60,00
50,00
65,00
50,00
150,00
Alpinistične
ter druge
vodnike:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Bohinjske stene — plezalni vodnik
Alp. odprava obč. Domžale
R a v e n s k a K o č n a (1977)
P a k l e n i c a (1979)
Stijene Hrvatske (1975)
Stijene J u g o s l a v i j e I (1977)
Stijene J u g o s l a v i j e II (1979)
Klek stijene penjači (1980)
Turnosmučarski vodnik treh dežel (1978) — trijezičen
Planinarstvo i alpinizam — Z. S m e r k e
40,00
60,00
125,00
60,00
120,00
120,00
225,00
100,00
90,00
150,00
Vodnike
v tujih
jezikih:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Die Slowenische Berg — Transverzale, 2. popravljena izdaja (1979)
Triglav — ein kurzer Fuhrer (1980)
How To Climb Triglav (1979)
Triglav, v angleščini (1975)
Triglav, v italijanščini (1975)
Priloga z a vodnik po E 6 Y U , v nemščini
P a k l e n i c a 1982 (v nem., angl., ital. in francoščini)
70,00
120,00
70,00
5,00
5,00
30,00
110,00
7.
8.
9.
10.
R a v e n s k a K o č n a — Kletterfuhrer (1978)
Escursioni nelle Alpi Giulie Orientali (1973)
Turnosmučarski vodnik treh dežel (1978), slovensko-nemško-italijanski
Zaščitena območja — Naturschutgebiete-Zone Protette
Vzgojno
literaturo:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
—
—
Alpinistična šola I (1979)
Planinska šola (1980)
Igre — taborniški priročnik
Pravilnik o planinskem vodniku (1980)
Oris zgodovine planinstva (1978)
J a k o b Aljaž (1980)
Dr. Henrik Turna (1976)
Pesmi z gora (1980)
Nevarnosti v gorah (1978)
Pozor plaz
Prehrana v gorah (1978)
Vremenoslovje z a planince (1978)
Dnevnik ciciban-planinec
Dnevnik pionir-planinec
A l p s k a flora (1980)
Planinski dnevnik (s častnim kodeksom)
Zaščitena območja
Hoja in plezanje
Narava v gorskem svetu
In druge
edicije:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Ni z m a g e brez tveganja
K a n g b a č e n (1976)
Himalaja, rad te imam (1978)
Everest (1979), R. Messner
Pet stoletij Triglava
Plakat »Triglav«
Grafika »Everest 79«
R a z g l e d s Triglava (1978)
R a z g l e d n i c e s Triglava (1978)
Everest (Tone Škarja)
Življenje v naravi (1981)
Trije Tominški planinci
Štirje srčni možje
Triglavski prijatelji
Znake,
našitke:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
190,00
105^00
90!(D0
300,00
47,00
60.00
80^00
25^00
35^00
50,00
25^00
20,00
60^00
30,00
40.00
30,00
14,00
24,00
460,00
65,00
300,00
v tisku
v tisku
580,00
228,00
445,00
450,00
380,00
12,00
15,00
40,00
20,00
800,00
806,00
100,00
78,00
40,00
Planinska zveza Slovenije, našitek
Planinska z v e z a Slovenije, samolepilni
200 let Triglava, samolepilni
G o r s k a straža, G S , našitek
Pionir-planinec, našitek
Everest 79, samolepilni
»stopalo«, našitek za odeje
18,00
5,00
6,00
15,00
7,00
10,00
5,00
30,00
15,00
25,00
15,00
15,00
20,00
60,00
15.00
20,00
25,00
20,00
20,00
20,00
50,00
Značke:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
Triglav, ena iz serije treh
Dan planincev 1975
Ermanovec, ena iz serije treh
Planinska zveza Slovenije
Planinska zveza J u g o s l a v i j e
Slovensko planinsko društvo Gorica
Everest 79
Ekvador 80, ena iz serije treh
XI. planinski tabor MDO Ljubljana 1981
G o r s k a straža (za člane G S )
Blagajana
Fotoklub P Z S
LHOTSE
Obesek za ključe, Lhotse
ter drugo
blago:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Zastava Planinske zveze Slovenije — velika
Zastava Planinske zveze Slovenije — srednja
Zastavice Planinske zveze Slovenije — male
Vpisna knjiga za planinske postojanke
Č l a n s k e izkaznice
Izkaznice G S
Č l a n s k a kartoteka
O b r a z e c »Priznanje«
Obrazec »Cenik za planinske postojanke«
Obvezna navodila za planinske postojanke
Blok »Nakaznice za prenočišče«
950,00
650,00
70,00
v tisku
15,00
15,00
2,00
50,00
25,00
5,00
40,00
Rabat ob nakupu najmanj petih izvodov ene edicije oziroma dvajsetih kosov z n a č k je
1 5 % . Naročila sprejemamo tudi pisno (z naročilnico) ali po telefonu (061) 312 553 in
pošljemo po povzetju.
V s e navedeno lahko kupite ob ponedeljkih med 14. in 18. uro, ob torkih, sredah, četrtkih
in petkih pa med 8. in 12. uro.